Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Va&a naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NAROD List slovenskih delavcev y Ameriki. Telephone: CHclae* 3-1242 No. I 17—Stev. 117 - &*tv*4 CUm Matter Scptfbtr tSih. 11M0 mi the Pont Offiee m» New York. N. under Act «1 Ctopni mi Mirtb 3rd, 187». WWUJ VRfl KOT HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po pošti naravnost na stoj dom : Citajte, kar Vas ranim« « *> NEW YORK. MONDAY, JUNE 16, 1941 — PONEDELJEK., 16. JUNIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. HRVATSKA PRISTOPILA K OSISCU Pavelič je v Benetkah podpisal pogodbo z osiščem ... Hrvatska je osma članica Včeraj opoldne (ob 6 zjutraj po ne\vyorškem času) je 4'svobodna" Hrvatska v Benetkah pristopila k osišču V imenu Hrvatske je pogodbo podpisal poglavniik dr. Ante Pavelič, za Nemčijo vnanji minister Joaclum von Ribben-trop, za Italijo vnanji minister grof Galeazzo Ciano, za Japonsko pa ,poslanik Zembel Hori-kiri. Zgodilo se je prvič, da majo tri prvotne države osišča veliko zaupanje v novo članico in ter povdarii, da je pogodba za Hrvatsko bolj mirovnega kot pa vojaškega pomena. Sestanek diplomatov je dal Benetkam praznično lice. Čolnarji .m> nekaj ur pozabili na vojno stisko, ko so mesto turi- stov, ki so vsako leto ob tem se je prvič, da je, času prihajali v Benetke, vozi-bila kaka pogodba o pristopu kiti diplomate s* svojimi gondo-osišč-u bila podpisana v Italiji,' najbrže zaradi tega, ker bo nova Hrvatska v najtesnejši zvezi z Italijo, kajti italjanski vojvoda Spoleto Ibo zasedel hrvatski kraljevi prestol. Hrvatska je sedaj osma država v osišču. Ostale države so: Nemčija, Italija, Japonska, Madžarska, Rumu tiska, Slovaška in Bolgan*ka. Deveta država pa -bo najbrž-t rnagora, ker je Mussolini že oznanil, da bo postala neodvisna država pod okriljem Ita-irj^f toda dcwetfn j za" Cfriog^ro še ni bila postavljena posebna vlada. S tem da je Hrvatska stopila v trdozvazo Berlin-Rim-To-kio, je postala drugovrstna lami po kanalih. Pogodbo so podpisali v starodavni ,palači nekdanjih beneških dožev ob Grand kanalu. Gayda te huduje na Ameriko Virginio Gavda se v listu "Giornale d'Italia" huduje na Združene države, ker nočejo priznati nove hrvatske vlade dr. Ante Paveliča. "Washingtonska vlada bi morala vedeti," pravi Gay-da, "da more le noVa ^ojna med Hrvati in Srbi obnoviti hrvatsko vprašanje, ki je sedaj rešeno. Hrvatska se naglo organizu-tje in se oborožuje. Njene me- ANGLEŽI ZAVZELI DVE MESTI V SIRIJI Francoska vlada v Vichvju je v svojem kratkem poročilu o bojih v Siriji naznanila, da so Angleži zavzeli Saido in. Abu Kemai. Naznanilo tudi x>ravi, da so bili v Sirijo poslani francoski aeroplani, da ojačijo tamošnjo arnrado. Francozi so se umaknili proti .severu nekaiko do brega reke Vadi el Kadi, okoli 12 milj južno od Beinuta. V svojem prodiranju proti Damasku so Angleži zavzeli strategično važni BI Kesveli. Civilno prebivalstvo Se seli iz Beiruta in Damaska. Berlin naznanja, da so nemški aeroplani bombardirali angleške bojne ladje ob obrežju Libanona in da je bila ena križar-ka poškodovana. Cairo pa poroča, da so bili aeroplani odbiti. Predsedniku bo dana večja oblast Ce se bodo pogajanja v delavskem sporu izjalovila in če posredovalna oblast ne bo mogla ničesar doseči, bo imel predsednik pravico prevzeti tovarno. — Nevarnost nekaterih stavk od-vrnjena. država osišča in bo imela pra-1 varovala njena armada vico biti navzoča na vsaki in njena zveza ^ osiščem " konferenci, na kateri bodo po- glavitne tri dr žave osišča razpravljale o Hrvatski. Pri sprejemu v osišču je i-mel grof Ciano .pozdravni govor, v katerem je rekel, da i- Gayda dalje pravi, da so Združene države napravile novo pomoto, ker so zavzele stali išče proti pravici do svobode naroda, ki ima vso pravico do nje. NEMCI BODO POTAPLJALI LADJE Nek zastopnik nemškega vna- gleško in celemu svetu smo nagega urada je voenaj v Ber- ----- Iinu rekel, da se Nemčija niti najmanj ne zmeni za ameriško in angleško razpravljanje o potopu ameriškega tovornega parnika Robin Moor. "KadaTkoli bo kak parnik vozil kontralbant v Anglijo," je rekel, "bomo nanj streljali, pa naj bo Robin Moor, ali pa Exnioor, ali pa kaka druga ladja (Rdbin Moor se je prej i-menovaj Exmoor.) Parnik Robin Moor je bil torpedi ran 21. maja v Južnem Atlantiku, ko je bil na potro iz New Yorka v Cape Town v Južni Afriki. Nemška vlad« trdi, da še nima ni kakega poročila, da bi bil pamik Robin Moor torpe-diran in če ga je-torpedirala kaka nemška podmornica. "Da sedaj imamo poročila o tem samo iz angleških in a-meriških virov," je rekel. "In če so ta poročila pravilna, je parnrk imel na svojem krovu tudi železniške tračnice. Angleži so razglasUe tračnice za kontrabant in v tem samo posnemamo Angleže. Kar je kontrabant z& nje, je tudi kontrabant za nas. Angleži Imajo navado pri kouftrabftntu ■ zavzeti večji obseg kot pa mi. Opeto-vano smo že povedali, da bomo potopili vsako ladjo, ki bo vozila vojni materjo! na An- znanili, da smo vpeljali popol ik> blokado Anglije. Ne moremo razumeti, zakaj toliko govorjenja. Poveljniki naših podmornic imajo stroge ukaze, da se drže mednarodnih postav. Sedaj .se ne maramo podajati v politične naizgovore—. miogoče pozneje, ako se nam bo fedelo primerno." Proti podraženju kar Leon Henderson, ki nrn je poverjena kontrola nad cenami, je pozval pet velikih ameriških avtnrh tovan, naj ne po-draže svojih izdelkov. Tovarne so namreč nedavno raja vi le, da bodo zahtevale za karo od $15 do $35 več. — Da se izognemo inflaciji, — je rekel Henderson, — «>e to ne sme zgoditi. Z ofcirom na ddbičke, ki jih delajo kompa-nije, bi podrazenje nikakor ne bilo upravičeno. Henderson je "izjavil, da bo svojo odredbo preklical, če mu družbe dokažejo, da so bile absolutno pri-mocat CHelaea 1—1242 MNENJE ODLIČNEGA STROKOVNJAKA Nekateri visoki ameriški vladni uradniki trdne prepričani, da bi bile vsled nemške zmage »Združene države gospodarsko uničene ali pa že vsaj pahnjene na skrajno podrejeno stališče, je važno premotriti nazore Bernarda M. Baru-cha, ki je bil za časa Wilson ove administracije načelnik vsemogočnega "War Industries Board-a", dočim je zdaj uradni svetovalec v vseh zadevah oboroževanja. Baru-ch je mnenja, da 'bi n enrška nadvlada na evropskem kontinentu, ne spravila Združenih držav v gospodarsko zagato, pač bi bila za Nemčijo porazneg% pomena. Z uporabo primernih gospodarskih sredstev bi mogla Amerika pregnati Nemčijo s kateregakoli tujega tržisšČa. Za dosego tega cilja je pa naslednje potrebno: tekom vse vojne morajo prevladovati v Ameriki nizke cene; • '4 vodilne industrije morajo biti prilagodene masni produkciji, ki mora biti cenena, obenem pa kakovostno neprekosi jiva; deželi je trdba za jamčiti vso mogočo obrambo na kopnem, na vodi in v zrakn. Za primer je navedel Baruch poročilo velike *aineriške družbe, ki ima v nekem važnem nemškem industrijskem mestu svojo podružnico. Dasi velja nemška marka le 37 namesto 40 centov je produkcija v tamkajšnji podružnici dražja kot v katerikoli tukajšnji tovarni, ne oziraje se na znatno višje tukajšnje place. V nekaterih panogah je Nemčiji sicer mogoče pridobiti prednost, odločevale pa ne bodo posamezne industrijalne panoge, pač pa masne industrije. Pogoj je seveda ohranitev čim-nižjih cen. Baruch je vse merodajne kroge posvaril pred petiraniin podraženjem. Ce bodo zdaj uveljavljene višje cene, jih bo treba ob koncu vojne znižati, kar utegne dovesti do usodnih notranjih motenj ter pahniti deželo v usodno gospodarsko vojno. ČVse pa »osreči olbdržati cene že vs>aj na sedanji višini, se bo v Nem-iji, ne ,pa v Ameriki pojavila po vojni splošna nezaposlenost, in Nemčiji, ne pa Ameriki, se bo trdba baviti s težavnimi gospodarskimi pro'blemi. Na vprašanje, če mogoče to pomeni, da i*a*» bodo Nemci napadli, je odvrnil Baruch: — Kar pridejo naj! — Dostavil je pa, da nikakor ni eden onih, ki se ne zavedajo nemške nevarnosti. Barucih že leta in leta opozarja narod, da se mora primerno oborožiti. Baruch v marsičem ne soglaša z Rooseveltovo administracijo, on je za splošno regulacijo cen in plač, dočim ni vlada storila v tem oziru še nobenega odločilnega koraka. Monday, June 16, 1941 VTMHl VST AN p VEJ L. 1898 r ti ovi/e (Pričujoče no v i'je snto dobili iz domovine, še predno sta, Italija in Nemčija zasedli jugo*Oovansko^ozemlje.) 2,370,716 DELOVNIH DNI IZGUBLJENIH V najrazličnejših privatnih industrijah, ki imajo večje ali manjše kontrakte vojnega departmenta, je bilo med 1. januarjem in 10. juaiijem vsled stavite izgubljenih 2 milijona 370 tis-oč 716 delovnih dni. To poročilo prihaja iz zanesljivega vira, kjer dobivajd vsak dan sproti 'brzojavna poročila glede stavkovnega položaja, vsled katerega je prizadeta produkcija za armado. O okrnjeni podukciji za morna-rioo ni posebnih poročil, toda za podlago prav lahko služijo gornji podatki, kajti večinoma vsi industrijalci, "ki producina jo za-armado, producirajo obenem tudi za mornarico. Poročilo tudi ne objavlja podrobnosti glede štrajkov v ladjedelnicah, ki so, kakor znano, ohromili skoro ves program trgovske mornarice. Dve veliki srtavki, katerih se tiče ta statistika, sta bili u» ravnani v razmeroma kratkem času. To je stavka pri North American Corporation v Inglewoodn, Cal.- kjer je odložilo q-rodje 11 tisoč mož ter stavka pri Aluminum Company of America v Cleveiandu, kjer jih je zastavkalo 5 tisoč. Ne ve, zakaj je umoril očeta. V vasi Kačkovcu blizu Vara ždina sta se vračala Anton Mošnjak .in njegov sin Ladislav Zvečer iz vinograda. Imela sta ga malo pod kapo Ln meU potjo sta se sprla." Sin je nairtreč hotel nadaljevati v krč.mti popivanje in je zaostali Pet litrov žganja je posrkal. Kmet Ivo Špoljarič iz Velike Burne je .bil na sejmfu v Daru-vanu s svojo 45 letno priiežnico Stanko Filipčičevo. Ko sta o-' pravila klečijo, sta šla v gostilno pit. Do večera je Spol-jarič posrkal kakih 5 litrov 'kdhanega žganja. Tudi njegova družica je bila temeljito Naenkrat se je pa pognal za o- ontotena. Slednjič sta se od oetom in ga trikrat zabodel z nožem v trebuh, da je ntjsrečni oče takoj izdihnil. Sin se je sam javil orožnikom in pravi, dane ve, zakaj je očeta zaklal. V ljubčkovi ordinaciji se je hotela zastrupiti. 'V ordinaciji zdra'vnika dr. Radivoja Čaviča v Snbofcici, se je odigrala Ijttbavna tragedija. 29-'letna Miarija Bojšnjak se je hotela zastrupiti z vitrio-lom, ker se je nameraval njen izvoljenec dr. Oavič oženiti z lepšim Ln premoŽHejšini_dekle-tom. Tir. Čaivič je pa še pravočasno opazil njeno namero in ji izbil kozarec iz roke. Vitriol se je razi i 1 in (»pekel po obrazu, da so jo morali prepeljati v iboTnitšnico. Dr. ^avič pravi, da Marij' nikoli ni obljubil, da se bo poročil z njo. Srrfrt najstarejših zakoncev v Čačku- LJUDSKA KUHARICA "N^jnovejSa zbirka napodil zn kuhinjo domr jCena 50c. Naročite prit KNJIGARNI ♦ < S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY - di niinerafcih sestavih izredno zdrayilna, Je takoj pokupil vsa zemljišča okrog vrelca. Ko so delavci zajen^ad ir studenec, so v globini močvirja naleteli na ostarike zidovja, ki je bilo do meter debelo. To* so .gotovo' 'ocstankr velikega bazena in kabin iz rin»ske dobe. Trgovec Peter Kondres prej odpreti kopal iš če, ki bo o^želemiSke postaje Križa odda!Tje## 3 tem pravila domov. Spotoma je začela Stanka zmerjati svojega spremljevalca, ker je preveč zapil. Spoljarič je tedaj s svojo d-tlbolo palico nekajkrat zamahni!!' po Stankiui glavi. " '' Ktanka je obležala na mestu skedenj in je sTtupna škoda mrtva. Po ulwju je Spoljarič znaišaaJ' 70.000 dinarjev. Stje-izginil in-so ga šele drugi dan pan se je nekaj diji skri-val, do-mvšli orožniki. "kler ga nrso kmetje našli in _ . prijeli ter izročili orožnikomn. Sedem ljudi zastrupljenih. V vasi PoreČu pri Bugojnem! ^ ^ upoštevalo, da Izpovedal se Je, si prižgal svečo, in se zaskl&l. V Zutgt\!bu so našli mrtvega 65 letnega Mu h a jI a Din i i ti rje- viča. Mjož se je preživljal s t. M. *iT# • • Zvenel list. Na Visokem drevesu pred hišo sem opazil prejšnji teden o- venel, rmenkast list. Včeraj namerava cun _, , . . , . , ; sem gledal, m jih je bilo ze pet. Mogoče jih je na drugi strani, kamor mi okorne seže, - : ■ • -i ;r se vec. — Kaj T Že?— se«n pomislil. — Saj smo komaj sredi junija. Že mora (biti tako C'ez teden Aii se bo začefl že dan poveša-ti. Rekel bi skoro, da je bila še včeraj cesta pokrita z ledom ga <1va dni nr bilo na stpre-gled. To se "je zdelo sosedom čndno inlto so vdrli v sobe- so našli Dimitrijeviča vsega okrvavljena Iga na tleh. V mu je tičal dolg nož. Preiskava je ugotovila, da se je za-hfV.le! sam. Pred samomorom Sodišč j ga je ol>osdilo na osem i 1)51 Pri in dHhajidu. 'V smrt ga je pognala beda. Drug za vtruglni sta si sledila v grob najstarejših pre>bi-cev Oačika. bi\nši trgoft-ec Miha.] I o Bogi cev ič in njegova žena Savka. Mfhajlo je bil star 101 leto, ona pa neka i nad 90. Postal je ubijalec, ker nra niso v Bosni, »e je te dni zgodil ze lo žalosten primer nesreča. Ju-ko Glavač, Iti ima številno družina, je zaklal za domačo potrebo žrvinoe, ki pa je bilo o-kuženo z nalezljivo boleznijo. Družina je nvimo jedfa pripravljeno meso ter se skoraj vsa zastrupila. Štirje odrasil in en otrok so umrli zaradi zastrup-ljenja. Del tega mesa je družina darovala sorodnikom v Lsti vasi, kjer sta prav tako unfrli zaradi zastrupijenja dve o^ebi. Ponesrečenci so umrli v strašnih bolečinah. Vsaka zdravniška pomoč je bila brez uspešna. ni popoilnoma >voje dejanje. odgovoren za ZAPOSLENJE SE JE POVEČALO ^Zvezni rezervni urad poroča, da se je število zaposlenih delavcev (farmski delavci niso všteti) izza maja lanskega leta povečalo za 3 milijone 250 tisoč oseb. Takega povečanja za-pealitve v tetn enega leta aaneriška industrija doslej še ne pomni, * V poljedelstvu so se pojavile ojbioajne seaijske spremembe. ^ ' 4 V vojaško službo je bilo poklicanih 1 milijon 250 mož. Produkcijski seznam je dosegel doslej 145 odstotkov, kar je 48 odstotkov več kot je znašala povprečna letna produkcija med letom 19So |n 1939, > Po-ebno zanin^ivo je fo, da je bil Mihajlo prvi meščan Čač-ka. ki je lahko s krstnim listom izpričal .wojo pravo starost. Ko je bil 70 let star. so nfu opešale o či, po 90 letu pa se mu je vid tako izboljšal, da je videl bolje kakor v mladosti. Zrasli fw> nun tudi novi zobje. Zakonca Bogi če viča nista nikoli klicala zdravnika. Ko pa je moža polo žial tsaorst v gnolb je tudi aena napovedala, da bo umrla teden pozneje, -kar se je tudi res zgodilo. "Mater petih otrOk je ubil, ker ga ni marala •V Gornjem Kmlju je Vladimir Vlah usterlil 35 letno TJju-bico Vlahovič, nfater petih o-trok. Bil je zaljubljen v njo, ona pa ga ni marala. Ko jo je, srečali na ulici, je nanjo od)dal pet strelov. . _ 80-letni mož in 82-letna žena sta umrla tistega dne. V v55grebu sta untiJa 82-letna Sofija Staibek in njen 80" let ■stari nnož Andrije, upokojeni tramvajski sprevodnik. pustili, da bi se oženil. Pred okrožnimi sodiščem v Osjeku je bila zanimava raapra-va proti 30-Mneum kmetu St. Santiču, ki je laiki ubil' ženo svojega brata Jurija. Obtoženi bi se rad oženil, pa so mu domači govorili, da ni za ženi-tev. Stjepan je. namreč pred leti padel s ^onja na glavo in 'idrav. Dva dni je ležal kakor mrtev. Sarajevski zdravniki so doživeli nedavno zanimiv primer, ki ga pač niso mogli in ga tudi ne bodo mogli pojasniti. Khlet Milorad Sankardžia iz vasi Trnovo pri Sarajevu, je šel pred nedavnim .z drugimi svati ple-sat kolo. Sredi pkisa je Sa-mardžia omahnil in padel. Vsi so mislili, da ga je zadela kap. Vendar mu j«e srce bilo, pa *o g« ^.pravili domov. Tako je dva dni ležal na svojem domu ne da bi se zavedel ali ganil. Ker rmi je srce še vedno bilo, sicer pa ni bilo opaziti nobenih znakov zboljšanja niti poslabšanja, so se odločili, da ga bodo prepeljali v bolnišnico. Ko je avtan»abil, s katerim so ara pejjali v bolnišnico, na raz-kopanii cesti močno odleteJ in vse. ki -so bili v avtomefoiWi, pošteno preteresl, se je Ša-. rnardia zbudil In bW popolnoma Kaj je bilo \-zrok mrt prodajo kostanja Ln sadja. Sta-J in »megom, pravšne vročine pa novai je V te irti sobici, iz katere do julija ni v Neir Yorku.' Julija in avgusta prPtisne za nekaj dni in tudi marsikoga o-malga, pa je že september tukaj, ko ni hladna sapa tfčObi-vratu čajen pojav. V izložbah velikih prodajaln bodo kmalu jesenske obleke, koj za njimi pa zimske suknje in kožnhi. Društva bodo začela prirejati veselice V dvoranah, pa bomo spet tam »Sot se mi zdi, da xmo bili predvčerajšnjim. Nijinski. "PLODOVIT ZAKON od takrat ni Jbll več či>to nor-| >(anju, zdravniki maTen. Stjepan pa ie hotel so rao&li ugotoviti. svojim pokazati, da lx> kljub) temu našel dekle, ki ga bo vze- Odkritje rimskih toplic v fir-la za moža. Brat in mati sta mu pa branila, in zato je začel misliti na maščevanje, tjisodne-ga dne je našel pištolo, katero je njegov brat skrival pred ni m v ker se je bal' hudega. Stjepan je mislil, da je Anka. žena njegorvega mlajšega brata tudi proti njegovi ženitvi, in se je z pištolo v roki podal na njivo, kjer je Anka sama delala. Ko -je spregovoril z jjjo nekaj besedi, jo je ustrelil. Ko se je vrnil dompv, je poslal brata na njivo, saj« pa se je praznično ofblekel in pobegnil. Ponoči $e zažigal njihov zadružni skedenj ogenj pa je zajel tudi sosednji - ; knjiga J« kulturna poslank«; odprimo ji vrata v naš« domove, ji srce . . . (Finigar) DED — je ZEMLJO otrebll, koral OCE — jo je posejal in (ledal bolno njeno rasi SIN- je sorei med težkim klasjem VNUK— - se je dvfftiil proti besu norega Z I VI VIRI Spisal IVAN MATIČI^ Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slbvenskega naroda od davnih početfcov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo nagega Siyljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nase zgodovinsko delo/ 13 F06MT9 — 413 STKANI V PfcA^NU VBZAftO Cena PoStnina plačana Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, je spisal splofiuo znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH ki KNJIGARNA vaškem Zagorju. Pri vasi temnica Donjar nedaleč od Sv. Križa, je ntočvir-je, ki tudi v najhujšem mrazu ne zamrzne. PodTobne prei«s-kave so ugotovile, da v močvirju izvira topla voda. .Ko-se je trgovec Peter Konkisres ^>o analizi prepirčal, da je-ta voda ki je prav tako topla kakor voda v Sutinskih Toplicah, zaia- V visoki .pri Kraljevem gra-dcu živi družina z anjvečjim ^številom otrok na ozeniTju vzhodne Oeške. To je družina kmfctSča VostrČiJa. Uranitej družine je star 50 let njegova žena pa 48 let. Zakonca imela 18 otrok, ^tfrje sc jim« umrli, ostalih Štirinajst živi. M-od njimi je devet sinov in pet hčera. NajfrnUajsi družinski' člmi je >tar koinaj š Aame in Mary Louise ter brata Johna v PtlairtČield. N. J. Kaj v miru počiva, njegovim ostalim pa naše iskreno- soža-lje! r _ V JUGOSLAVIJO ni vec mogoče posiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v fti-lijo". " ■ • 1 • DARILNE PttStOATVE i? ITALIJO Pred izbruhom sedanje vojne so si prijatelji res*no prifear devali dobiti v Ameriko nekoč najslavnejšega ruskega /plesalca Kijinskega. i Med prvo svetovno vojno se ga je bila lotila nenavadna živčna bolezen. Kad dvajset let je preživel v nekem švicarskem | mopte t Uajijo nakazati denarja r DOLARd«, temveč saMoT Urah. SLOVENIC PURLISHING CO. r ^o 14AA O DO Ink t IV 218 West 18th Street, tork Oolina Češenj v gornjew de-u newyoske države je imela .prazorovata v nedeljo, 8. junija, veliko Slavje. Prenovljen dom je bil ves o-tinčan, svatje v svatovski o-bieki. Minevala je ura ^a uro. Vse je nestrpno čakalo. — Ja, kaj pa bo, kaj pa bo5? je začel slednjič tarnati po- staiven ženin. — Nič ne bo, — so rekle pri-če. —. Nič ne bo, — je -pričam pritrdil duhovnik, — kajti zk poroko je treba <3 ve h. To poroči k) sem dobil i z Little FalN tn ne preA-zamem zanj, nobene odgovornosti. Meni se zdi verjetno, iajti v dolini češenj' Je 2e tako ozračje, aa ga le malokatera nevesta prem jo še imel z otoka Jave. Pismo .je bilo napirsano v na-Vm jeziku, a k sreči je bilo podpisano z japonskim in sieer ž<>nk-i:n imenom: (^gaj. Tako lepo se mi je dozdevalo to ime, tako čarobne, da sem kar zasijal zapeti japonskega slavč-ka. Kar vkiel sem trste nežne prstke, ki so bili napisali to nožno pisem«. Pismu je bi! priložen farsopi-v japonščini. Xoikl članek jo bil rdeče podčrtan. Avtorica pisma nji je poročala, da mi pošilja prevod neke moje kratke povesti. Takib časopisov je nato v presfodkih nekaj mesecev prišlo «v več. Slodnj'f* pa spet pismo. k jer mi je ne-7natika sporočala, kako Ciaje, to čudno, da opisujem pri rod o parv tako, kako jo tudi Japonci občutijo, in sicer prav "dobesedno tako. • h Seveda me je to ražvf-^elilo. bolj pa me je veselilo, da eem* si v dulm predstavl jal to malo Japonka Ali je imela po stari i še tisto frizuro in kimono in eoklice « podstavki? A1 i pa je nosila evropsko obleko? Pa čeprav je bila po nsw obWena, broz dvoma je brla ljulbka. Jej, ti-ste poševne črn£ oči, vsa tista drobčkanost na njej._ Kajpa, treba je. da se v j^-danie Japonke pravilno za«nri-sli'j?! Vsekakor hiti po mestu prav tako korajžno ko naša dekleta in se urno izmika trains vajem in avtomobilom. HOdi na univerzo, na različne shode. A kadar meto češnje, takrat se s svojimi prijateljicami odpravi na deželo. O. kako sem bil navdušen zanjo! Kako sem koprnel', da bi jo vid?!! Kako sem se hudo-val na velikanski del sveta, ki je bil med nama! S;ij bi ji bil utegnil tudi pisati, tudi brez naslova — s posredovanjem časopisov. Lahko bi jo zaprosil za njeno sliko. Toda vse — ali nič Zaton j .je bilo lepše sanjariti o njej. Saj ne UMoer bvti nobena fotografija tako nežna, ko so sanjo. Začel sem »nov a ti naČMte, kako 1>i se dalo priti na Japonsko. Nekoč se je celo prime-rf'o* ko da bi se bil zares n*> gel odpraviti tja. Da bo japonska v'a'da-kakitga književ- že v šolo! Pa saj bi ee inogel veseliti tudi njenih otrok, lahko bi počopaVal z njimi na tleh in bi imel okrog sebe same maj cene, pisatae kinloniče in bi pri-sluškoivai radostnenra živaavu, ki bi pravlako tnalo razumel kot živžav ptičev. Skrival pa bi bil le ponosen na svojo; že Vsestranski človek 1 TK i nedavnim jfc ameriška policija zaprl pet' ljudi v eni b^ebi, in! to >o:, dr. Willilian •B&S, zdravnik, Bobart Cfate,' borzni _ me|etar, Cliff Morlev, slikat, Henry Jones, pisatelj, 'iti nazadnje "pfavofaei Ha t ry p podzemlja". Vsa ta imena je. imel eai človek- ki je živel hirati petojšio življenje. ly?Č6 so ga tfjeli, so se presttfa-•slle stlri žene in vkliknile: Henry, Cliff, Robert, Williaml Vso Štiri so bile njegove'žene. ne da bi vedela durga za drugo. Goljuf in pustelove«, dtrigAče takega člove&a pač toč moreSno imenovati, Jih je znal Kanj. Zopet so ga prijeli, na policijo so poklicali \>e štiri njegove žeffio, ki druga za drugo niiso nič vedele. Moža so obsodi zaradi mnogožen&tva na ?tim mesece ječe iii je torej krončal tam, kjer končujejo vsi brezvestni in lahkomiselni lju- Idie. . DUH JO D g BONSKI MALAJSKE DUEIO, DEMONSKI PLOD malajske. f * Na Malajskem otočju dozori trikrat na leto v EvTopi sko-r?.j neznanVplod, ki mu pravijo donSačini duiio. Po vonju spo- "" "n 3?. zolo zvito in premetoflio varati. inja na m *tar sir. zre;o P^atel^co. Br^dvcmfc,.Mogoče to njegovo Protmarav-i ^ gfc ^ hi r. «ru>T» I življenje sploh ne bi pr:S3!o - »a Šaiv, •Če se ne bi pre več iz- po-taiv>>jal v vlogi "plavolase-ga Harrvja i® podzemlja." ♦"Zašel sem na to pot," je pripovedoval dr. Bell na poli-■ciji, "ker sem se bogato ože- fbr bi č epela 'zraven med živka joči mi čiove&i^pticiki in oje®o čebljanje bi bilo slično njihovemu, le da bi >bile malo nižje. Oh, saj. saj! ALi bi se ne dobila kaka prilika, da bi za kak svetoven list potoval tjakaj kot poročevalec! * no zatiene-noe. Kmalu se pa navadi njegovem« "čudnemu o-kusu in potem ga no more več pogi-ešati. So Malajci, ki se hranijo izključno s temi plodovi, pa tudi mnogi Evropejci se jim ne morejo več odva l^o sem ■kmalu za tem spoznal pi^-ega Japonca v svojem življenju, je bila moja prva rni-sef ta, da bi ga vprašal po Ognji, ki je nkem <še nikMar videl. Toda tega vpraša-tija he ll, čeprav sem bn sam dovoli A-tr- XT • ...... . , K , . , .. diti. Najzanimivejše je, da tu- bosrat m sen*- kot zdravnik za- s lužil lepe xJenar^e. Zdelo se mka poklicala tjakaj,-da bi na ^^ Kem ^ ^ univerai v Tokiu predaval ev-wpislke jeizike. Vendar iz te moke "ni bilo kruha. Medtenuje postala moja imi-la Japonka v Tokiu štiri leta VtaronŠa. Skoraj nepotrpež^ji-vo in z grenkobo v srcu sem od časa do časa pomi-lil, da mineva |> ol leta za pol letom. Čeprav bi seldnjič svojo prj-jatoljrco že zagleda!', bi bil prvi cvet n jenega. ko mesečina očarljivega obličja že <*wU Nič ne pomaga, če si dopoveduješ. da je ženska v slehernih let tli CKvežujoča. Cvet je le največ-ja sreča — za žewsko same in za njihove -eastilce, A le kako sem mogel poea-biti na eno — na to, da se jo inoja orijaieljica medtem nemara že poročila ? l>a itmi mogoče, že otroka? Že dva otroka, tri? Pa je seveda tudi kot mla'da mati prekrasna! 'Coprrav sem si moral dopovedati, da mi pač ne bo nikdar mogoče potovati na Japonsko, se mi je vendarle tožilo po tej "ljubezni", ki se mi je dozdevata kot živa zvtza dveh bitij. Nemara hodijo njeni otroci di nekatere živali ne nror.-jo .„ , živeti ibrez tefa plodov, tako remi -je vse pusto, pa sem prte^l • , . . , - . . 1 ... J. ,. cniro slom in celo divie zveri, na misel- menjati svoje zivlje-: nje.** jV živalskih vrtovih nekaterih velikih malajskih mest. so ugo-tiidi tudi tigri zelo radi jedo dur k) in da postanejo s VAŽNO ZA NAfcOCNBtt Poleg ubbIote Je rmrvidno do kdaj Imate platano oeročnkio. Prt« Številka pomeni roeeet-. drogm daa ln tretja pa itu). Da riam prfhra-nlte nepotreteesa dela In »troikor, prosimo, da Mitrfkte n»YWtjl-ao prKTočaano poravnati. Pošljite narotote« nararncal iH 1« pa plaCaJte naSemu rastopnlac t Vašem kraju ali pa kaieremo taaKd aastopnlkov, kojih imena ao tiakana z debelimi črkami, ker ao upravi-Ceni obiskati tui. Vprav pred nekaj dnevi je prišla po pošti- G-rem ponj!" Prijazni Japonec je -odšel sko?i široka steklena vrata. 'VTojo sree se je polagoma razodevalo. in le* težavo sem ga krotil, da je mirno ntriptajo. Vendar je sladko ganotje prekinjalo mojo kri prav do najbolj oddaljenih končkov vseh udov. Japonec Be je vrnil z trfddvm stasi-tim gospodom. Ali je to Orajin nlož? Že -sem občutil ostro bodalce ljubosumnosti v prvfh. Koomanec mi je z "nepopisno vljudnostjo •segef v roko. *'Vi imate sliko od Ogaj?" sem ga skoraj z nejevoljno na-gHco in izruieraj večjo Ij«lx>-^umnostjo vprašal. . "Da, to je siJka več oseb; Ogaj pa je mod njimi." 'Iz Wvojo listnico je vzel razglednico in mi jo dal. Zagledal sejn precej japonskih gospodov in nekaj žensk v japonskih oblekah. "Katera oseba je Ogaj T Tale?" sem vprašal in glas mi je drhtel. S prstom sem pokazal seveda na najlepšo od štirih ose-bic v kimonih. "Ne, ne," se je mladi Japo-n(«c skorraj «aljivo zasmejail. "Tale je Ogaj!" Pokazal je na stare^ega, modro zrdcega go-£ \ stpoda. "OgajT* sem komaj zajeol-ljel: . : „ "Generalštabni zdravnik, — doktor Rit aro Utotri," je odvrnil mladi gospod. "Ogaj pa je njegov pe^trdOnim." Bilo mi je, kot bi treščilo varno. Kar groeotno sem bil presenečen. Skušal sem pa svoje silno razburjenje prikriti s tako vljudnim in zagonetnim smehlja jem, kkko rse ne bi boj j podečifo niti najbolj zagomot-nenuu človeku iz A«ije. človrik IVubii je odgovor, da je to bonzni mešetar Robert Gate, ki že leto dni stanuje s «vojo mlado ženo v tem hotelu. Agent je nato sklenil, da bo mhlo pazil na tega človeka. Zelč se je začudil, ko ga je videl vstopiti v Tnko hišo v milijonarki četrti. Lastnik hiše mta ^ie povedal, da je to dr. William Bell, ki ordinira v četrtem natfetropju. Odslej je detektiv uledtF človeku s temri inteni kot senca, Še ncikaj tajn je odkril. Zvedel je, 'da ima i«ti člov^« še -slikarski atelje v "Brooklynu. ki ga je najel pod imenom Cliff Morley in da je ta »ttovfik pisec odlične drame? Henry Jones, ki jo je napisal nalašč za igralko Ivano Helbv s katero je tajno poročen. Ta človek je torej nastopal s petimi imeni, imel je fštiri mlade žene, v resnici pa je bil samo dr. William Bell, zdravnik. Pa še to mu tii bilo do-, volj, temveč je moral pobijati svoj dolgčas v podzenrflju kot gangster, kar je bilo usodno. ci jfJdo tc plodove večinoma sirovo. Znajo pa ios njih pripravljati zelo okužena in redilna jedila in so celo p repričani o tem, da imajo ti plodovi pomlajevala i učinek. Ce namreč trživa človek te plodove, ostanejo njagovi živioi v prijetni napetosti. Po ntnenjii Evrop cev je to najboljši plod. kar jib daje t ropi rn a zenvlja. Zato so se našli v zadnjih letrh pod- ljov>ki" paznik Alojzij Ost-_'?ouS?ka je na služrboni poti skozi *razd pri Kointnu na Krasu ime! razburljiv doživlajj. Na saiiK>tni gozdni poti je zagledal v zraku ogromno ptico, ki se je nenadno vrgla na njegovega malega lovnega psa. Bliskovito jo prijel za izdelala vsaka ladjedelnica po tu tak čoln na iwesec. Vel.ia nlanj kot rušilec ima tudi za spoznanje manjšo hitrost. Akcijski radij novih bojnih čoVnov drže v tajnosti. Proti-1 taJsko orožje novega bojnega čolna je bolje kot na rušilcu. Odlično je oborožen proti podmornicam. Na krovu ima po-sp.dke 50 m ož. Ker so te kor-vete zelo m ajhne-, jib je težko zadeti, pa najsi bo iz letala ali podmornice. , . , • T TOREADOEJEVA SPREOBRNITEV. Veliko senzacijo je vabodH v Madridu nepričakovani sklep priljtfcljenega toreadorja Bo-tiherita, ki je nae podobi in besedi. opisal Fran Erjavec, 224 strani. BroA Cen 25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrati n stavbno, . umetno ln Mrojno klJuGavnWmrstvn *»r lele-noltvarstva Cena UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. • Cam $1— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 stranL ' • Cen. ZDRAVILNA ŽKLlfiČA. «2 atranL Narocit^pri; r C«e .250 116 W: I Sth Sttefet • " ' "V —1 .XL. v- Company NewYoric,N.Y. JUMSHi h LAS IjSIODI"- Few Toil Monday, June 16, 1941 - V TITIHOVEJIN Tj. UN OSPOD iz KONOPISTA FORDOVI BOMBNIKI ZA AMERIŠKO VOJSKO Napisal: I. WINDER. —24— • • 'Porabil je, da je hotel šepetati, zanem&ril vsaktfsno pre-, vidnost in neobredano zarjovel: i ' "Ali to mar vsa (dekleta tvoje kui4be!M Oton je pnpaden zastrmel vbrata .Prepaden je zajedjal: "Torej . . . za to t" — "Zato!" je zarjovel Franc Ferdinand. '"In jaz nisem edini, ki se razburja nad tem, tudi velečastiti doktor Marscliall je rekel, da se obnašaš kakor živina!'' Franc Ferdinand se je globoko oddahnil. Zdaj je bil vendar že povedal, kar je bilo doslej ne izgovorjenega. Zdaj mu je bilo laže pri srcu. A bkratu je čutil, da se je bil izpostavil. Bal se .je, da mu Oton ta mah zabrusi v o či strašno besedo: . 'Zavist! Zavidaš mi!" Samo tega ne, samo tega nikar! Franc Ferdinand je zdirjal, zbežal je, zasoplo hropeč, da ne bi s-li-&ai te besede. Oton se je vedel tako, da ga je bilo treba občudovati. Po tem nastopu je bil spet dober tovariš kakor po navadi; dobrodušno se je oziral na razpoloženje starejšega brata in neprisiljeno igral mlajšega, ki priznava, da je prvorojenec zrelejši in inodrejši od njega. Šele čez nekaj dni, ko tudi Franc Ferdinand menda ni več mislil na dogodek, mu je Oton dejal: — "rli j-Iranci, o listi reci en tx.m več govoril, saj veš, kaj mislim, a nekaj moram vendarle reči: ni tako, kakor si ti predstavljaš! Dekleta niso užaljena, če si z njimi predrzen! Kolikor predrznejši si, toliko ljubše jim je! Užaljene so le tedaj, če jiih ne pogledaš! Tako je to. Po mojih izkušnjah namreč. Tako, in zdaj ne govoriva več o tem." Franc Ferdinand je ostal po teh besedah kakor poparjen. "Saj vem," si je mislil, "že davno vem! Prav ima. Svet je tako nizkoten, tako malopriden, saj vem, da je tako. Naj govori velečatsiti ka rhoče — (Jton ima prav. Kdor hoče biti srečen, mora biLi drzen, piedrzen nesramen, kakor on. J az pa ne znam biti — ne znam, pa da se na glavo postavim. Takšno poželenje je v meni, takšno nizkotno, najrajši bi bil še nagnus-nejši od njega —r pa ne zadenem prave strune. Domišljam si, da se dekletom studim, ali se jim pa morda res studim, saj je vse eno; gotovo je, da se jim ne upam do živega in da sem videti bedak." Vaega tega pa tlo tistega *renu«tka ni bil vedel, ampak le itvrino, nerazločno skitiL Otonova odkrita btlseda je bila s strašno >mčio res nice pae bo osnaešil. Poizkusil je vendarle že i aslednji dan, in uspeh je bil tako porazen, kai or je najprej slutil: dekle, ki ga je objel — nalašč ti je izbra: zelo čvrsto, nezalo dekle — se sicer ne branilo, ampak je bilo videti bol,; osuplo in prestrašeno, kakor srečno nad iem približanjem, In ga je gledalo s takšno grozo, da jo je v jezni oeramoč^nosn izpustil in do!!go ni mogel zbrati poguma za nov poizkus. ' V tem času je bil prost njegov rešitelj. Povttfana živčnost in razdvojenost Franca Ferdinanda je biia vznmiriia s srhljivega moia. Čudno se um je tudi zdelo, da se je držal gojenec njemu nekam napeto, skoraj sovražno, povsem drugače kakor prej.3n.ie dni. Vsako neposredno vprašanje po vzroku tie izpien*enibe je bilo nezmiiselno, ker se je Fame Ferdmand izmika i s hladnimi, praznimi, ogijbljivinui odgovori. Dr. Marsehall je nato previdno poizkmil izprašati Oto-ia; rnorda je mlajši brat poznal vzrok izpremenjenega vedenja Franca Ferdinanda. Oton se ni prav nič obotavljal' povedati reanico. "Franci, je smešen." je dejal. "Nedavno tega je« imel napad besnosti, ker sen dvoril nekenlU dekletu. Rekel mi je, da sem podla duša in da imate tudi vi, velečastiti, cinako slabo nlnenje o :a eni. Pravi, da je svjnjarija, če se človtek ukvarja z dekletom. Pa nisem nre hud zato. Saj je samo ljulx>-euirmost, nič drugega ne. Je pač neroden. Ne upa s?. Odtod njegova sitnost " Proštu je šlo v glavo. Otonovo odkritje se je ujenualo z njegovimi opazovanji. Že prei se je bH zamenil, da okrepi pred vsem živi jem jski pogum miladega nadvojvode in mu do-oave d a je življenje slast. S tem nekrfščanskim -naukom je notel storili svojega gojenca celega človeka in dobrega, hrabrega kristjane. P^anc Ferdinand je z ardostjo poslušal, ko mu je dr. Marshall go voril o krasoti življenja. še» bolj zaljno pa potem, ko je (duhovni učitelj sluteč njegova samotarska čustva, imenoval Otonove ljnfbezenske nagode s ur me "n neslane Dr. Marsoha!! je zdaj spoznal, da se nun načrt ni bil obnesel. Tako preprosto ni bilo mtoči odvrniti Franca ■ Ferdinanda od pubertetnhh stitek. Franc Ferdinand orova' ki ^ bavi zlasti s psihologijo otrok, objavlja članek o "Zakonu laži in otroški dobi." V tem član-kn ugotavlja da se otroci pod petim letom laži sploh ne zavedajo, temveč da so njih napačne narvedbe gole tvorbe njrli domišljije. Od petega do desetega leta s*? otroci lažejo prvič za to, da l>i brli videti že "veftki" in odrasli, drugič za to. da b|se izognili pričakovani k^azni. Šele po desetem letu se otrok laži prav zaveda in šele sko. Francijo, so imeli vedno pri stihi v elike nmožine dobrih zemljevidov. Znano je, da so Angleži odstranili vse potoka-ze, napise, .-ploh vse, kar je v zvezi s krajevnimi inneni, da bi Neinici ne vedeli, kje so, če bi «e jim ^o^ečilo vdreti na angleško otočje. Nemci pa si po-rrtagajo proti temu tako, da izdelujejo čim" natančnejše zemč Ije^vide angleškega ozemlja. Služijo jim tudi fotografije: Však oddelek, zlasti topniški, ŽELIMO DOBITI MQ2A, KI GOVORI bolje, da ga ne kaznuje mo, ker niku o dgriznila nos. SLOVANSKE JEZIKE INadaijeranje pribodajULI NAJVEČJA TVRDKA SVOJE VRSTE NA VZHODU, KI PRODAJA BLAGO. KI JE VISOKO NAD VSEMI TEKMECI, ŽELI V SVOJEM PRO-DAJALNEM- ODDELKU NASTAVITI TRI MOŽE. PRODAJALNA SPOSOBNOST IMA SICER PREDNOST. TODA NI NEOBHODNO POTREBNA, KER BOSTE IMELI DVA TEDNA PRIPRAVNI TEČAJ. NATO PA BOSTE DELOVALI POD VODSTVOM VEŠČEGA PRODAJALNE-GA RAVNATELJA, ČEGAR NALOGA JE VAS UVESTI \V TO DELO IN BO V RESNICI ZA VAS PRODAJAL NATANČEN NAČRT, KI VAM ZAGOTAVLJA DOVOLJ UGO-DNOSTL PLAČA IN KOMISIJA.' ZA MESTO NAJ PROSIJO SAMO ONI KI IMAJO, AVTOMOBIL. NAVEDITE STAROST, NARODNOST IN ČE IMATE V PRODAJI KAKO ISKUS-NJO. PIŠITE NA: EVD., c. of GLAS NARODA. ROOSEVELT ZASEGEL NEMŠKO IN ITAUANSKO LASTNINO S posebno odredbo je predsednik Roosevelt prejšnji teden zasegel ali "zamrznil" državam osišča vso lastnino, ki jo imajo v Združenih državah. Na to je laška vlada takoj odgovorila, da je "Zamrznila" ameriško lastnino v Italiji. * Japonska lastnina ni bila "zamrznjena", četudi je članica osišča. Združene države v Italiji nimajo nikake lastnine, razun poslaništva. V Italiji pa imajo razne ameriške družbe investiran svoj kapital v mnogih velikih podjetjih. Ako'bo ItaJ lija zasegla tudi to lastnino, bodo ameriške družbe zelo prizadete, kajti ameriški kapital, ki je investiran v Italiji, je desetkrat večji ko* pa ifcaljamski kapital v Združenih državafh. Zelo 'bodo prizadeti časnikarski poročevalci, ki dobivajo svojo plačo iz Združenih držav potom American Express družbe. Ako Italija zaseže ta denar, potem bodo poročevalci v zelo težavnem položaju. V skrtjeh so tudi ameriški trgovci in lastniki hi§ in raznih podjetij. Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZKR: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Doinen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — i»rad Ro-jinje. — Golicia. ID. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemšk: valpet. IV ZVEZEK: Cvet in aad. — Hčf mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnjj gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida.Pipa tobaka. rfoč in pravica. — V vojni krajini. - Prav^1« rn^l bratoma. VTn. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — tspommi starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je £otai.,ev Peter pokoro delal, ko je krompir graded — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 Nmroilt« pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET , XEW YORK, N. Y. POLICAJU JE ODGRIZNILA NOS. .Lastnica neke hiše v Milanu G io van na L., je imeal iv svojem stanovanju ,'kritilh 80 kg kave. Nekdo je za to zvedel in jo o-vadil. IKo po poliieaji stopili v stanovanje, se jim je Gfiovanna postavila rv bran. Ker so bili le premočni in je uvidela, da bo od tega letaibi ga morah za laž, premagana, .se je tako mašče-kaznovati, med tem ko je prej, vala, daje policijskto novifh zakonov in dejanj v tej smeri, pravi vlada, da so bili poleg vojaških in moralnih vzrokov tudi zdravstveni nedo-statiki krivi francoskega poraza. Že leta ni znašala umrljivost na FVancoskem nikoil ,mnJ ne»go 15 na 1000, dočim je znašala v Angliji 12. v Nemčiji 11 in v skandinavskih deželah 10 na 1000. Otroška umrljivost je'bila zelo veUka in Francija je izgubila na ta način letno najmanj 40,000 otrek. Za leto 1935 so ugotovili da so morali 20 odstotkov mladih nabornikov iz zdravstvenih razlogov zavrniti. Popolnoma nezadostna je bila tudi »bo rt>a proti boleznin*. V petih mirovnih letih je za jetiko »sifilisom in rakom u-mrlo več Farncozov. nego je padlo vojakov vsvetovni voj-'0