Tečaj XLIL i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio ieto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 10. decembra 1884. O bs e g : O gozdnih mejnikih ali presekah Umetni gnoj (Dalje.) Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu pra vilno oskrbovati? (Dalje.) Stosmajerjev govor pri otvorenji galerije slik v Zagrebu 9. t. m. Deželni zbor kranjski Zamet v stepah. (Dalje.) Naši dopi Novičar Gospodarske stvari. gozd zdaj ni nič vreden, ko bode spet drevje zrastlo naj ga pa nasledniki vnovič premeriti dajo." i gozdnih mejnikih ali presekah. vrsti » Tudi enaki gozdi so postavno primorani, imeti gozdne varuhe, katere plačujejo dotični posestniki. Pri- godilo se je, da je gozdni čuvaj naletel na posestnika, Ce kupiš travnik ali njivo, skrbeti ti je v prvi ki je sekal hojo. Gozdni čuvaj bil je figurant pri delitvi da se prepričaš, ali so mejniki na pravem mestu gozda, je torej za mejnike ali preseke najbolje vedel in v dobrem stanu. Če je kaj dvomljivega, pokličeš mejaša, da vredita to stvar, kajti drugače se lahko zgodi, mejašu vkrasti. ,UVIVJ ^ "XX yivovuu UOJl^lJ« TVUV1, vplenil hojo in onega naznanil sodniji, ker je hotel hojo da mejaš mejnike prestavi v tvojo škodo, in imaš, Ta je ugovarjal, da je hojo v svojem delu posekal preden po tem priđeš z mejniki^ na čisto, ^denarno zgubo ju zahteval komisijo. Komisija res pregleda in pokazalo se je, da je zatoženi vendar le v svojem gozdnem de in zraven ti še kos travnika ali njive odleti. ^ , Ko so bili pred 15—20 leti gozdi od grajščin na ležu sekal ! opravičene oddeljeni, napravile so se preseke in tam, kjer so grajščinski gozdi na one opravičenih mejili, so Prigodi se tudi, da en posestnik, kateri je primoran svoj gozdni delež z drevjem nasaditi, to delo izvrši f postavile grajščine kamnite mejnike. Grajščine tudi skr- mesto, da bi v svoj delež sadil, nasadi sosedu bijo, » leta trebijo. pa H preda se preseke ne zarastejo, zato jih na vsake tri gledu prideta oba in dokazano je, da je temu res tako. ■■ MHHÍHNoyÍ Nekateri posestniki prodajajo svoje deleže Kavno tako bi moralo biti pri gozdu opravičenih, posestnik gre v gozd, otrebi preseke med mojim in tvo in sicer tam, kjer gozdi ene vasi na drugo vas mejijo. jim in postavi mejnike, kakor mu je drago Na te glavne preseke bi se morali postaviti kamniti mejniki in jih vsakih let iztreoiti. Pa temu ni tako. Ko so opravičeni dobili gozde v vse drugo last, planili so v nje, se okoristili z lesom jih je malo ali nič brigalo. Znani so gozdi, katerih so lastniki občani iz večih vasi, torej niso še na posamezne razdeljeni. Preseke v teh gozdih so tako zaraščene z drevjem, da le še oni kateri so bili pri oddelitvi gozda za figurante, vedó nekoliko, kje se preseke nahajajo. Po postavi so zavezane navedene vasi, imeti gozdne varuhe , katere morajo sami plačevati. Ker gozdaim Na ta način nastaja hudo sovraštvo med sosedi in traja tako dolgo, da s težkim telesnim poškodovanjem jenja. Temu se dá v okom priti. IzseMjo naj se preseke in postavijo kamniti mejniki. Kjer se preseke med skupnimi gozdnimi deli naja-jajo, naj se na kamnite mejnike vsekajo začetne črke dotičnih vasi. Kjer je pa gozd razdeljen na posamezne posestnike, naj vsak svojo preseko iztrebi, postavi kamnite mejnike, na katerih je poprej vsekal začetno črko svojega imena in hišno številk o r varuhom niso znane preseke, se je uže večkrat prime- ilo, da so zasačili tatove, jih ovadili županstvom, kasneje pa niso mogli dokazati, v katerem gozdu so dotični les posekali, tatovi bili so oproščeni in se v pest smejali. brezsneženih zimah, zgodaj spomladi in pozno v jeseni bi se dalo to delo najlože dovršiti. Ne držite rok za hlačnim robom in poprimite se tega delà, katero je tolike važnosti in koristi edino le za vas. Sramotno je, ako bodo morale tudi v tej reči poli- Poznarao tudi gozde, kateri so na 200 opravičenih tične oblasti vmes poseči in vas z grdo temu poslu posestnikov razdeljeni, to se pravi, vsakemu je bil en siliti. Pa je uže tako, če nima naš kmetovalec koj pla- gozdni delež odkazan. Ob času delitve napravile so se čanega delà, najraji vse v nemar pusti, potem pa kriči da se mu krivica godi, ako so oblastnije primorane, ga ? med posameznimi gozdnimi deleži male preseke in tište s količki zaznamovale. Posestniki so tudi tukaj večino občutljivo za žilico potipati drevja posekali, preseke so se v malo letih zarastle, kolci _ segnili, in če danes vprašaš posamesne opravičene, kje so njihovi gozdni deli natanko in pristavili: 5 bodo odgovorili, da ne vedó kaj zato, če ne vemo, vsaj y ^m^ * \ Umetni gnoj. (Dalje.) Umetni gnoj je posebno sposoben, da ž njim zane-marjeno posestvo y kratkem času zopet povzdignemo in zboljšamo in da posebno novine laliko dobro kultiviramo. S pomočjo umetnega gnoja se laliko emancipiramo od navadnega, sicer dobrega kolobarjenja, ako nam kaka rastlina posebno velik dobiček prinaša in sled-njič nam umetni gnoj tudi takrat koristi, kadar hoćemo zaostalim kulturám na pomoč priti (naglavni gnoj). Pri vsem tem moramo pa polja še z večjo pazlji-vostjo obdelovati, kakor sicer, to je, da globoko or-jemo, priduo okopavamo in da pravilno sejemo, ne pregosto, ne preredko. Kjer je drenaža potrebna, se mora poprej izpeljati, pređno začnemo z umetnim gnojem. Se vé, da se ne sme tako štediti in misliti, da bo perišče take moke uže pomagalo. Cem finejši so te tvarine zmlete, tem hitrejše bodo koristile. Treba se je pa tudi prepričati, ali je res v kupljenem gnoju toliko procentov rastlin-ske hrane (na pr. v guano, toliko dušca in fosforové kisline), kolikor se nam je garantira. Začnimo z neposredno (direktno) gnojilnimi tva-rinami. A. Kalijumove spojine. Med tistimi prvinami, katerih rastlina neobliodno potřebuje, in katerih pogostoma zmanjka v zemlji, je tudi kalium (K). Uže davno dajemo tudi pri nas v pepelu precej kalija. Vsak vé, da pepél posebno de-teljišču ugaja. Rastline ga vsrkajo kot žveplenokisli klorov kalij, soliterno-kisli in fosforokisli kalij. Najbolj pripraven jim je soliternokisli in fosforokisli kalium , ali navadno jim teh ne more ponuditi, ker bi bilo predrago ; večidel se jim gnoji le z žveplenokislim (Ko S04) in klorokaliumom (K Cl). Take soli se do-bivajo 11a Avstrijskem v Kaluszu v Galiciji in na Nemškem v Stassfurtliu (prov. Saksonsko). V Kaluszu se koplje sedaj samo še kainit (K2 S04 + Mg S04 + Mg Cl2). V Stassfurtliu pa se dobi razun kainita še karnallit (K Cl -f Mg Cl2), polyhalit (K0 S04 + Mg S04 + Ca. O), kieserit (Mg S04), sylvin (K Cl) in ta-hydrit (Ca Cl 2 -f- Mg Cl2). Največ je karnallita, in ker ima ta veliko primesi, se mora še čistiti, posebno skrbno se skuša ižrjignezijev klorec odstraniti, ker nekateri trdé, da je ta rastlinam škodljiv, čeravno to še ni dokazano. Večkrat se tudi kaliumov klorec še dalje preustroji v žveplenokisli kalijum, in ker je potem tudi bolj zgoščen, ima več % kalija (38 in 50—52%). Najbolj po ceni je pa kainit, ki se kar skopan zmelje in prodá, se ve da ima navadno le kakih 12— 13% kalija in je za daljni transport nesposoben. Joh. Hei-linger na Dunaji prodaja 100 kgr. žveplenokislega kalija (80% = 46% kalija) po 13 gld. in takega bi se porabilo 100—150 kgr. na oralo, ali okolo 200 kgr. na H. A., kainita pa je treba 200—500 kgr. na oralo. Gnojenje s kalijem se je skoraj pri vseh rastlinah dobro obneslo, le krompir je imel manj škroba po kaliju, torej ni bil tako močnat, akoravno se ga je več přidělalo. Zraven kalija se mora skoraj vedno zemlji tudi dušca (N) in fosforové kisline (P2 03) podati, v tva-rinah, katere bodemo še pozneje spoznali; le pri lupi-nah (Wolfsbohne) je bil največji vspeh na tistem zemljišči, kjer je bilo samo s kalijem gnojeno. Posebno očividno je to gnojenje koristilo ovsu, travam in detelji. Poskusi v vinogradih mi sicer niso znani, pa prepri- čan sem, da bi ravno tukaj kalijeve soli dobro uga-jale, ker potřebuje trta veliko kalija. E. Mach pravi v svoji „Technologie des Weines": „Die ausschliess-liche Verwendung leicht loslicher, kimstlicher Dunger hat sich im Weinbau im Allgemeinen nicht bewáhrt. wohl aber sind sie als Beid linger schátzens-werth." B. Fosforové spojine. Le mineralični fosfati in pa Spodium-Superphos-phat sta prava specijalna gnoja, vsi drugi fosforovi gnoji pa imajo v sebi več aíi manj dušcevih spojin (guano, koščena moka itd.). Mineralični gnoj za fosforovo kislino (P2 05) se nahaja v večih krajih Evrope. Nekateri minerali te vrste obstojé iz okamnenih živalskih teles in se ime-nujejo Koprolithi. Za nas nimajo posebne važnosti, bolj pa se moramo zanimati za fosforite, to so minerali, katerih sostavni del je fosforokisli apnenec (Ca). (Ca3 (P04) Ti se nahajajo v naši bližini na Koroškem (LavantthaD, potem pa še na Českem ali v Jura-apnencu, ali pa v periodi krede. Najbolj so pa razšir-jeni po Ruskem, kjer jih je toliko, da bi baje lahko celo Evropo ž njimi tlakali. Vsaj bi se znabiti tudi pri nas kaj takega dobilo. — Gnojenje s takimi minerali nima sicer toliko vspeha, kakor se je od pričetka pričakovalo, ker je namreč fosforová kisïina — čeravno jo je na pr. v koroških fosforitih 29—30% — v taki obliki, ali tako spojena, da je rastline ne morejo takoj porabiti. Tudi polivanje z žvepleno kislino (Aufschlies-sen) tukaj ne pomaga toliko, kakor pri koščeni moki, ker se fosforová kislina zopet združi z glino in žele-zom v spojine, katere so slabo raztopljive. Pravi se, da je šla fosforová kislina zopet nazaj (zuriïckgegangene Phosphorsáure). Vendar so najno-vejši poskusi dokazali, da prvič navadni surovi fosfo-riti posebno v humoznih zemljah precej koristijo in da so drugič po „Extractionsmethode* dobíjeni superfos- fati precej lahko raztopljivi in da imajo vsaj na pol tako vrednost kakor superfosfati iz koščene moke. Spodium „superfosfat" je žgana koščena moka, torej ne premore nič dušca (N). Dobi se iz tovarn za sladkor. Oprane, masti očiščene in zmlete kosti dajo ko-ščeno moko (rohes Knoehenmehl). Koščena moka ima kakih 21—24 % fosforové kisline (P2 03) in 3—4% dušca (N). Ker je tukaj fosforová kislina slabo raz-topljiva, se bo korist gnojenja le počasi pokazala ; ako se pa hoče hitrejša sredstva, se vzame ali sparjeno koščeno moko ali pa superfosfat. (Dalje prihodnjie.) Kako nam je sadno drevje na stainem mestu pravilno oskrbovati? Spisal M. Rant. ■Ç (Dalje.) Izgojevalno obrezovanje vejine krone na peškarjih (jabolčnem in hruševem sadnem drevji) traja po oko-liščinah 5 do 7 let vsako leto. Vedeti nam je pa tudi še, da, kolikor pravilneje in hitreje kaka sadna vrsta ali sorta uže po svojih naravnih svojstvih raste in se čvrsteje razvija, toliko preje more in mora se tudi izgojevalno obrezovanje njene vejine krone polagoma opuščati ter slednjič dovršeno opustiti; a nasprotno pa, kolikor šibkeja in slabeja ter nepravilneja je naravna rast kake sadne vrste (ali pa tudi posameznih dreves), toliko dalj časa mora se takému drevescu na današnji dan pripravljen govor; toda naj se mi ne njegov vrh leto za letom pravilno izgojevalno obi zameri, če tega ne storim, kajti jaz nisem govornik te ati, da se in obilna rodovitnost tako polagoma lepa oblika, krepka rast vrste, pač pa nekak improvizátor, ki pové, kar mu ravno zagotovi Pa tudi po preteku ravno omenjenega časa za iz na jezik pride. Jugoslovanska akademija ima navado, vsako leto ob gojevanje vejinih drevesnih kron odločenega, ne sme tem času napraviti shod, kjer se prerešetuje delovanje se obrezovanje taistih kar na mah popolno in totalno in postopanje njeno v teku minulega leta. Hvala Bogu, opustiti; to zgoditi se ima le polagoma.^ Domači sad- naša akademija sme se z mirno vestjo in ponosom ozi jerejec naj z " * " * " preneha, da se prepr ezjo (obrezovanjem) eno leto popolnem rati na preteklost svojo. Čuvala nain je našo čast in kako bode se drevo v svoji našo slavo, kar je spolnovala z nečuvano marljivostjo ? JJI CliCIia , U.CI- O'3 jJl C^'JL JI^CV, w ' » w ' v,r ' v î ..... J w «jp , a v v ^ UVWUTUUW til et 1 1JI » yj O LJ \J vejini kroni samo ob sebi razvijalo ; ako se prikaže ob in silno požrtovalnostjo, kar nam priča veliko število tem potreba, naj v prihodnjem letu na drevesnem vrhu znanstvenih knjig po njej izdanih. Kakor skrbna mati tu in tam zopet kaj skrajša, ter vse nepotrebne iz- goji ona z enako ljubeznijo filozofijo, zgodovino in na- rastke popolnem odstrani. ravoslovje, s čemur si je tudi uže ljubezen vseh omi- Koščičasto sadno drevje gledé izgojevalnega obre- kancev pridobila. Iz zgodovine nabrala je dogodke po zovanja vejine krone od domačega sadjerejca veliko domačem polji, ki bodo prednikom na slavo, nam in po- manj truda in pozornosti zahteva, nego peškovci. Ko- tomcem pa na korist. Sad vsega tega priznanja vred- ščičarji rastó veliko hitreje in uže po naravi sami ne- nega delovanja akademije je zgodovina hrvatskega na kako bolj pravilno vejino ki razvij ajo škov Pr nego pe- roda, spisana od moža (Smičiklas), katerega poleg te koščičarjih nam je odstranjevati z izgoje- meljite učenosti krasi tudi skromna ponižnost. Pozdrav valnem obrezovanjem iz njihovih vejinih ki le pre ljam ga iz celega srca kot najmlajšega akademika ! Gledé našega narodnega jezika, čegar blagoglasje gosto r a steče in ne na pravih krajih ali mestih se nepravilno razvijajoče poganjke, kakor tudi vse one veje, se po vsi pravici sme z onim laškega jezika rneriti mladike in veje, kateri so trpěli po zmrzlini ali po- akademija tudi uže lahko odlično delo pokaže. Slovar zebu in — delo je pri kraji namreč pričela je izdajati, ki nam bo prav v pravem Ježičarji (orelii in kostanji) naj se v njihovih ve- pomenu besede „monumentum aere perennius" (sporni jinih kronah izgojevalno obrezujejo vselej le ob onem nek bolj trajajoč nego bi bil iz grude vlit). Ce tudi so času, ko so ravno vegetirati, ali kakor rečemo, poga- misli o delovanji akademije jako različne, nič ne dé, njati začeli, da tako ne njihov les in tudi ne njihovi vsem še Bog ne vstreže. popki^za vsahnelostjo ne trpé. ^ Francoska akademija bila je ves čas kraj, kjer so Še neke napake, katera je prav rada domačim se družili največi učenjaki, in vendar so Ijudje, ki jih sadjerejcem pri izgojevalnem obrezovanji vejinih kron ne priznavajo za take. Moja misel je pa ta, da je ona sadnega drevja skoraj splošno v navadi, mi je na tem še dandanes največji hram učenosti in najpomenljivejši mestu omeniti. Ta-le je: Marsikak domač sadjerejec znanstveni zavod na svetu. Ce se je toraj i pri nas pred vsem vso svojo pozornost in skrb v to obrača, ugovarjati jelo, bili so temu ugovarjanji prav izvestno da pri mladih sadnih drevescih prec iz začetka vse najčistejši nameni povod, da bi se ravno to, kar po male stranske poganjke na vejah in večjih češuljah mislih nekaterih še ni dobro, popravilo. Sploh ima véda drevesne vrhove kr stranjuje, da so potem od spodaj na vzgor tako od- pri nas silno težavno stališče , ker se mora riti skozi drevesni deli na dotičnih bêdo in pomanjkanje našega naroda; zarad tega tudi e mestih popolnem goli in obriti videti. Tako oguljeno enega nimamo , kateri bi svoje vednosti edino zuan z brezštevilnimi ranami sadno dr njegovih stranskih vej ni le za okó neprijetno spodnjih delih stvenemu delovanju posvetiti zamogel. Ni i nego sedaj moža med nami da tako početje je tudi v drugem obziru za domačega bi bila vse druge prekosila. ga še bilo do bil spisal knjigo, katera sadjerejca dr samo velike in preobčutne škode kar hočem v sledečem na kratko povedati razložiti dobitev. Akademija praznuje danes in se raduje svojih pri Iz tega namena sklicala se je seja. Ob enem Ti mali stranski izrastki so prvi začetniki dre vesni rodovitnosti, so prvi sadni sterži, na katerih se potrebe postavila, cvetni popki blagoslovilo se bode poslopje, katero si je ona za svoje naj ten se posledici tudi prvi sadeži razvijo, ka v še ne preobsežnem in ne pregostem dre še veliko takih poslopij dvignjlo se iz tal glavnega mesta Zagreba. Castita gospoda! Moj prijatelj spominjal se je ža vesnem vrhu brez posebne nesreće navadno vselej prav lostnega dogodka, ki nas je prehitel pred š ti rimi leti v dobro obnesó azvijó tudi dozoré. Med temi malimi našem prelepem glavnem mestu. Bog včasih narodom stranskimi poganjki nahajajo se uže pogostoma rodni hude in britke skušnje naklada, toda kar z eno roko izrastki s kratkimi listnimi popki, kateri se v prave, vzame, stokrát z drugo povrne. Glejte ga Zagreb, dvi- sadne strže spremené, v par letih gotovo cvetó in sad gnil se je iz razvalin, kakor tič Feniks iz ognja, pomla- rodé. Kdor vse take izrastke raz spodnjih delov stran- jen, ozaljšan in lepši, kakor je bil ! Hvala v tem oziru skih vrhovih vej sadnega drevja sproti odstranjuje, gre presvitlemu kralju Francu Jožefu. Prvi je bil on, na mora potem na vsak način in brezpogojno dalj časa ki je prihitel hrvatskemu narodu na pomoč, narodu, ki odovitnost takega drevesa brezvspešno čakati, kot je bil uže od nekdaj najlojalnejši narod, kar se jih druži bi to sicer bilo, na kar pa še sam pri takem svojem pod mogočnim žezlom avstrijskim, ter je to svojo uda- nost in zvestobo uže sto- in stokrát kralju dokazal. Da- škodljivem postopanji gotovo nikdar mislil ni. (Dalje prihodnjie.) Nihče toraj nima pravice, očitati mu nelojalnosti ! rilo katero je presvitli kralj akademiji toraj naklonil i Strosmajerjev govor je bilo v resnici kraljevo ! Hvala pa tudi naši deželni vladi, katera je ob času bana Mažuranića mnogo pripomogla, cla se je poslopje akademiji sploh staviti začelo. Zatoraj rečem: oblast je pri otvorenji galerije slik v Zagrebu 9. u. m. lePa in velika reč na svetu. Blagor mu, komur jo je Bog podělil in spoštuje naj jo in ceni kakor božje da Prečastite gospé ! Spoštovana gospoda in prijatelji ! rilo. Bog naj toraj vlado blagoslovi, da bi taista nikdar • * V • ^ j-' V V , ^ V/^/j-/ V VIVV IJU. |7iifl.«VViJl « x ji iV» JL^ V^ U MJ U W A. lij Y J U/U V UAUç», VUX V ? Kakor red zahteva, bi Vam moral sedaj prečitati svoj ne zamenjala svoje oblasti s strastjo. Prav lepa zahvala spodobi se pa Zagrebu samemu, ne morda, ker je v sijajnem sprejemu moje osebe častil in slavil znanost, temveč, ker taisto povsod krepko in po svoji moči podpira. Zagreb je přepustil najlepši prostor znanosti in umetnosti brezplačno, za kar mu bodi prav posebna zahvala. Hvala tudi bratom Slovencem, ki so prišli vdeleže-vati se slavnosti in so s tem sijajno dokazali, da mala reka ne more nikakor ločiti sinov ene in iste matere! Hvala predsedniku akademije, čegar požrtovalnost in marljivost pospeševali ste dovršitev stavbě. Hvala tudi oběma arhitektoma Schmidtu in Bolletu! (Dalje prihodnjie.) Deželni zbor kranjski. Iz 14. seje deželnega zbora 18. oktobra. (Dalje.) Sprejmó se toraj sledeči predlogi finančnega odseka : 1. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1885. v znesku 525.635 gold. 27% kr. in dohodki v znesku 137.540 gold. 24y2 kr. se potrdijo. 2. Za potrebno zaklado primanjkave v znesku 388.025 gold. 23/ 4 kr. naj se za leto 1885. pobira: a) 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; b) samostojna naklada 3 gold, od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač; c) 21°/o priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred ; d) konečná primanjkava pokrije se iz obstoječe blagajni čne gotovine. 3. Dežela se ob enem zaveže, povrniti one deželne naklade od žganih pijač, ki se plačujejo v Ljubljani, v slučajih, v katerih mora mestna občina ljubljanska mestne doklade po obstoječih ukazih povrniti, da bodo te deželne naklade zadevale le porabo. 4. Deželni odbor je pooblaščen in se mu ukazuje, da v zvezi z visoko deželno vlado izdela potrebne ukaze in postopanje gledé prestopkov, ki zadevajo samostojne naklade. 5. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Naj-višje dovoljenje za sklepe pod 2. a), b), c) in 3. Prične se potem obravnava o lastni režiji v bláznici na Studencu. Poročevalec gosp. Detela v imenu odsekove večine predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da stopi s kongregacijo usmiljenih sestra v dogovor gledé premembe dotične pogodbe z dné 21. avgusta 1880. leta v ta namen, da se več toček dotične tarife zniža, na podlagi deželnemu odboru podane ponudbe z dné 25. septembra, št. 691, kakor tudi gledé v tej zadevi pridobljenega gradiva, ter da sklene z omenjeno kongregacijo za deželni zaklad ugodnejšo pogodbo zaradi hrane in postrežbe za blazne na Studenci. V tem slučaji pa, ako bi se deželnemu odboru to ne posrečilo, se isti pooblasti, da redu usmiljenih sestra pogodbo z dné 21. avgusta 1880. do 15. avgusta pri-hodnjega leta odpové". Za njim obširneje govori poročevalec manjšine dr. vit. Bleiweis tako-le: Iz stališča previdno računajočega deželnega poslanca moral sem z ozirom na ogromne stroške, katere plačuje naša revna dežela vsako leto za oskrbovanje blaznih, staviti lansko leto predlog, naj se vpelje na Studenci lastna režija. Veliko let uže delujem v blaznicah, osem let na Studenci, mislil sem toraj in imel nado. da vsled mojih praktičnih skušenj in dobrih informacij mi pač ne bode treba zagovarjati danes stališča manjšine odseka v ta namen izvoljenega. Na drugo stran moral sem pa tudi pričakovati, da se mi bode od vseh strani vsaj to pripoznalo, da sem storil le svojo dolžnost kot deželni poslanec, ko sem hotel po tem načinu odbremeniti deželo. A varal sem se, razposlal se je mojim gospodom kolegom in tudi drugim osebam po deželi neki pamflet, v katerem je nakopičono toliko neresničnosti in zvijače, ob enem pa tudi se mi je očitalo, da sem imel pri stav-ljenji svojega predloga dvojni namen, odpraviti usmiljene sestre iz dežele in sebi kaj prislužiti. To je nesramno in neopravičeno natolcevanje in jaz bi želei, da bi se bil podpisal skladatelj tega pamfleta, kakor se to spodobi poštenjaku. Razvidno je pa ravno iz tega pamfleta, da je moj predlog zadel v centrum, ker se je oglasila kot anonimus najbolj prizadeta osoba in znano je vsem, da se oglasi taisti, kateremn se stopi na prste. Ko sem stavil predlog, imel sem dvojni namen, prvič prihraniti deželi vsako leto veliko svoto, drugič koristiti bolnikom in zavodu. Navesti hočem le nekatere točke, da bodete razvideli, koliko preveč plača dežela na leto najemniku. Celi inventar na Studenci znaša 10.790 gold. 23 kr. V tem inventaru znašajo one stvari, katere se morajo vsako drugo ali tretje leto popraviti ali ponoviti 3599 gold. 86 kr. Celi drugi inventar, to so postelje, mize, postelna odeja ne potřebuje poprave ali obnovitve deset in več let, in vendar plačuje dežela redno za vzdrževanje inventara, katero reprezentuje svoto 10.797 gold. 23 kr., vsako leto nad 3000 gold., toraj več kot 33%- Druga velikánská svota je hrana za umobolne, za katero plačuje zdaj dežela vsako leto za 100 bolnikov 11.520 gld., pri lastni režiji pa bi znašala hrana za 100 umobolnih s kruhom in vinom vred 8946 gold. Ako se pa še ozi-ramo na sosedne dežele, v katerih je lastna režija v blaznicah uže z vspehom vpeljana, posebno na celovško blaznico, vidimo, cla se ondi bolniki še veliko bolj po ceni oskrbujejo, da so tam cene za posamesna jedila izdatno manjša, kakor pri nas, in da bi naš sedanji jedilni list veljal za osobo le 195/10 kr. na dan, skupna svota izdatka za hrano umobolnih bi se zmanjšala od od 8946 gold, na 7506 gold. Prištedilo bi se toraj vsako leto pri hrani umobolnih 4000 gold., o resnici moje tr-ditve se lahko vsak prepriča iz računov in cen, katere je poslalo vodstvo bláznice ter magistrat celovški. A tudi pri drugih potrebščinah režije se zamore še mnogo prihraniti, temu ni oporekel ne en član dotičnega odseka, vendar se ne bodem spuščal v podrobnosti tega računa, omenil sem le glavne režijne točke, iz katerih se razvidi velika korist lastne režije. Proidein zdaj na dohodek, ki bi ga imela dežela pri lastni režiji od go-spodajstva, namreč dohodek iz hleva, polja in vrta. Čeravno se moj račun, katerega so potrdili izvedenci, kojim je znan svet in okoliščine posestva na Studenci , se ni vjemal z nazori odsekove večine, vendar ne polagam toliko vrednosti na denarni vspeh gospodarstva, katerega sem pa vendar nastavil s pritrjenjem odseka na 600 gold., poglaviten dobiček pri gospodarstvu pride bolnikom na korist. Tukaj je v prvi vrsti psihiatričen vspeh merodajen in velike vrednosti. Y novejšem času se po vseh deželah ne zida več velikanskih hiš za dragi denar, povsod se zdaj izdelu-jejo bolj po ceni kolonije , v katerih se blázni izdatno porabijo pri celi ekonomiji v hlevu in celó pri raznih, s kmetijstvom združenih obrtih. Taka kolonija je v Altscherbitzu na južnem Nemškem, dospěli so tam uže skoro do vspeha, da bodejo kmalu brez deželnih doue- skov oskrbovali 300 bolnikov, kateri si bodo sami za- služili svojo oskrbovalnino. Isto skleuili so letos v deželnem zboru nižjeavstrijskem, ter bodejo po tej poti ne samo dosegli hitreje povoljnega vspaha v ozdravljenji, ampak tudi bolj ceneje oskrbovali bolnike. V tem tiči velika korist lastne režije, na Studenci je vedno do 20 blaznih za delo pripravnih na razpolaganje, teh bi lahko porabili pri izdelovanji iu vzdrževanji inventara, na polju in travnikih, v hlevu, kuhinji in pri perilu. Zdaj pa pri vseh teh delih ni mogoče, najemuik rabi bolnike le tam, ker mu to kaže lastna korist, in to je še odvisno od njegove dobre volje. Pač je v pogodbi izrečeno, da ima ošdkodovati delajoče blázne, kar tudi stori, a nikjer ne stoji, da jih mora rabiti. V hlevu, kuhinji, pri perilu in inventaru ne dobivajo za to pripravni boluiki delà pri najemniku, ker mu to ne Kaže, vsled tega ostane velik del blaznih brez delà, to je pa škodljivo umobolnim, zakasni ali onemogoči ozdravljevanje, kar je na škodo fondu. A tudi dostojno gospodarstvo ovira psi-hiatričen vspeh, celó osobje na Studenci, od prvega strežaja do zadnjega hlapca je v službi najemnika, on prosto disponira z strežajskim osobjem, jim odkáže delà, katera so dostikrat v protislovji z njihovimi dolžnostmi, kot strežaji. Tudi imajo naravno le bolj korist svojega jih plačujočega gospodarja pred očmi in se manj ozi-rajo na potrebe bolnikov. Pritožbe zaradi slabe hrane od strani bolnikov strežaji le redkokrat oglašajo, ker bi tako oškodovali gospodarja. Da je pa dobro in le enemu gospodarju podložno strežajstvo prvo in glavno načelo dobro vredjene bláznice, pripozná celi izobraženi svet, zaradi tega se tudi strežaji v blaznicah bolje plačujejo in so se celó ustanovile šole za odgojitev dobrih blaž-ničnih strežajev. Zabavne stvari. Zamet v stepah. Poljski spisal Mikal Grabowski, přeložil L. G. Podgoriěan. (DaJje.) Takovo je Smilaščino videl tudi moj brat. Ko je bil přišel domov, pripovedal je o tej Ameriki, kakor da je sam našel jo, nagovarjal je očeta, naj posestvo kupi v teh krajih. To bi ne bilo težko bilo očetu; imel je dosti novcev na obrestih; ali ni hotel drugam vtikati jih; zdelo se mu je, da so najvarnejši v rokah vlaste-linov, ki je posojal jim denar, ker gledé na davne čase, o spominu na přemoč do krutih Turkov in Svedov, ni vdal se o nobeni priliki, da bi nečast bila godila se imenom, ki so proslavila se s Turki in Svedi. Kesnejše se je preveril, da po Stanislavovskem poj as nil u, po naukih francoske ravnopravnosti teh imen lastniki niso verovali, da bi jim bilo treba kaj skrbeti zoper nečast; ko pa so bili sami sebe jeli prizanesljivo soditi, dospěli so skoro do tište nečesti in do tistega zaničljivega predsodka, ki ga sploh uživajo. Mojega očeta, kar je sam priznaval, ni premikalo, naj v zemljo zakoplje kako znatno istino; ni ljubilo se mu, da bi bil posestvo kupil v daljnem kraji ; — moral bi ga bil prepustiti sinom, ter slovo dati s&rbi za mladi, še neizku-šeni plod svojega zakona, ne bil bi jim več mogel biti za petami zgodnja leta njih života. Ali učinil je oče-tovski: zaupal je te misli svojih sinov tistemu, ki je bil posestvo v Smilanščini nasvetoval njemu in bratom, ki so goreče zagovarjali njega nasvèt. Přiznal jim je, da ne bi rad naselil jih daleč od sebe, obečal je, da jim v sosedstvu preskrbí vasi — ali ker je moj starejši brat (ta, ki je bil vrnil se sè svojega pota) imel dosti velik vpliv na očeta in ker je oča najraji imel ga med svo- jimi otroci in največ upal mu, vdal se je in osobno šel ogledat okolico, ki je tako hvalil mu jo sin. Smilanščina je sè svojim obrazom očetu pregnala obotavost. Ali očarala ga je z nekim drugim, nego s pisanimi prizori. Poznal je, da krije v s/ojem osrčji velike gospodarske koristi. Zemlja je tam bila res de-viška; to je bila čisto črna prst, ki je nebo vsako leto posebe ojačilo jo — ne samo z listjein gostih lesov, kakor s kakim svežim gnojem, temuč tudi z listom — kakor nalašč povsodi po polji razsajenih hrastov, da so nekateri kraji podobni bili vsi tišti čudoviti redki dobra vi; taidsto je priroda tvorila i najbohotuejše travnike in samorastle lazi, ki ni treba bilo trebiti jih. Celi travniki detelje so na široko in daleč raztezali se ob rekah in po dnu vlažnih jarkov, a vse to bogatstvo z vodami, sè senom, s poljem in z lesovi je večalo to, ker je bilo vse na meji golih, suhotnih in malo rodo-vitih step. — Tudi narod je po godu bil mojemu oči. Nekov kmet je živel družabno. Na tistem dvoru je stalo nekoliko koč, v katerih je bivalo več pooženjenih sinov in pomoženih hčeri; ali vsi so bili tista družina in se-deli so za tisto mizo o poludne in o večerji. Sredi kroga med otroci in vnuki je sedela mati v belem re-sastem robci, oča pa je gori in doli hodil po izbi, kakor kak očak, v sinjem županu,*) na glavi je imel čapko iz kože, kakoršne imajo siva kriinska jagnjeta, a v roči je imel sè srebrom okovano palico. Ko je moj oča po-hajal vasi in přišel zdaj v to, zdaj v to selo, stopil je v hišo, ki je slučaj odločil mu jo, ali vselej ga je z veseljem sprejel gospodar, peljal v najboljše bivališče in vse přepustil mu, dal je sena in ovsa konjem, a ko je videl sluge plemenitega prišleca (o takih prilikah je bilo vse plemenito), ukazal je soprogi in hčeri, naj prineseti surovega masla, „saj znaš" — dejal je — „Leh o pet-kih ne jé slanine." Stevilo kovčegov, žitnic, kašč je pričalo lastnikovo bogatstvo. Kedar je kateri teh gosto-ljubnih gospodarjev zvedel, zakaj potuje moj oča, nagovarjal ga je, naj kupi vas, kjer je kmet, — trdil je, da bi rad, da bi oča bil njegov vlastelin. Spominjali so se tistih časov, ko so Ljubomirci bili njih gospodarji. Priznavali so sami — ta čas, da je ubožcu proměnila se usoda o vladi Potemkinovskih nastopnikov (sukcesor), bogatinu pa, da je ostala takova, kakoršna je bila popřeje, splačevalo se je kmetu in gospodu, časi je po sto rubljev plačevala koča, zato pa je ni tlačilo nikakoršno drugo breme; ali slutili so, da tako ne more dolgo časa ostati več. Radi bi bili dobili, kar so trdili, popotuega gospoda, to je takega, da bi med njimi bival in sam vladal jih. Tačas je največa posebnost bila to, da je člověk kje tam najlaže, tako rekoč — zamán kupil taka dobra posestva, v takém mičnem kraji. Dobili so bili sveže posestvo dediči kneza Potemkina Tavriškega, ali ne, da bi jih zaničevali, lehko priznavamo, da niso znali, kaj imajo v lasti, kakor tudi knez Ksaverij ni znal, česa je znebil se. Potemkinom nastopniki so bili visoki ruski gospodje; v lasti niso imeli, razen svoje premične imovine, nikoli nič drugega , zato niso do céla poznali ni pravih sredstev, niti — koliko so vredna zemska ima« nija; vikli **) so bili samo dragemu životu, velikim stro-škorn, in ker niso znali, kako bi jih večali, znebljali so se vasi za vasjo. Prodajali so sela, zdelo se jim je, da je najumnejše gospodarstvo to, in drug drugemu so hvalili se, ko so se razgovarjali o tej čudoviti razprodaji. Morda so politične misli (nazori) nagibale jih do takih prodaj, ali ta politika je odganjala kupce. Moj oča je na ponudbo dobil nekoliko najlepših vasi, cena ni bila *) Župan je dolga Staropoljska vrhna suknja. **) Belokranjsk izraz — vikel, a, o, to je, vajen, a, o. visoka in plačilo je bilo odločeno, da mora vsakih deset Pred prehodom na dnevni red govori še ministerski let obrok oddati kupee, in kar je bil jako pošten odlok, predsednik grof Taaffe in oziroma bere utemeljenje one da sme v last vzeti vaší takoj in da ni treba nikakega podpore, katera se je přivolila Galiciji zarad škode po plačila precéj, prve pogodbe popiri so odjenjali in od- letošnjih povodnjah, katere podpore bo imel odobriti, dr- nehavali do menj, nego do četrtega delà vrednosti, Drugi žavni zbor. Za ministerském predsednikom pa predloži so tudi tako plačevali posestva; nekateri, ki so po vaséh in pojasnuje finančni minister Dunajewski državni drugega naroda našli toliko, kolikor so kupili ga, ti so proračun za leto 1855. s skupno potrebščino imeli pravico in odpeljali razmerno množino duš na stepe 519,893.166 gold, in s skupno zalogo 504,816.961 Herzonskega gubernija; za otesáni les in za pridelke gold., tedaj s skupno primanjkavo 15.076.205 gold., raz dveh, treh let so skupili toliko, da so dolg plaćali. Ali mera redne potrebščine nasproti redni zalogi pa kaže za naš oča je premislil vse to in varen hotel biti, za tega prihodnje leto primanjkljej samo v svoti 1,390.232 del ni upal hudo zadolžiti se ; kupil je samo eno vas, gold., tedaj smo uže blizo ravnotežja v državLem go-ki je v njej bilo prav tisoč duš, imé je bilo jej Kras- spodarstvu. noj ar (Dalje prih.) dne Naši dopisi. Dunaja 6. dec. (Državni zbor.) Přetekli četrtek t. m. pričel je državni zbor zopet svoje zborovanje. Poslancev bilo je navzočih v obilném številu, Slovenci izrekoma bili so prišli vsi, sicer pa so bili se-deži na levi strani zbornice še bolj gosto zasedeni, kakor na desnici. Poslušalcev bilo je na obeh galerijah začetkom seje mnogo, ker pa v obravnavi ni bilo nobe-nega zanimivega predmeta, so se poslušalci kmalu zgubili. Zborovanje pričel je predsednik ob 11. uri in 25 minut z nagovorom, v katerem pred vsem naznanja, da je povodom rojstnega dneva cesarjevega in godu cesa- ričnega v imenu državnega zbora izrekel vošila, dalje se spominja med tem časom umrlih poslancev Claudija jn dr. Kli era. Predsednik potem naznanja še druge premembe med poslanci, in to: da je poslanec grof Harrach vsled svojega pokliča kot dedni ud gosposke zbornice svoj mandat kot poslanec kmetijskih občin Kraljevo-Graških odložil. Dalje sta poslanca Bartmanski indr. Jeřábek odložila svoje mandate; tudi poslanec J. Schier je po tem, ko je bil za Budjevice na mesto umrlega Claudia izvoljen, odložil svoj mandat kot poslanec trgovinske zbornice. Na mesto dr. Jeřabeka je bil izvoljen Jos. Diirich, na mesto Bartmanskega pa dr. vit. Starzynsk dalj bili izvoljeni : v 1. volilnem okraju dunajském dr. K o p p na mesto teg pa v na mesto umrlega poslanca J. Urbánek dunajském okraji W. Neub dr > h, na mesto dne m a j a t odstopivšega Reschauerja zopet on sam, ki je pa dne 23. t. m svoj mf teza Tovarnick ndat zopet odložil; dalje: na mesto umrlega vi- i, na mesto Bartoszewsk odstopivšega viteza Z a c h a r i e v i c dr Lew kowski, na. mesto odstopivšega dr f o w i c Jak. b viteza Krysto R o m a s z k Po tem sledile so obljube navzočih zvolj Poslancema Jiřečeku in Schonererju privolU je pred seduik po tridnevni dopust Dalj naznanja predsednik 5 da je gosposka zbornica 14 sklepom državnega zbora pritrdila dalj navede one sklepe, kateri so zadobili Najvišje potrjenje, in pa vse one predmete, ki so od različnih ministrov došli predsedništvu, potem pa pre Današnja seja ni imela zanimivega dnevnega reda in vendar se je obravnava sukala tako, da bi bila kmalu postala pomenljiva. rij ej o , Levičarji, ki neumorno vrtajo in kako bi napravili zadrege večini ali vladi in ki so v ta namen uže stavili lepo vrsto predlogov in in-terpelacij, na pr. predlog, da naj odsek Kaminski-jev nadaljuje svoje preiskave, ker se je bajé pri nekem shodu v Galiciji čulo, da je „Landerbank" tudi drugemu poslanců naklonila nagrado 60.000 gold., katero je še le čez več mesecev vrnil; dalje predlog, da naj želez niški odsek strogo preiskuje koncesijo neke lokalne železnice pri Ulmu, ker se baje kaže, da koncesija dana zopet „Lánderbanki", ni na postavnem temelju in bo morala država to železnico kmalu prevzeti s prejšnjo škodo, interpeliralo se je zarad železnice, tedaj kakor se vidi, izključno zarad takih vprašanj, pri katerih nekaterim premalo dobička kaže. Na dnevnem redu današnjem pa je bila tudi postava o dovoljenji „fideikomissa" (gosposke doma čije) za kneza Jurija Lobkovica , bivšega predsednika državnega zbora. — Levičarjem je bilo znano, da je ta naprava marsikomu preveč konservativna, in skušali so za to nenadoma napraviti zmešnjavo in porabiti priliko« ko mnogo vnanjih poslancev še ni navzočih. Oglasi se proti postavi stari Herbst in je vse zlekel na dan , kar stare in nove knjige pišejo zoper ficleikomisse (večidel grajščine, katere imajo ostati zmiraj v svoji družini ia se ne smejo zato ne zadolžiti, še manj pa prodati) ; dolgo je govoril in marsikdo ga je poslušal; odgovori! pa mu je minister Pražak, kateremu je zopet odgovarjal koj «HHMHBMHHHMIIIBHIí^BBHHHÍH po velnicah izsipal svojo „učenost" neizogibni dr. Menger. Za tem govoril je še poročevalec dr. Žak in potem predlaga Herbst glasovanje po imenih v nadi, da mu sreča vendar enkrat nakloni tako vroče željeno večino. Pri glasovanji res smo pogrešali mnogo mnogo desni čarjev, ker glasoval je vsak, kakor mu drago, pa tudi proti levičarjev vdeležilo se je glasovanja sila malo. sreči glasovalo je za postavo 112 desničarjev, nji pa 104 levičarji, tedaj je zmagala desnica samo za pičlih zagnali glasov. Čeravno postava sama ni pomenljiva r bili levičarji grozovit hrup, če bili oni y bere zapisnikar vse one dop o katerih je treba obravnave zbornice ki zadevajo predloge, sklenil je zmagali ; desnica razpada, ministerstvo mora odstopiti in enakih glasov in gradiva za prihodnje volitve bili bi čuli na cente v vseh levičarskih govorih in časnikih. Pri tretjem branji te postave v torek zna se boj ponoviti. Ljubljane. (Mestni zbor ljubljanski) sklepal in dne t. m. o napravi nemške ljudske šole v Ljubljani ? tedaj o predmetu velike važnosti, Dve okrajni sodniji zahtevate, da se dovoli sodnij- krog katerega se vrtijo razprave političnih naših krogov sko postopanje zoper pos grofa Tarnowskeg i Dobelhamerj in od onega časa, ko je nad sto ljubljanskih meščanov pri deželnem šolskem svetu vložilo prošnjo za nemško Ijud- Nadalje bere kratko po svoji vsebini 21 peticij, sko šolo in še bolj po onem sklepu ljubljanske hranil dalje več predlogov in pa interpelacijo dr. Herb sta nice , po katerem namerava ustanoviti in vzdrževati v zarad podaljšanja severne železnice. Ljubljani nemško ljudsko šolo. S prvo prošnjo se mestni odbor formalno menda ni pečal, ali je mestni šolski svèt uže rešil dotični nalog dan mu iz deželnega šolskega sveta, pa nam ni znano, toliko pa smo čuli, da do 18. oktobra t. 1. mestni šolski svèt deželnemu šolskemu svetu še ni podal onega gradiva, katero je ta zahteval. S sklepom ljubljanske hranilnice pa se je mestni odbor uže pečal odgovorivši na-nj s protestom , ker je mesto samo pripravljeno, napraviti nemško ljudsko šolo, če bi bila potrebna. Naučni minister je pa posebno naredbo povodom sklepa o vpeljavi slovenskega učnega jezika naročil, da se to sme samo tedaj zgoditi, če se ob enem z ustano-vitvijo nemške ljudske šole v Ljubljani skrbi za poduk otrok nemške narodnosti. — To štreno imel bi bil raz-motati v svojem zadnjem zborovanji, toda ni jo razmo-tal, ker jo večina zborova ni poprijela na pravem koncu. Jedro vprašanja ima dve polovici, katere prva je ta-le : a) Hočemo li onim Ljubljančauom, ki hočejo iu postavno smejo zahtevati tukaj nemško ljudsko šolo, biti pravični prostovoljno? b) Hočemo li, da se takoj v vse druge ljubljanske ljudske šole vpelje slovenščina kot učni jezik? Gledé prvega vprašanja ni dvomiti in tudi dokazov imamo več kot dovolj, posebno pa za vse one, ki so v Ljubljani živeli ali živé, se lahko prime z roke, da je tukaj dosti ljudi, ki postavno smejo zahtevati nemško ljudsko šolo, če pa je to tako, tedaj vendar mi toliko zatirani Slovenci ne smemo posnemati svojih nasprot-nikov v tem, da zmiraj in povsod braneči narodno ena-kopravnost tudi le z najmanjšo krivico proti drugi narodnosti skrunimo svoje dosedanje stališče, po katerem zahtevamo, pa tudi priznavamo „vsakemu svoje". Nravno vrednost pa ima tako priznavanje ptuje pravice samo tedaj, ako je naše priznanje prostovoljno, neprisiljeno. Po našem prepričanji bi bil tedaj mestni odbor ljubljanski najboljše varoval naše strogo narodno stališče, če bi bil uže začetkom tekočega šolskega leta brez daljuih razprav otvoril na obstoječih ljudskih šolah nemške paralelke za dečiie in deklice. — To vsaj sedaj storiti bil je namen odbornika dr. viteza Bleiweisa, kateri je pa dobil samo 7 glasov, namreč: dr. vitez Bleiweis, Murnik, Kušar, Petričič, Pakič, Žužek, Ničinan. Poročevalec dr. Tav čar sicer zoper dr. Bleiweisov predlog ni imel stvarnih ugovorov, kar je navedel v podporo svojega predloga, bile so formalnosti, da potreba nemške šole še ni dokazana po vsaki besedi postave itd., da se ne sme odnehati nobene pičice itd. in iz tega vsega sklepal je, da se zdaj še ne more pritr-diti ustanovitvi nemške šole. Ta predlog prejel je konečno tudi slabotno večino 10 glasov. — V interesu mestnega odbora, ki se vendar šteje med one, ki bi v prvi vrsti morali modro in odločno zastopati „narodno enakopravnost", obžalujemo ta sklep, obžalujemo, da ni prodrl predlog dr. Bleiweisov, in zato tudi obžalujemo, da se je obravnave tako važnega, politično pomenljivega vprašanja vdeležilo primeroma tako malo odbornikov. Po vseh skušnjah je taka pasiviteta napačna , nedo-ločnost ali kaj temu podobnega, pa nikakor ne pristaja možu, ki stoji sred javnega življenja in ima dolžnost postaviti in potegniti se za pravo svojih volilcev, ako ne drugače vsaj z glasovanjem. 0 dr. Zarnikovem predlogu — suhoparnem dnevnem redu niti ne govorimo ne, ker tudi izmed odbornikov spremila sta ga samo dva še s pogrebom. Da je pa bil edino le dr. vit. Bleiweisov predlog na pravem mestu, kaže tudi uže samo odlašilno glaseč se predlog, katerega se je držala večina, in zato upamo, da bode prihodnja rešitev tega vprašanja uže drugača, da se bode uže strinjala z najnovejšem naročilom deželnega šolskega sveta, ki ustanovitev nemške deške in take dekliške šole do začetka šolskega leta 1885/6 mestnemu odboru naroča, ob enem pa tudi izreka, da se z začetkom nemških ljudskih šol v vseh druzih ljubljanskih ljudskih šolah vpelje slovenščina kot učni jezik. Pri tako jasnem in pravičnem sklepu deželnega šolskega sveta ne dvomimo, da bi narodni mestni zastop ljubljanski hotel navaliti odgovornost na slovensko stranko, da ni pravična drugim narodom, in da iz gole pravdoljubnosti zadržuje slovenski mladini na ljubljanskih ljudskih šolah slovenščino kot učni jezik! — (0 državnih poslancih slovenskih) se nam poroča, da so se koj po svojem prihodu na Dunaji sošli in se posvetovali o tem, kako bodo delali na izvršitev zahtev gledé narodnih pravic Slovencev in pa kako pospeševati gmotne zadeve svojih volilcev. — Pokazalo se je pri dotičnem posvetovanji popolno soglasje vseh slovenskih poslancev. Sledila bodo še daljna posvetovanja, Zagotovljena pa je tudi uže sedaj našim poslancem podpora vsega kluba „desuega središča". — Prizadevanju naših poslancev želimo najboljšega vspeha. -— (Knezoškof dr. Misija) bil je za škofa posvečen preteklo nedeljo v Gradcu; stalno v Ljubljano preseliti se namerava jutri dne U. decembra, vmeščenje škofovo na ljubljanski škofovski sedež pa se ima vršiti prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. — (Kanonik in državni poslanec Klun) bil je vme- ščeu na Woliwitz-Flachenfeldov kanonikat minulo sredo dne 3. t. m.; v nedeljo pa je bil uže kot zastopnik ka-piteljna navzoč pri posvečevanji knezoškofa Misije v Gradcu, kamor se je podal z Dunaja v soboto večer. — (Kazenska pravda zoper ljubljanske anarhiste) se je pričela preteklo soboto v Celovcu, kamor je vabljenih 6b prič. Sodniji predseduje više sodnije svetovalec nL Schrey, zatožbo pa ima drž. pravdnika namestnik Pajk. — (Vreme.) Tako hudega mraza, kakoršnega smo imeli v Ljubljani pretekla sredo in pa torek in ponedeljek unega tedna, namreč od 14—16° R. mraza ni bilo daleč okrog, pa tudi snega ni padlo tako na debelo. Mraza so imel razun Galicije po druzih naših deželah , tudi v Tirolah, k večem 6° ali pa še manj, ravno taka je s snegom; pri Mariboru, krog Gradca, na gornjem Štajarskem ga ni prav nič, ravno tako na Avstrijskem, Moravském in Českem, razun na gorovji ; tudi na severni strani Semeringa ga je menj, kakor pri in v Ljubljani. Koj 4. dne t. m. pa je nastopilo južno vreme, gorkota nad 0, — in sneg, katerega smo po vseh ljubljanskih ulicah imeli na debelo, postal je plundra, kateri bo le nekoliko treba pomagati, da se pogubi po kanalih, voznikom je pa zaslužek všel — po vodi. v — (Skof Strossmayer)} častni meščan ljubljanski, daroval je za „Narodni dom" 300 gold. — (Profesor dr. MikloUč), nov častni rnešian ljubljanski, se je tuđi zahvalil za skazano mu čast v po-sebnem pismu, katero sklepa z besedami: Stolno mesto lepe kranjske dežele, prvo mesto našega naroda, bela Ljubljana: Vivat, crescat, floreat! (Naj živi, raste in cvete!) — Na vabilo podružnice c. kr. kmetijske družbe štajarske v Sevnici predaval bode v nedeljo 14. t. m. popoludne g. Gustav Pire, tajnik c. k. kmetijske družbe kranjske, v Sevnici o umném ravnanji z gnojem. Novičar iz domaćih in fujih dežel. Z Dunaja. — Minuli ponedeljek pretekla so tri leta, odkar je pogorelo gledališče „Ringtheater" in v njem nad 400 oseb, katere so skoraj vse pokopane y 100 gold. Vender pa ima družba še več premoženja, ?" i^F6™^™J? kakor dolgov in iše samo zato gotovine, da se more ~ .............. ~ " ' ~ " ~ ni pa nemogoče, da jo te to je razun žalujočih tudi veliko druzega občinstva grob resiti iz začasne zadrege ponesrečenih na vélikem pokopališci „Centralfriedhof". Cesarjevič Rudolf in niegova soproga Štefanija poslala sta prva krasen venec s kamelij in vrtnic na grob po- - ~—— ťwvwwuv utvixx KJ , 11X pa» 11C11117g U^C , u. zadrege prisilijo likvidirati, prisilijo likvidirati, imetje prodati, dolgove poravnati in potem prenehatï. Firmi bratov Tschinkel je Landerbank pogojno do nesređenih ; velik in krasen venec poslal je na grob volila denarne pomoči, naj večji upniki so baje privo tudi župan dunajski. lili sprejeti pogoje, da se dogovori z drugimi upniki Včerajšnjo zborovanje državnega zbora imelo je zvršé, prosi zdaj firma, da upniki za zdaj čakajo s rešiti razun privolitve trimesečnega začasnega budgeta precej obširen dnevni red. Iz preteka obravnave po- njega leta. svojimi terjatvami do konca meseca januarija prihod snamemo sledeče: Ogerska. — Baron Pavel Senyey, najodličnejši začasnem budgetu poročal je grof Henrik Clam, katolićan in konservativec izmed ogerskih pri razpravi ni govoril nihče, levičarji glasovali so krogov, imenovan je za naivišiega sodnika dežele molčé proti, desnica------- — ------ • - bil ta predmet rešen. političnih Ju molčé proti,^ desnica pa vsa za predlog, in s tem je dex Curiae" in bode v kratkem tudi imenovan za pred .....- sednika ogerske gosposke zbornice. To je politično Na noge pa so se levičarji postavili zopet pri tretjem branji postave o ustanovitvi Jurij Lobkovi- najpomenljivejša dogodba na Ogerskem pod minister skem predsedstvom Tiszovem, kateri je imenovan ..kal čevega fideikomisa. Ker se je uže zadnjič in tudi danes vinski papež", bil ves čas največji politični nasprotnik umaknilo več poslancev, tudi od desnice bilo je glaso- Senyey-ev. To zvezo iskal si je baje Tisza neki v na vanje prav negotovo, število glasov gugalo se je pri glasovanju po imenih do zadnjega, najbolj nevarno je zbornico rkAn^nl A Xwlr"! O U Ir AVI aAiI A 1 A TTATl rl n w a1t/\ 1 A ^ ____ i men, da mu bode mogoče pres troj iti tamošnjo gosposko postalo pri črki , xw**^^ jv, ,v,xx^«,x u, u< je za predlog glasovalo 133 poslancev, proti pa 129 konečno je vendar pokazalo da > Senyey pa baje zato, da bi na odličnejšem tedaj je bila postava sprejeta s pičlo večino 4 glasov. Dalje se je přivolilo sodnijsko postopanje zoper tože-nega poslanca Fiirenkranza. mestu morebiti mogel pripravljati svoji stranki do zmage v svojem času. Videti pa je, da vsaj za čas življenja sedanjega ministerskega predsednika to ne bo mogoče, ker se ta čuti vsegamogočnega vsaj o^ XCVIA Pri obravnavi postave zarad vračunanja sodnijske avstrijskega Bismarka. Snuje še uže tudi izmed via se rad kaže nekakovega prakse in pa disciplinarnega ravnanja s pravnimi prak- dine stranke neka brezozirno-liberalna stranka tikanti sprejela se je bistvena sprememba po predlogu dr. Tonklijevem, odbil pa drug predlog levičarja Sturcza z večino 17 glasov. Postava o premembi odvetniškega reda seje tihoma odstavila od dnevnega reda in se bo obrav-navala, pa prej ko ne tudi zavrgla prihodnji petek. Dopolnilne volitve v 19 odsekov izvršile so se po dogovoru v onem klubu, kateremu je připadal odsto- pivši ud.' Koncem seje vložila sta poslanca Exuer in Siïss načrt postave o premembi volilnega reda za državne vo litve > Tisza sam pa se je ponašal v zboru, da se njegove besede tolmaćijo po vsej Evropi, tudi je prilično trdil, da pre-stolni govor cesaijev velja več, kakor cesarjev odgovor dan delegacijam, in da bi bil on prvi, ki bi se ustavil ako bi hotele delegacije presegati svoj delokrog. 7 da Na- črni baron" Senyey uživa ne sproti pa je znano omejeno zaupanje in ima največe sočutje v najvišjih merodajnih krogih. i Nemška. Zapadno-afrikanska konferenca posve tuje še nadrobnosti vprašanj, katere ima rešiti. Iz raz ------ . ~ prav se vidi, da bi si Angleška rada priborila največji po katerem se okraji dunajskega mesta uvrsté Vpliv v tamošnjem ozemlji; Amerika zagovarja stališče XX Li I , JJU iVtILVIULU «V -----,)----------- med mestne volilce, pa sicer tudi hoče prekucniti ves volilni red. Gradec. tukajšnji dvorni in stolni cerkvi neutralitete reke Congo, druge države, v prvi vrsti Nem ška, prizadevajo si priboriti vpliva za-se in oziroma za evropejske države nasproti Angleški. — V državnem vršilo se je to nedeljo slovesno posvečevanje novoime- zb0ru in v časnikih nadaljuje se načelna borba prava novanega knezoškofa Ljubljanskega dr. Jakoba.Misije. proti sili Windhorsta in Bismarka. Odločne besede pr- Knezoškof dr. Zwerger je posvečeval s pnpomočjo voj-nega škofa Gr uše in pomočnega škofa Solnograškega vega razburile so še bolj silovitega železnega kanclerjaf še bolj pa mogočna večina skoraj dveh tretjin, katera Hal 1er-ja. Don Alfonso s soprogo in velika množica je glasovala zoper Bismarka pri predlogu Windhorsto ljudstva bila navzoca. vem, da se odpravi postava (Expatriirungs-Gesetz) obr Iz Prage. — Zeló žalostna novica iznemirja tu- njena proti katoliški duhovščini. Zato piše Bismarkova • i__i_T„ _ „1 „ 1_____. T>«; ________VT...JJ All,-« r/ • i. _ u _ ~WT i ^ rl a*nf a rr /\ rvk rťa ttami • q « kajšnje, kakor sploh vse češke kroge : Pri mladočeškemu „Nordd. Allg. Zeitg." o Windhorsto vem govoru: državnemu poslanců generalu Samec-u, ki je na svojih govorih, ki cikajo narazdejanje države, je Wind- gornjem delu čela nosil mučen spominj svoje vojaške horst, pooblaščenec vojvoda Cumberlandskega, njegovo hrabrosti, hud udarec sablje, —kazale so se že nekaj dedno nasledstvo storil popolnem nemogoče, in če je ta čaša znamenja bolezni na možganah. Zadnje dni se je sedaj vso nado zgubil, naj se za to zahvali svojemu po- bolezen tako sliujšala, da so milovanja vrednega morali oblaščencu. Združene države ne bodo nikogar trpele v spraviti v blaznico. Njegovi prijateljski krogi trdijo svoji sredi, ki si nalogo stavi, z lece državnega OJJiaVltl V U10>ííH1W. i'J^vu ť^J1""^""-1 * uxl*xjl/, o Y V/J x oivui, *** ^^ * " ? " - da imajo prav malo upanja, da bi se bolni poslanec zbora upor zoper cesarja in še kedaj pozdravil, temveč se bojé, da se mu zdravje var jati.* nikdar več ne povrne smrt. Zabiležiti pa imamo še drugo žalostno novico na gospodarskem polji: Poleg ali prav za prav vsled ža državo z ag o ? morebiti nastopi celó nagla Žitna cena v Ljubljani 6. decembra 1884. Hektoliter: pšeoice domače 6 gold. 34 kr. banaške lostnega stanja sladkorske industrije prešla je tukaj- 7 gold. 25 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold. šnja mogočna banka „Bohmische Bodenkredit-Bank" v 30 kr. rži gold 4 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. hude denarne zadrege. Njene delnice, ki so se pred prosa 5 gold. 36 kr. — ajde 4 gold. 55 kr. dvemi leti plačevale nad^200 gold., padle so sedaj pod 9 kr. — Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. ovsa gold Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani