646                                                                 Listek.
pismo govori o izvornih in prevedenih dramatskih delih ter primerno zaključuje, da ima slovenska literatura, ako ne originalnih del, ki bi v celini zaslužila popolnega priznanja, vsaj  nekaj  takih,  ki v pojedinostih kažejo zdrave kali.
V zaključnem desetem pismu prikazuje pisatelj na kratko slovenske težuje, ki se tičejo vseslovanske in južnoslovanske zajeduice iu zjedinjene Slovenije, kolikor se te težnje javljajo v književnosti, potem o smislu in smeri slovenske književnosti, o literarnih društvih iu o umetnosti slovenski.
Kakor smo že na več mestih omenili, je knjiga napisana simpatično, in vender nepristransko in trezno; omenja se samo ono, kar je spomina vredno. Gradivo je dobro razdeljeno in razvrščeno, vzroki iu posledice književnih prikaznij jasno razloženi, vsa knjiga zanimljivo pisana.
Na kraju je pridejanih nekaj pesnij, prevedenih na srbščino, in sicer: 3 Prešernove, I Levstikova, 2 Stritarjevi, 2 Gregorčičevi, 2 Aškerčevi, po jedua Josipa Cimper-mana, Ivana Jenka, Pagliaruzzi-Krilana, Frana Gestrina iu Autoua Funtka. — Prevodi so spretni in se gladko čitajo;   vender se nam zde nekoliko  preveč  prosti.
Knjiga je lepo tiskana. Kar jo kazi, je veliko število tiskarskih pogreškov, katerih je velika množina spredaj popravljenih, a ostalo je še vender mnogo nepopravljenih. Na strani 22. čitamo ,Kapodistrski' namesto ;Koparski', na strani 108. ,poljari', kar naj bi pomenjalo ,polharji', t. j. lovci polhov (puh — mysus -glis), na strani 117. Sisak v Slavoniji'  nam. ,Hrvatski'.
Gospodu pisatelju pa izrekamo vso zasluženo zahvalo, da se je odločil prikazati srbskemu občinstvu književne prilike slovenske, in vso pohvalo za uspelo delo. Slovencem pa, ki so vešči srbskemu jeziku in se žele poučiti v glavnih potezah o literarni zgodovini svojega naroda, priporočamo,  da sežejo po  tej  knjigi.                                           R.  P,
Delo. List za nauku, književnost i društveni život. Godina druga. Urednik dr. M. Gj. Milovanovic, Beograd.
Tega izvrstno urejevanega lista izhaja vsaki mesec po jeden zvezek povprečno 170 str. velike osmerke. Razen pesnij, povestij prinaša tudi znanstvene članke iz najrazličnejših strok, n. pr. iz higijeue, etnografije, geografije, prirodnih naukov itd. Potopisi se menjavajo s sestavki umetniške in kulturnozgodovinske vsebine. Posebno pa se odlikuje list z negovanjem državnih in socijalnih ved, katere so pri nas povsem zanemarjene Izmed znamenitejših razprav v letošnjem tečaju omenjamo: dra. Mili. Vujiča ekonomsko-politično študijo ,Križaničeva politika'; urednikov spis ,Srbi iu Hrvati', ki bode izšel posebej tiskan v drugem izdanju s predgovorom, ki se ozira na Obzorovo oceno te študije ; Ignjata Dimiča študijo iz narodne tehnologije: Bosanski sabtijau (Bosuiakenleder) i. dr. List se odlikuje tudi po obširnih ocenah znamenitih knjig in po bogatem listku, ki se vestno ozira tudi na slovstva sosednih narodov bolgarskega, hrvaškega in slovenskega. Zadnji zvezek za mesec avgust ima tole vsebino: Pesni: Milorada Mitrovica ,Poljubac', Sokoljanina ,Mesecu', Junijevo ,Pesimisti'. Povesti: S. Matavulja .Frontaševa ljubav', nadaljevanje Vukičevičeve ,Priče o Simi Stupici i selu Vračima' ter K. Novičevičeve prevod Julei-Lemaitrove priče .Najstarija'.
Urednik objavlja narodno ekonomsko študijo ,Naši trgovinski ugovori' in predgovor drugemu izdanju razprave ,Srbi i Hrvati'. V. N. piše: JCarakterne črte bitaka staroga doba'. Prof. Tih. Gjorgjevič potopisno beležko ,Blaževo'. Dimič priobčuje konec že imenovane razprave o bosenskem sanjami. S. S. Pavlovič Jedan priložak za biografiju pok. dr. Josipa Pančiča. V društveni kroniki je govor I.) o kongresu nemagjarskih narodnosti u Ugarskoj, II.) o megjunarodni parlamentarni konferenciji za mir in III ) Jedan plemeniti zadatak za našu žensku  inteligenciju; v tem članku pozivlje dr. Laza M. D. in
Listek.
647
teligencijo žensko, da vpliva na kmetiške ženske, da v interesu svojega zdravja in zdravja svoje dece po porodu ostanejo primeren čas v postelji. Ženske na selu od stida takoj po porodu vstanejo, a to je vzrok, da narod kržljavi. — Jako zanimiv je pregled bolgarskih književnih listov, ki ga je sestavil Svet. V ,kritiki in bibliografiji' se ocenjajo mnoge knjige. V ,beležkah' je govora o društvih, književnosti, novinarstvu, različnostih. Slovencev se tičejo beležke o slov. angleški gramatiki Petra Jos. Jerama, in o ,Dom iu Svetu'.  —   »Delo«  je vsega priporočila  vredno.                                                       R. P.
Vtiski z narodopisne razstave češkoslovanske. V deželni jubilejni razstavi v Pragi 1. 1891. je stala skromna »českd chalupa« (koča). Bila je v zavetju za drugimi večjimi in lepšimi poslopji; vender ni bila zapuščena, poiskal jo je vsakdor, kogar zanima narodno življenje, in si je ogledal ondi izložene, z ozirom na narodne posebnosti češkega ljudstva izbrane predmete. Ta »chalupa« stoji tudi v sedanji narodopisni razstavi; to pot so jo porabili za gospodarski oddelek. Postala je nekako slavna: kakor košato drevo iz peške je vzrasla iz te koče letošnja velika narodopisna razstava češkoslovauska. Povod je dal temu zuamenitemu kulturnemu pojavu, s katerim se sedaj izkazuje pred svetom najnaprednejši narod avstro-ogerske domovine, češki pisatelj in ravnatelj velikega narodnega gledališča, za vedo in umetnost jednako vneti F. A. Subert. Že julija meseca 1. 1891., v najlepših dnevih jubilejne razstave, je pisal Subert, sklicujoč se na zanimanje, katero je obudila »češka chalupa«, vsem imeuitnejšim etnografom češkim in drugim osobam, katerim bi bila stvar pri srcu, ter je predlagal, da bi se takoj začele priprave najprej za veliko narodopisno razstavo, kateri bi bil namen podati svetu in narodu samemu obraz življenja in odnošajev češkega ljudstva na koncu 19. veka in njegovega delovanja in kulturnozgodovinskega razvoja; pokazati bi bilo, v čem se češki narod etnografski razlikuje od drugih vej slovanskega debla in od tujih narodov, skratka; predočiti posebnosti češko-slovanskega plemena; dalje, da bi se osnoval narodopisni muzej in napolnil z najznamenitejšimi predmeti iz razstave; da bi se nabrala zaloga za veduostno obdelovanje v razstavi nakopičenega gradiva in posebej za izdanje obsežnega, dragocenega dela o tem predmetu, in naposled, da bi se ustanovilo narodopisno društvo če-škoslovansko.
Cehi se niso dolgo pomišljali: še tistega meseca julija 1. 1891. se je sešel glavni zbor, ki je sprejel Subertov predlog in sklenil, da se nemudoma začno priprave, in da se ogromno delo kolikor moči kmalu izvrši ter odpre velika češka narodopisna razstava. Koliko žilavosti, vztrajnosti in samosvesti ima češki narod, to se je pokazalo že v tem, da so sklenili odpreti razstavo že črez dve leti (1898. 1.) po jubilejni. In za štiri leta je bila zares gotova. Glavni izvršujoči odbor je sestavil posamezne osrednje akcijske odbore v Pragi, in po vseh čeških pokrajinah in tudi na tujem, kjer prebivajo Cehi v večjem številu, so se ustanovili še posebej krajevni odbori, ki so prirejali krajevne, »re-gijonalne« razstave. Takih manjših razstav je bilo okoli 200; na njih so se izbrali naj znameuitejši ali najlepši  predmeti za veliko praško razstavo,  ki  so jo   odprli letos 15. maja.
Kako so Čehi rešili svojo nalogo, katero so navdušeno prevzeli na predlog Subertov? — Dovoli naj se nam, da v naslednjih vrsticah nekoliko izpregovorimo o razdelitvi in osnovi letošnje praške razstave, in da povemo na kratko, kaj nam podaja, kaj je vidni uspeh štiriletnega resnega dela. Sicer bode to suhoparno naštevanje, vender se ga lotimo, da se bode tudi iz te skromne črtice spoznala pomenljivost in spretna uprizoritev najnovejšega kulturnega podjetja češkega naroda. Vira sta nam lastno pregledovanje in izvrstno  urejeni   »Hlavni katalog a  pruvodce.  Druhe"  vvddni.«    Ta  katalog