#  K razmišljanju o povezavi med postom, molitvijo, vero in èude`i me je spodbudil od- lomek iz Markovega evangelija, ki govori o oz- dravitvi bo`jastnega deèka (prim. Mr 9,14-29). Oèe bolnega deèka je najprej prosil uèence, da bi izgnali hudega duha iz njega, vendar ga ti niso mogli izgnati. Ko je oèe nato zagledal Je- zusa, ga je prosil: “Èe kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj” (Mr 9, 22b). Jezus mu je na prošnjo odgovoril: “Glede tega ‘èe moreš’ pa – vse je mogoèe tistemu, ki veruje” (Mr 9, 23). Oèe je Jezusu takoj zatrdil, da veruje in da naj po- maga njegovi neveri, nato je Jezus deèka oz- dravil. Ko so kasneje uèenci spraševali Jezusa, zakaj oni niso mogli izgnati hudega duha, jim je Jezus odgovoril: “Ta rod se lahko iz`ene le z molitvijo (in postom)*” (Mr 9, 29b). Na prvi pogled bi lahko izgledalo, da Je- zus ozdravlja z neko drugaèno tehniko kot uèenci, in je zato bolj uspešen. Vendar post in molitev pri Jezusu nista neko zgolj zunanje opravilo, ampak tudi notranja dr`a, ki ga na poseben naèin zbli`uje z Bogom Oèetom. Iz te bli`ine z Oèetom raste njegova moè, s ka- tero dela èude`e. V postu in molitvi raste nje- gova vera, v moèi vere pa Jezus ozdravlja. Pou- darek glede vere je še bolj viden pri evange- listu Mateju. Ko uèenci vprašajo Jezusa, za- kaj oni niso mogli izgnati hudega duha, jim Jezus odgovori: “Zato, ker imate malo vere. Resnièno povem vam: Èe bi imeli vero kakor gorèièno zrno, bi rekli tej gori: ‘Prestavi se od tod tja!’, in se bo prestavila in niè vam ne bo nemogoèe” (Mt 17,20). Uèenci imajo torej premalo vere, molitev in post pa bi jim lahko pomagala v rasti vere. Zato nas najprej zanima, kakšen je odnos med molitvijo in postom na eni ter vero na drugi strani. %&% &,"$ $          Molitev, milošèina in post imajo v vseh religijah pomembno vlogo kot sredstva v du- hovnem `ivljenju. Molitev je takorekoè pogoj duhovnega `ivljenja, `ivljenja iz vere. Molitev je za duhovno `ivljenje to, kar je utripanje srca in dihanje za telesno `ivljenje. Zato je treba neprenehoma moliti. Vsaka odprtost za skrivnost, za nekaj veè, je `e lahko molitev. Ko se èlovek zave, da ga nekaj presega, da je ustvarjeno bitje, da je nekdo nad njim, je to zanj `e zaèetek molitve. Kadar èlovek išèe stik z Bogom, oziroma se mu odpira, moli. Mo- litev je prav ta odnos, ki ga goji èlovek do Boga in Bog do èloveka. In vsakdo, kdor v molitvi (v tem odnosu) vztraja, se zedinja z Bogom, z njegovo voljo. Èe se torej v molitvi odpiramo Bogu, ga s tem bolje spoznavamo in hkrati naša vera postaja bolj trdna. Od tod Jezusu tako moèna vera, saj je bil stalno v sti- ku z Bogom Oèetom. Eden od naèinov molitve pa je lahko tudi post. V mnogih religijah pomeni post stanje iskanja in zadošèevanja. @e antiènemu èloveku je post pomagal biti blizu bo`anstvu, delal ga je podobnega Bogu in ga vodil k pristne- mu odnosu z njim. Post je v antiènem svetu osvobajal dušo vseh okov poèutnosti, da bi èlovek s tem dosegel oèišèenje ter pribli`anje in zedinjenje z bo`anskim. Predvsem preroki in duhovniki v preroèišèih so se postili, da bi ljudem posredovali bo`ja sporoèila. V judov- skem okolju pa je bil post vedno povezan z molitvijo. Zavest krivde zaradi storjenih gre- hov je Jude vedno znova nagibala k pokori. Post v njihovem svetu je bil znamenje pokor- nosti in volje do poboljšanja dejanj. Edino Bog odpušèa grehe (prim. Mr 2,7). Zato je post za Jude neke vrste sprava za greh, pome-    ni vrnitev k Bogu, pomeni spreobrnenje. Ce- lotni Izrael je na dan pokore (Jom Kipur) priznaval svojo grešnost ter prosil za bo`je odpušèanje in oèišèenje. Poleg tega je bil post pri Judih znamenje goreèe molitve, bil je pokazatelj resne namere, veèkrat je bil mišljen kot priprava na sreèanje z Bogom. Iz Svetega pisma poznamo kar ne- kaj štiridesetdnevnih postov, katerim so sle- dili pomembni dogodki. Preden je prejel de- set zapovedi, je Mojzes štirideset dni in noèi pre`ivel z Jahvejem na Sinaju, ne da bi kaj je- del ali pil (prim. 2 Mz 34,28); Elija se je po- stil štirideset dni na poti proti gori Horeb, preden se je sreèal z Bogom (prim. 1 Kr 19,8); podobno se je Daniel pred svojimi videnji ne- kaj èasa postil. Takole pravi: “Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu” (prim. Dan 9,3). Štiridesetdnev- nega Jezusovega posta se bomo dotaknili ka- sneje. Post èloveka razpolo`i za tisto, kar mu Bog `eli razodeti, naredi ga sposobnega za sreèanje z Bogom. V Svetem pismu je veliko primerov posta, s katerim hoèejo ljudje odvrniti nesreèo. Tudi v tem primeru je post oblika vrnitve k Bogu, vrnitve k dobremu ter odpoved slabe- mu. Post v teh primerih pomeni predvsem priznanje lastne krivde in voljo poplaèati krivdo s postom. Post v teh primerih naredi na Boga velik vtis, ubla`i njegov srd in po- maga uslišati razne prošnje. Najbolj tipièen primer takega posta so Ninivljani, od katerih Bog odvrne nesreèo (prim. Jon 3,5). Na po- doben naèin se posti kralj David, ko prosi za svojega sina, ki kasneje sicer umre. S postom naj bi se torej èlovek spreobrnil in se vrnil na pota praviènega in na ta naèin prišel v veèjo bli`ino Bo`je milosti. Med Judi se je v veliki meri pojavljal tudi post, ki je bil samo zunanji, ki ni vkljuèeval notranje spreobrnitve srca. Tak post Jezus graja, podobno kot graja molitve, ki so samo blebetanje. Tak post in take molitve ne vo- dijo v bli`ino Boga, ampak so zgolj predstava za ljudi – zato vera posameznika v teh prime- rih ne raste. Podobno sta nepravi post grajala `e preroka Izaija in Jeremija (prim. Iz 58,1-5). Izaija je tako poklican, da najprej oznani izrael- skemu ljudstvu njegove grehe in prestopke. Iz zavesti grešnosti namreè èlovek spoznava, da je pred Bogom niè, in ker bi pred Njim rad vsaj nekoliko popravil škodo, zadostil za svojo krivdo, zato se èlovek posti. Hkrati pa je nuj- no, da to krivdo/škodo tudi dejansko popravi, sicer post pred Bogom nima prave vrednosti. Izaija nam daje primer, ko izraelsko ljudstvo vpije k Bogu: “Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš, pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?” (Iz 58,3). Bog ljudstvu odgovarja: “Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel in priganjate vse svoje delavce. Glejte, postite se tako, da se prav- date in prepirate, da se bijete z zlobno pestjo” (Iz 58,3-4). Problem njihovega posta je torej v tem, da je to le zunanji obred, ki zla ne ruje, tem- veè ga zakriva. Jeremiji Bog odgovarja še s stro`jimi besedami. “Èeprav se postijo, ne slišim njihovega vzklikanja; èeprav darujejo `galno in jedilno daritev, mi nista všeè. Temveè z meèem, z lakoto in s kugo jih pokonèam” (Jer 14,12). Tudi modri Sirah to`i nad èlovekom, ki se za svoje grehe posti, potem pa gre in spet greši (prim. Sir 34, 26). Nasprotno od tega je pravi post povezan s spreobrnenjem, popravo krivic in z dobrimi deli. “Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš kriviène spone in razve`eš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ laènemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga obleèeš in se ne potuhneš pred svojim rojakom?” (Iz 58, 6-7). Tak post je Bogu všeè in vodi v obmoèje Bo`je ljubez- ni. Sadovi pravega posta so bogati: Bog od- govarja, uslišuje prošnje, odpušèa grešnikom, se razodeva èloveku itd. Izaija piše, kaj se zgo- di, èe se èlovek s pravim postom obrne k #  Bogu. “Tedaj boš klical in Gospod bo odgovo- ril, stokal boš in bo rekel: “Tukaj sem!” (Iz 58,9) in “… postal boš kakor namakan vrt, ka- kor vodni vrelec, ki mu voda ne usahne” (Iz 58,11). Vodni vrelec, ki nikoli ne usahne, je v najveèji meri postal Jezus, ki je bil v molitvi (in postu) zmeraj povezan z Oèetom. Ta `iva voda ozdravlja mnoge ljudi njihovih bolezni, med ostalimi tudi bo`jastnega deèka. Jezus s svojo moèno ljubeznijo zapolni razpoke, ki so navzoèe v celotnem stvarstvu in v posamez- nem èloveku, ki ga ozdravi. Sedaj, ko smo si ogledali, kako prava mo- litev in post vodita k Bogu in pomagata pri utrjevanju vere, si oglejmo še, kako je Bog posredoval za ljudi, ki so ga s èistim srcem prosili. Bog je stvarnik zemlje, zato mu ni niè nemogoèe. Judje v oèitnih posegih Boga (èude`ih) zato niso gledali neèesa, kar nas- protuje naravi, paè pa èude`i samo potrju- jejo Bo`jo stvariteljsko moè. Eden najveèjih èude`ev za Jude je bil gotovo izhod iz Egip- ta, z novimi èude`i pa jih je Bog vedno zno- va odreševal kot ljudstvo in kot posamezni- ke. Judje so v postu in molitvi veèkrat prosili Boga, da bi jih ta uslišal. Ana je zaslu`ila Sa- muelovo rojstvo, ker je nerodovitna z vero molila k Gospodu. Ko bi bilo zaradi Hamo- novega naklepa skoraj na en ukaz unièeno ljudstvo, je bila uslišana s postom zdru`ena molitev Mordehaja, Estere in ostalega izrael- skega ljudstva (prim. Est 3,1). Tudi Judita je s pobo`no molitvijo in postom nagovorila Boga in z Bo`jo pomoèjo premagala Holo- ferna. Ko je Ezra peljal Jude iz su`enjstva na- zaj v Jeruzalem, je razglasil post, da bi se vsi poni`ali pred Bogom in si od njega izprosili sreèno pot zase (prim. Ezr 8, 21). Iz Stare za- veze je znanih še veè èude`ev – delali so jih tisti, katerim se je Bog razodeval in so se z njim pogovarjali (molili). Tako je Samuel klical h Gospodu in Gospod je tisti dan dal nevihto in de` (prim. 1 Sam 12, 16-18). Mno- gi èude`i pa so povezani še z Mojzesom, Eli- jem, Elizejem in Izaijem. Elija ozdravi sina vdove (prim.1 Kr 17,17-23), Elizej obudi mr- tvega deèka (2 Kr 4, 31-37). Nihèe od teh pa ni primerljiv z Jezusom, ki je veliko ozdrav- ljal slepe, gluhe, obsedene, mrtve, ki je po- mirjal viharje, iz vode delal vino, hodil po vodi, pomno`eval kruh itd. Zato se sedaj obraèamo k Jezusu, da nam on pove, kakšen je pravi post in prava molitev.       #    Pred samim zaèetkom Jezusovega javnega delovanja je Duh odvedel Jezusa v pušèavo, kjer je vztrajal štirideset dni. Jezus je tako šel v pušèavo, v zunanjo samoto, da bi bil bli`e Oèetu. Tudi kadar je molil, se je veèkrat umaknil na samoten kraj. Jezusov post je bil hkrati preizkušnja njegovega poslanstva, Jezus se v pušèavi sooèa z nevarnostmi oz. skušnja- vami, ki mu pretijo. Iz pušèave pa prihaja obogaten, pripravljen na izzive, ki ga èakajo. Takoj zaène z ozdravljanji in javnim delova- njem. Èe je post postavljen na zaèetek nje- govega javnega delovanja, se je gotovo postil še kdaj pozneje. Na to bi lahko opominjale zadnje vrstice iz odlomka o ozdravitvi bo`- jastnega deèka, èeprav na nekaterih mestih izvemo, da so ga ljudje oznaèevali za po`re- šne`a in pijanca (prim. Mt 11,19; Lk 7, 34). Sicer pa lahko reèemo, da je Jezus ravno skozi post še bolj jasno spoznal svojo nalogo. Jezus glede posta zagovarja podobno mne- nje kot `e preroki pred njim. Kadar se èlovek posti, naj to ne poène kot hinavec, vsem na oèeh, ampak pred Bogom – na skrivnem (prim. Mt 6, 16-18). Isto zagovarja Jezus pri molitvi. “Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Oèetu, ki je na skriv- nem. In tvoj Oèe, ki vidi na skrivnem, ti bo po- vrnil” (Mt 6,6). Le tak post pripomore k veèji veri v Boga, vero pa Jezus zahteva, da se zgodi èude`. Ob tem se moramo zavedati, da post ni namenjen samemu sebi, ampak je to prav- zaprav molitev s telesom in dušo.    Zato napotki, ki jih Jezus daje glede mo- litve, veèkrat veljajo tudi za post. Najprej pa na kratko poglejmo kdaj, kje in kako moli Je- zus. Jezus prvi poklièe Boga Abba – Oèe (prim. Mr 14, 36). Tako nam pove, da je Bog ljubezen, – ne`na, ljubeèa in usmiljena – lju- bezen, ki ozdravlja. Uèenci so kmalu na za- èetku svoje poti opazili, da se Jezus velikokrat pogovarja z Oèetom (moli). “Navsezgodaj, ko je bilo še èisto temno, je vstal, se odpravil ven samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili …” (Mr 1, 35). Marko še veèkrat omeni, da je šel Jezus veèkrat na samo in tam molil (Mr 6,46; Mr 14,32; Mr 15,34). Lahko reèemo, da je Jezus molil pred vsemi pomembnimi dogodki. Preden je izbral o`ji krog dvanajstih uèencev, je vso noè preèul v molitvi (prim. Lk 6,12 -16), molil je za svoje muèitelje, da bi jim Bog odpustil (prim. Lk 23,34), molil je celo na kri`u. Molil je tudi pri spremenitvi (prim. Lk 9,28). Najbolj pa je poudarjena Jezusova molitev v vrtu Getse- mani. Tu je verjetno tudi najbolj vidno, da molitev daje Jezusu moè in pogum, ki sta mu potrebna. Lahko bi celo posplošili, da Je- zus pred vsakim èude`em, ki ga stori, prosi Boga Oèeta – moli. Kot je `e zgoraj vidno, je Jezus za molitev izbiral mirne in samotne kraje. Na molitev se je veèkrat pripravil tako, da je odšel na goro ali v pušèavo (prim. Lk 9,28; Mr 1,35). In kljub temu da je mnogo deloval med ljud- mi in so ti veèkrat celo samo hodili za njim, se je veèkrat umaknil, si vzel èas ter redno in pogosto molil. Tako se je duhovno krepèal in se je vraèal k svojim nalogam z novo pre- danostjo in vedno sve`. Tako je bil Jezus ka- nal, po katerem je zdravilna Bo`ja moè in lju- bezen pritekala do drugih. Ko so ga uèenci prosili, naj jih nauèi mo- liti, jim je povedal, kako naj molijo ter za kaj naj prosijo. Pred molitvijo naj odpustijo svo- jim dol`nikom, da bo tudi Bog njim odpusti (prim. Mt 6,14; Mr 11, 25). Nauèil jih je Gos- podovo molitev in jim hkrati naroèil, naj ne blebetajo kakor pogani in prosijo za prazne stvari, ampak naj prosijo Boga, ki je neskonè- no velik, za velike darove. Najveèji dar mo- litve je vera, ljubezen, upanje, mir in pred- vsem za to je treba prositi, za ostalo Bog `e ve, kaj potrebujemo (prim. Mt 6, 7-8). Iz tega lahko izlušèimo, kateri so pogoji za mo- litev, vredno uslišanja. Zelo pomembna je sprava z brati in odpušèanje nam storjenih krivic. Pred molitvijo je potrebna vdanost v Bo`jo Previdnost, zaupanje Bogu, notranja radost in duhovni mir. Kdor tako moli, po- staja dostojnejši za zedinjenje s Sv. Duhom. Jezus s prilikami ponazarja, da je treba vedno moliti in se ne navelièati. Podaja pri- mer èloveka, ki sredi noèi prosi prijatelja za hlebe in jih dobi zaradi svoje vztrajnosti (prim. Lk 11, 5-6), podobno je z vdovo, ki do- se`e pravico pri kriviènem sodniku (prim. Lk 18, 1-8). Koliko bolj bo z nami usmiljen Bog, saj vsak, kdor prosi, prejme (Mt 7, 7-8; Lk 11, 9-10). Zato nam pravi, naj vztrajamo, naj tr- kamo in se bo odprlo. Neprenehoma pa moli tisti, ki s potrebnimi deli zdru`uje molitev in molitev s primernimi deli. Tudi krepostna dela ali izpolnjevanje zapovedi sodijo k mo- litvi. Stalna dr`a vernika pred Bogom je zato zelo pomembna. K taki dr`i lahko mnogo prispeva ravno post. Na ta naèin je Jezus svoje `ivljenje in delo v molitvi stalno podrejal Bo`ji naravi, razumu in volji. Zato je lahko rekel: “Resnièno, resniè- no, povem vam: Sin ne more delati nièesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oèe; kar namreè dela on, dela enako tudi Sin. Kajti Oèe ima Sina rad in mu poka`e vse, kar dela sam, in še veèja dela od teh vam bo pokazal, tako da se boste èudili. Kakor namreè Oèe obuja mrtve in jim daje `ivljenje, tako tudi Sin daje `ivlje- nje, komur hoèe” (Jn 5,19-21). Jezus je torej tako povezan z Oèetom, da ga tudi ta usliši, ko ga Jezus za kaj prosi. Tako lahko Jezus po obuditvi mrtvega Lazarja iz groba reèe: “Jaz #  sem vedel, da me vselej uslišiš” (Jn 11, 42). Jezus lahko raèuna na Oèeta, saj se v molitvi stalno obraèa k njemu in ga pozna. Jezus je v molitvi prosil za mnoge ljudi, ki so bili v njegovi bli`ini in katere je ozdravljal. Rekli smo ̀ e, da je preèul noè v molitvi, preden je iz- bral svoje uèence. Tudi kasneje je molil za svoje uèence – ohranjena je molitev med zadnjo veèerjo, kjer Jezus prosi, da bi Bog uèence obvaroval zla in jih ohranil zdru`ene v ljubezni (prim. Jn 17, 11b.15). Jezus pogosto moli za to, da bi ljudje ohranili vero in s tem ostali v obmoèju Bo`je lju- Z. Arnšek: Seme, 1997, ̀ gana glina, v. 38 cm.    bezni, ki zdravi vse rane. Cilj Jezusove molitve v primerih èude`ev je torej predvsem v tem, da èloveka pribli`a Bogu, da ga odpre za delovanje Bo`je milosti, ta milost pa èloveka tudi telesno ozdravi. Zato Jezus velikokrat od tistih, ki jih oz- dravlja, prièakuje vero – tisto osnovno odprtost, ki spušèa Boga in Bo`jo ljubezen v naša ̀ ivljenja. Tudi vera sama pa je bo`ji dar, nadnaravna kre- post, ki jo vlije Bog. Zato je v molitvi in postu potrebno prositi za vero. Vidimo, da je vse Jezusovo delovanje pre- `eto z molitvijo in tako s Svetim Duhom. Pre- den je Jezus odšel v pušèavo, se je dal krstiti v Svetem Duhu. Preko njega je bil v molitvi povezan z Oèetom. Molitev je še danes tista vez, ki povezuje èloveka z Bogom. Po zakra- mentih, molitvi in postu še danes prejemamo Kristusovo milost in darove njegovega duha. Jezus je v moèi tega Duha, v moèi molitve, ki jo je opravljal pred Bogom, delal vsa mo- goèna dela. Tudi danes lahko reèemo, da molitev in post èloveka obnovita v njegovi sliènosti Bogu in ga napravita dele`nega mo- goène bo`je ljubezni, ki rešuje mnoge. V mo- litvi naj bi se Bogu predali z nedeljenim sr- cem. To pomeni, naj bi resnièno zaupali v `i- vega Boga, ki je stvarnik vseh stvari in še danes vse ureja. Naše molitve Bog sliši in jih usli- šuje, saj sam Jezus pravi: “Èe sta dva izmed vas na zemlji soglasna v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oèe, ki je v nebesih” (Mt 18,19). *     Sedaj je èas, da se vrnemo k našemu od- lomku o ozdravitvi bo`jastnega deèka. Ali Je- zus ne ozdravi bo`jastnega deèka v moèi svoje vere? Èe pogledamo naslednje vrstice: “Prosil sem tvoje uèence, naj ga iz`enejo (hudega duha), pa ga niso mogli” (Mr 9,18); “O neverni rod! Do kdaj bom pri vas” (Mr 9,19); “Glede tega ‘èe moreš’ pa – vse je mogoèe tistemu, ki veruje” (Mr 9,23), opazimo v tem odlomku tisto, o èemer je govoril Jezus tudi na drugih mestih. Govori namreè o veri. Ko je Jezus na poti zvedel za smrt hèere predstojnika shodnice, ga je potola`il z bese- dami: “Ne boj se, samo veruj” (Mr 5,36). Tudi uèencem je veèkrat govoril o moèi vere. Ko so ga ti opozorili, da se je smokev po njegovi be- sedi posušila, jim je Jezus odgovoril z besedami: “Imejte vero v Boga! Resnièno povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ‘Vzdigni se in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveè verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo” (Mr 11,23). Jezus uèence še nadalje pouèuje: “Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste ̀ e pre- jeli, in se vam bo zgodilo” (Mr 11,24). Tu je to- rej spet pokazana povezava med molitvijo in vero. Ti dve sta nedeljivo povezani — v veri na- mreè molimo in molitev nas ohranja v veri. Vera pa je nujno potrebna, da se zgodi èude`, oziroma da se v èude` verjame, da se èude` kot èude` tudi sprejme. Jezus veèkrat poudarja prav to moè vere. Ko je bil v neki hiši v Kafarnaumu, so mu skozi luknjo v strehi prinesli hromega. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: “Otrok, odpušèeni so ti grehi” (Mr 2,5). Hromi je vstal, vzel svojo posteljo in odšel ven. Tu vidimo, da Jezus ozdravlja celotnega èloveka. Po ozdravitvi `ene, ki je dvanajst let krvavela, pa je ̀ eni rekel: “Hèi, tvoja vera te je rešila. Poj- di v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge” (Mr 5,34). Podobno pravi tudi slepemu Bar- timaju, ko mu reèe: “Pojdi, tvoja vera te je re- šila” (Mr 10,52). Ravno nasprotno pa se do- gaja v Nazaretu, kjer te vere v Jezusa ni. Mar- ko nam piše takole: “In ni mogel tam storiti nobenega mogoènega dela, samo na nekaj bol- nikov je polo`il roke in jih ozdravil” (Mr 6,5). S tem pa ni mišljeno, da Jezus tu ne more storiti nobenega èude`a, ampak da so bili ljudje do te razse`nosti zaprti. Hoteli so samo zadovoljiti svojo `eljo po èarodejstvih. Tudi èe bi Jezus tu storil kak èude`, ga ljudje kot takega ne bi dojeli. Saj tisto, kar preprièuje, ni èude` sam na sebi, ampak vera, ki v èude` verjame. Tako so farizeji priznali, da Jezus iz-  #  ganja hude duhove, vendar so to pripisovali pomoèi Satana. Jezus s svojimi èude`i oznanja prihod Bo`- jega kraljestva in ozdravlja celega èloveka. Najveèje su`enjstvo za èloveka je su`enjstvo greha, Jezus pa je prišel zato, da nas odreši tega su`enjstva in to je najveèji èude`. Za èu- de` pa je potrebna vera, saj Jezus tistim, ki se z vero obrnejo nanj, nakloni, kar ga pro- sijo. Potrebna je vera v Boga, ki nas ljubi kot Oèe – to je zaèetek, središèe in kraj izkušnje Svetega Duha. Ko èlovek èuti, da ga Bog brez- pogojno ljubi, se ne more ustavljati tako ne`- ni ljubezni. Ljubezen je zmo`na ozdraviti ka- kršno koli bolezen in odpustiti kakršen koli greh, èlovek pa se mora tej ljubezni odpreti. Bo`ja ljubezen dela najveèji èude` s tem, ko ljudi spreobraèa, jih odrešuje. Jezus daje lju- dem polnost, osvobaja jih duhovnih (odpuš- èa jim grehe) in telesnih (ozdravlja mnoge bolezni) te`av. Jezus daje vernim mnogo obljub. Med drugim pravi: “Èe ostanete v meni in moje be- sede ostanejo v vas, prosite, kar koli hoèete in se vam bo zgodilo” (Jn 15,7). Kadar se torej naše `ivljenje sklada z Jezusovim, nam Jezus na- klanja mnoge darove, predvsem nam daje vero in ljubezen, ti dve pa zmeraj obrodita bogate sadove. Apostoli in Cerkev so tudi po Jezu- sovi smrti delali èude`e, saj jim je Jezus ob- ljubil, da jim bo Oèe dal, kar koli ga bodo prosili v njegovem imenu. Praksa posta in molitve, kadar so verniki hoteli izprositi veèje milosti od Boga, se je ohranila. Bli`ina Boga, bo`ja ljubezen vedno znova ozdravlja uèin- kovito in popolno. Odlomek o ozdravitvi bo`jastnega deèka la`je razumemo, ko spoznamo bo`je odrešenj- sko delovanje v zgodovini in konkretno `iv- ljenje Jezusa. Ob zgodbi, ki nam jo podaja Marko, se nam lahko zastavlja mnogo vpra- šanj. Sam sem se osredotoèil na problem po- sta, molitve in vere, ki nekako omogoèijo èu- de`. Upam, da sem pot, ki pelje od posta in molitve preko vere do èude`a, prikazal dovolj jasno. Te poti pa ne gre razumevati kot ne- kakšne magiène palice, ampak kot razumljivo posledico bo`je ljubezni. Èe se èlovek tej lju- bezni odpre, prejema od nje milosti in daro- ve, v moèi katerih lahko tudi ozdravi. Take- mu dejanju ljudje pravijo èude`, za nas krist- jane pa je ozdravitev še en dokaz bo`jega odre- šenjskega delovanja. Èude` je namreè še mar- sikaj drugega, èude` je, da obstaja svet, da mi `ivimo… Kaj imamo, kar nam ni bilo dano? V zavesti, da smo Bo`ja stvar, se v postu, mo- litvi in veri kristjani obraèamo na Boga in priznavamo: “Vse je èude` – vse dogajanje iz- haja iz bo`je stvariteljske roke”. * Nekateri rokopisi tu dodajajo in s postom. Podobno je na koncu Matejeve pripovedi o istem dogodku. Tu rokopisi dodajajo: “Ta rod odide le s postom in molitvijo” (Mt 17, 21).