117 številka. V Trstu, v soboto dne 29. septembra 1894. Tečaj XIX. „KDINOST" iihajn po trikrat ni» teden t šestih iz-danjih ob torkih, A«trtklh in aobotehi Zjutrsnju inlanje izhaja ob uri zjutraj, njeno pa ob 7. uri verer. — Obojno izdnnj* stane : ta Jeden mesec . f. —.»0, izven Aviitrije f. 1.40 «a tri meaec . . , 2.60 , . , i .— aa pol leta . . . 5,— » » » ».— aa T»e teto . . „ 10,— . „ .1*.— Na aaroibe brez priložene naročnine •• aa jemlje tiir. Potamičce Številke ae dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Irntn po a nvf., V Gorici po S nvč( Sobotno večerno iadanje v Irstu S ni., v Gorici 4 nć. EDINOST Oglasi »o rakune po tarifu ▼ petitu; ca naslov, f debelimi frkami ne pUfnj« prontor, koltkor obne^a p amdnih vrntK. Po-lun« oumrtn re in javnuzahvale. duri nči t>){Li-i itd. »e rui'unajo po pogodbi. Vni «r nefiankovmut «e di> •prej maja. Rokopisi ne ne vračajo, Narufniuo, roklamarijo iu ogU»e »prejema upravniitvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacije «o proate poštnine. Glasilo alovenaketfa političnega društva za Primorako. , v «n»«>n j« mm t' Našim naročnikom! 30. septembra poteče vseletna naročnina vtem častitim naiim gg naročnikom, razun onim, ki plačujejo na mesec. Prosimo toraj častite naie gg. naročnike, katerim priloiimo prihodnje dni tirialne listke, da dotično dolino naročnino takoj dopoiljejo, ako nočejo, da se jim list ustavi. Troiki za nai list so veliki in vsakdanji, a do danes imamo prejeti le polovico vse naročnine. Apelujemo toraj na rodo-Ijubje naiih čaetitih gg. naročnikov, da vrle svejo dolinost ter nam s tem olehčajo nai teiek posel. Ako se je v Iztirjalnice urinila kaka pomota, nai se nam to oprosti ter blagovoljno javi. Zajedno ee obračamo do vseh naiih častitih gg. naročnikov a proinjo, da nam pridobe v krogu prijateljev novih naročnikov. UpodnlKvo, Upravniitvo. Iz proračunske razprave v naši mestni zbornici, ii. Svetovalec Nabergoj je bil torej jedini, ki ae ju povspel v generalni ratprivi o mestnem proračunu do zareane kritike. Mi ae avojega stališča mogli in morali bi ie pridodati : — —. — in opravljene in pravilne kritike — toda puatimo to, aaj nam zadošča fakt, da je bila t* kritika zaresna in dostojna pravega zastopnika avojih volilcev, a tudi previdno računnjočega občinskega gospodarja. V svoji razaoini kritiki je nagtaSal gosp, Nsbnrgoj slasti to, da gospftda ne varčijo, kjer bi lahko varčili, a da bo pretirano varčni tam, kjer oe bi ameli varčiti. Kajti: kakor je potratnoat neodpustljiv greh pri vsakem gospodarstvu, tako jo pretirana varčnost na nepravem mestu naravnost zločin, naperjen proti javnemu blagu. Naše mestno gospodarstvo označuje najbolje dejstvo, da bodemo imeli po letoinjem proračunu poleg 3,847.000 gld. rednih dohodkov in 2,802.800 gld. rednih stroškov, torej poleg prebitka 42.700 gld. na rednih stroških in dohodkih, vendar ie faktičnega primanjkljaja 143.200 gld. Ako prištejemo torej gornjemu prebitku na rednih dohodkih in stroških ie isvenredne dohodke in pre* računjeni primanjkljaj, vidimo, da pade v ono irelo, kateremu pravimo isvenredni atroiki, lepa svotioa 199.100 gld. A pri proračunu okroglih 3 milijonov je ta svota ie nekaj, da i njo ne moremo metati kar teko okolo aobe. Tu vidimo torej, da ugodno bilanoijo o rednih dohodkih in stroikih a prebitkom 47.200 gld. prelevljajo v pasivno bilaneijo — itvenredni atroiki, da torej ono, kar je nenavadno in izvenredno, daje ie le pravo lioe naiemu mestnemu gospodarstvu. Saj vemo tudi mi, da so iaredni atroiki neisogibni pri vsakem gospodarstvu, toda racijonalen goapodar gledal bode vedno na to, da ostane pravo razmerje med rednimi dohodki io izrednimi atroiki, to je: izredne stroike omeja tako, da mu ne pokvarijo pro- PODUSTEK. Kmetski upor. Mgedmvtnskn povest ieatnujetvgu veka. - Spisal Avgust Seiioa. Preložil 1. P. Planinski. — — Razumel me boi, čuj! Oče ti je bil na smrtni postelji. Pri njom ni bilo niti sina niti sinahe, le jaz sem bil. Starec je poklical mene, svojega prijatelja, da ga tolažim v zadnjih treuotkih življenja. Še sedaj se spominjam. Ležal je v postelji, držeč posvečeno svečo. Kraj postelje sem klečal jaz in molil zanj. Bilo je mirno, tiho v sobi. Toliko, da ei čul dib. Tedaj se vzdigne starec. L:co mu je plamtelo, oko sevalo. Zdelo se mi je, da vidim pred seboj svetnika. Iii reče: »Prijatelj stari, služabnik božji I Posluiaj, kaj ti porečem. Od prve žene Veronike imam sina, kliče bo Stepko, menda ga poznai. Živa kri jet preživa. — Vidim, da mi je umreti in računa, odnosno da mu ne prekop:cnejo sklepčnega računa od vrha do tal — da mu ne store iz ugodno neugodno bilaneijo. Na našem mestnem proračunu nam torej nikakor ne ugaja visokost izvanrednih stroš-kov, ker ista ni v pravem razmerju s ukupnim proračunom ; ugaja nam tem manje, ker se za to rubriko lahko skriva marsikaj neuieč-nega. A še vse to naj bi že bilo, da bi le videli, da so se vai ti izredni atroiki porabili res primerno in jednakomerno! Toda g. svetovalec Nabergoj je naglaial kričečo istino, da letos niso postavili v proračun niti novčića za izredne in neizogibne potrebe okolice. Ker pa ni dvomiti na tem, da bodo morali tudi okoličani — in sicer v istej meri kakor meičani — doprinaiati so svojimi žulji v pokritje one velike luknje, koji pravimo izredni stroiki, bilo bi torej Io pravično, da se jo v proračun za bodoče leto istotako postavila primerna svota za i z r e d r. e potrebe v okolici. A ne, niti novčiča! Sedaj razumemo dobro, zakaj ao gospdia modro molčali o generalni razpravi. A ne le to, da niso letos namenili ni novčiča za izredne potrebe okolice, ampak niti tega nočejo izvrAiti, kar so sami sklenili v prejšnjih letih. Za to trditev je podal g. Nabergoj mnogo vzgledov. Ali ni torej pravcata posebnost ta nai mestni zbor, ki no spoštuje niti avojih lastnih sklepov, daai bi bilo izvrienje istih v veliko koriat naiih okoličanov, ki so tudi jednakoveljavni člani občine tržaške. Ali morda ne P Iz vzgledov, navedenih po gosp. Nabor-goju, jo razvidno isto, kar smo zatrdili tudi mi ravnokar: da gospoda oe varČijo, kjer bi lahko varčili brez vaakoršne ikode za pro-bivulstvo, a da so na drugi strani zapeti do vratu, kjer bi morali imeti odprte roke in odprto blagajno. Stroiki sa razne sluge in čuvaje, za re-potrebne okrajne načelnike, za nesposobne zdravnike, za nepotrebne italijanske paralelke po okolici — vsi ti stroiki jih ne bole ni najmanje, pač pa se plaino izogibljejo potrebnim stroikom za vodnjake, za pokopaliiča, za nagrade okoličanom, sa ceste in pota, za iolo v Padriču in Gropadi — in to vslic dejstvu, da ao svojedobno aami pripoznali to potrebe in tudi storili primerne sklepe. Ali naj govorimo vrhu tega ie o postopanju občine gledt5 na iivljenjsko vpraianje meatnih Slovencev: o osnovi jedne slovenske narodne iole v mestu? Kako morejo gospoda opravičiti tako nečuveno zanemarjanje duševnih koristi velikega odstotka vsega prebivalstva, pripadajočega slovenski n&rodnosti, kateri odstotek vestno vrii svoje meičanske dolžnosti P1 Tudi ti slovenski meičani morajo točno doprinaiati v pokritje rednih in izrednih stroškov, imajo torej pravico zahtevati, da se mestni proračun spominja tudi njih. ostaviti dece. Baltazar, mlajii sin, je slaboten, od njega ne bo niti semena niti »lave mojemu domu. Ali na starejšega pazi, prosim te. On utegne biti danes jutri cul človek. Žal bi mi bilo, ako se pogrešnu v /Io. Lahka jo prilika, hudi časi so dandanes. Tvoje oko naj ga spremlja, kajti tebe jo navdihnil sveti duh, tebi je uČito sleherno arce. Oh oče moj, ua tvojo dušo ga vežem, n kadar hudo zgreši, kadar pade v velik greh, pojdi predenj, zakliči mu: Stoj I V zlo si zašel. Izpreobrni ae! Posezi po njega srci, pokloni ga Bogu. Povedati mu treba tudi to ; naj si jo veikdar v svinti, da je plemič, ali naj re pozabi, da mu je pleme vzrastlo iz naroda. Narod naui jo sila; brez njega smo mi mogotci pusti, oblaki v zraku, ki jih veter ženo semtertje, A mi delamo napak. Davimo, stiskamo narod, v njega srce sejemo strupeno seme - sovraitvo. Ob, na- A tudi sicer, ko ne bi bilo trebA poseči v blagajne, no vidimo prave brige za duievno korist naiih okoličanov, sicer ne bi bila mogoča goroBtaanoat, da 47% slovenskih otrok ne uživa nikakega Šolskega pouka. Tu imamo torej dokaz, da občina ni le pretirano varčna, ku gre za uboge okoličane, ampak da ni niti potrebne brige za duševni napredek istih. Kaj nam hasnejo SoUke palače, ako pa skoro polovica otrok ogleduje iste — le od zunaj f I Vse te nedostatke je nenvržno dokazal goap. svetovalec Nabergoj, a naii okoličani so dobili zopet priliko misliti o tem, kje jim jo iskati pra»ih prijateljev. Lahkoverne okoličane pa vpraiamo sodaj po vsej pravioi: kje so bili pri razpravi o proračunu vsi tisti njih .prijatelji", ki jim o Času volitev obočajo hribe in dolino P Se li je jeden sam tistih prijateljev le sponnil potreb naie okolice — da niti ne govorimo o tem, da bi se bil posebno toplo potegnil za iste potrebe PI Kje so bili vsi ti „prijatelji", ki toli rado govorč o »noatri buoni villici", kadar ravno potreba tako naneaeP! Nikjer jih ni bilo — molčali so vsi, sedeč jedon poleg druzegA 1 Jeden sam ae jo oglasil, da ae z vzno-Šono besedo zavzeme za koriati okoličanov, jelen sam je stopil v areno, da zavihti meč svojo priprosto ali prepričevalne zgovornosti, da prisili gospodo, misliti na svojo — dolžnosti do vseh, brez razlike narodnosti. Ali ta mož je bil nai mož, ta mož je bil nai — Ivan Nabergoj, oni Nabergoj, kojoga mnogo-koteri okoličan nočo razumeti, ker ima več vero v mamljivo beaode, nego pa v poiteno in grudo svojo poiteno ljubečo srce P Lstoanja razprava o proračunu mestno občino tržaike je jako poučna za naio okoličane, kor jim kličo glasno in jnsno, pod katero zasiavo se jim je zbirati, ako hočojo varovati svoje duievno in gmotno koristi, Lotoinja razprava, oziroma utis, kojega je napravila na ogromno večino prcbiUtva, je pa tudi zelo poučen na drugo stran-- toda o tem drugi pot. DOPISI. Is Pradloftka fara, dne 18. septembra 18i)4. (lav. dop.). (V odgovor gosp. županu). „Zagobršek" priznava torej, da je bilo mnogo resnic v dopisih iz Kubejske fare in iis Dekani, pristavlja pa, da jo tudi mnogo lažij v istih. No, oglejmo si malo vso stvar. »Zagobršek* pravi, (la je to prazen strah, da bi mogli propasti pri prihodnjih volitvah v deželni in dr/avui zbor. Narod misli drugače ker ta i pozabil, kakor je pozabil menda gosp. »Zagobršek", da gosp. župan ni imel prav fnikake zasluge na tem, ako smo zmagali poslednji krat, kajti brigal se ui prav čisto nič in bi bili zaradi njega propadli prav lahko. A kako so se brigali daljuje starcc preroškim glasom, vidim, kako naroČi usodni dan, kako nam poplavi kri vso domovino. Kosa no bo koaila travo, kosila bo glave, kmetaki cepec bo mrtvaški cepec. Oh blagor meni, mirno bom čakal Go-»podovo trobento v mirnem grobu, ali živel bo moj sin. Reci mu tedaj, naj si no one-ČAŠČA duee, naj nosi arce, kakor som ga nosil jaz, ker goapoščinA je list, kAteri zeleni, ali tudi zveni; poiteno, blago srce je cvet, kateri cveto ncuvelo od veka do veka, ker ga rosi solza božjega očesa !" Tako je govoril tvoj oče, častita glava se mu je spuščala polagoma na vzglAvju in na licih mu jo zaigral nasmeh, zorA večnega blažensiVA, jaz pa smo mu prisegel, da storim, kakor mi je naročil. Ob j d Ano* prihajam k tebi, vpijoč glas iz očetovega grobA, priliAjam, da ti zakličem : Stoj! V zlo si zasul! Izpreobrni se! drugi županje in celo župan iz oddaljenega Buzeta! ? Kdo je kriv, da je tistega nepozabnega dne 4. marca 1892. ostal doma vn-lilec Senica in da je ostal doma tudi pokojni Muženič? Mar ne naš gosp. župan? Ako bi bil skrbel tudi on, kakor so skrbeli drugi županjt', prišli bi bili vsi volilni možje. A volilni možje iz naše županije so bili prepuščeni sami sebi in vsem nevarnostim. Na tem pa, kar se je storilo o poslednjih volitvah v naši županiji, gre pa zasluga le naši velečastiti duhovščini. Sedaj pa imamo gosp. župana še bolj na silinu, ker je prinesel iz Kopra 6 pooblastil koje je razdelil med svoje prijatelje. A mi vemo, da gospoda vedo dobro, komu oddajajo svoja pooblastila. O. »Zagobršek* se izgovarja, da ljudje poprej niso niti vedeli, kaj je narodna stvar. Na to mu odgovorimo, da gosp. župan niti danes ne ve, da ne bode nikdar vedel, ker o tem tudi vedeti noće. To nam je vendar sijajno dokazal onega dne, ko sta dospela v Dekani naša poslanca Spičič in Lagitga, da poročata o svojem delovanju na korist vsega našega naroda. Namesto, da bi bil dostojno vsprejel naša vrla in obče spoštovana poslanca, popihal jo je — v Koper! In povrnivši se od svojih pri jateljev iz Kopra, raztrosil je glas, da ta poslimca ne bosta več voljena prihodnjič. Ta izrek si moramo zapomniti za prihodnje časa, kajti vemo, da volk pač preminja svojo dlako, a svoje nravi nikdar. „Zagobršek" zagovarja nadalje župana, da je namreč poslednji veliko storil za zboljšanje podrejenih mu cest. Popravil je res most čež Rižano in poskrbel držala, a menda le zato, da burja ne odnese njegovih prijateljev. Popravil je „Mrmanov klanec" v dolgosti kakih BO metrov, pri tem pa ne sinemo zamolčati, da je v ta namen prejel 8u gld. podpore od deželnega odbora. Kar se pa dostaje drugih cest. pravi »Zagobršek", da je dekanska županija razdeljena v več katastralnih občin, ki morajo same skrbeti za popravljanje svojih cest. Tako je tudi; vsaka občina ima svoje posebne proračune, za vsako podob-čino se vžitnina daje posebe v zakup, v žu-panijskem uradu se nahajajo računske knjig« za vsako podobčino posebe. Vse to ve menda tudi gospod župan, a sedaj ga vprašamo z vso zaresnostjo: na kaki podlagi si je g. župan letos prisvojil volilne pravice vseh p o d o b č i n in je tudi volil v imeuu istih ? ! Glede cest moramo posebno opozarjati na cesto od Zazida preko Podpeča, Bazovice in Loke, mimo županije Predloške in do pod Črnegakala. Ta cesta je popolnoma zanemarjena in dolžnost bi bila županu, skrbeti za isto, kajti po tej cesti vozijo ljudje svoje pridelke v Trst celo iz Buzetske občine. .Seveda bi trebalo tudi podpore od deželnega odbora. — Da eem pal v najhujši greh ! vzroji Stepko in prebledi, ali starec zamahne z roko iu Gregorijanec sede. — Da, prAvi starec. Ouj strašno povesti Teden dnij jo tega. Sobota je bila in jaz sem moleč klečal v avoji izbi. Tedaj pride od sodišča ttel iu mi sporoči, da mo kliče človek, naj ga pripravim na smrt. Grem za njim, noaeČ sveto popotnico. Prideva v grad, v temno hišo, v črno tamnico. Ondu je na kamenu sedel človek, priklenjon na nogah in rokah s težkimi verigami. Slabo jo gorela svetilka, drhtajo jo brlul plamen, a suženj jo gledal nepremično v luč. Komaj vstopim, poklekne suženj prćdmoin prekriža roko, rekoč : — Jutri, oče, mi bo treba umreti. Tako je sodil Bog. Kaj maram. SIava mu, jaz umiram pravično in Bog jo pravičnik, upam, da pridem k njemu. Oprosti mi, duhovni oče, da sem te poklical ob tem času, ko mi po- Naj le pove g. župan, kaj j«- storil koristnega naši županiji v vsej dolgi dobi skoro 5 let, razun onega, kar hvali „Zago-bršek*4 v svojem ilopisn! A* Dekanih se j!* sicer res razširila >o!a, ali kako pa je pu širni županiji? Ali je dozidano šolsko poslopje v Predloki, kar je obetal g. župan že v (drugem letu svojega žnpanovanja? In v t.> imamo ustanovu pokojnega župnika Fabrisa. — Ali je odprl šolo v Hrastovljah V Kaj je storil za nas glede cerkva in vodnjakov 'i „Zagobršek" se čudi, da smo nekdaj hvalili g. župana, sedaj ga pa čruimo. lies je, nekdaj smo ga hvalili, prvič zato, ker nam je obetal toliki lepih iu koristnih naprav in potem pa tudi zato, da bi ga vspodbtijali iu navduševali. „Zagobršek'1 trdi, da so se volitve vršile v najlepšem redu. V to ne veruje niti sam dopisnik, ker mora tudi on vedeti, da so se godile nezakonitosti. Počakajte le, marsikaj pride še na dan in morda kmalu! Dopisnik pravi, da ni res, da bi bil župan volil z 12 pooblastili, 110, pa naj bi hil pojasnil da je volil za 12 podoboin z jednim pooblastilom! Med svoje prijatelje pa je razdelil ona pooblastila. koja je prinesel seboj i/, Kopra in koje j« dobil na čuden način od volilen I. razreda Antona ('aha iz ("'rnegakala. Tudi ta poslednja zadeva utegne se pojasniti. <'ledt* Andreja Gregoriča pa lahko dokažemo » pričami, da je g. župan oviral izvolitev istega na različne načine. Živijo! so res upili ljudje že v dvorani, ker so bili vinjeni. Saj je g. župan dne 16. Avgusta pri Devici Mariji vabil vpričo nas: Povejte le ljudem, naj pridejo volit; tam dobe jesti in piti kakor lani — meni ne bodo ukazovali „farji*! Razlika bila je le ta, da lani so jedli teletino, letos pa kravetino. Politiške vesti. Delegurija. Proračunski odsek avstrijske delegacije jv, že dovršil svoja posvetovanja ; v ponedeljek pa prično plenarne seje. Nadejajo se, da plenum v treh sejah dožene razpravo o skupnem proračunu. V tem slučaju bode zadnja seja dne 8. okto-tolira. Po takem ne bode uikake ovire — kakor so se bali — da ne bi se mogel državni zbor sniti dne 15. oktobra. Sploh delujejo letos delegacije s parno silo. Dne 27. t. m. se je predstavil proračunskemu odseku vojni minister pl. Krieg-hammer. Naravno, da so bili gospodje de-legatje zelo radovedni glede na program njeg. ekscelence. Izvedeli so pa le to, da hoče pl. Krieglmnimer nadaljevati organizacijo naše vojske, ali kakor bi rekli po naše: da bode potrebščina za vojsko naraščala od leta do leta tudi v bodoče. Na vprašanje pa, kedaj bode konec večnemu „popultijevanju" vojske, na to vprašanje ni hotel ali morda tudi ni mogel dati jasnega odgovora. Lep izgled v bodočnost za gospodo — davkoplačevalce ! Zmaga lin Koroškem. Miuoli četrtek se je vršila dopoluinn volitev v deželni zbor Koroški za volilni okraj Kotiče-sv. Mohor-Trbiz-Podklošter. Dasi se je bilo nadejati že poprej, da zmaga kandidat združenih konservativcev in Slovencev, vendar nas je izid iznenadi! najprijetnejše, kajti zmaga je uprav sijajna: naš kandidat jo dobil 54, kandidat združenih liberalcev iu nemških na-cijonalcev pa le 26 glasov, Te sijajne zmage nujaju sadnjo krvavu čašo. Tubo učni hotel irnoti pri sobi t zadnjem britkem trenutku, ker mojo bico stoji prod t u boj kot edpita knjiga. Ti 6il«j in aodi, . sta »raciji „Al Giardinett.,« na Acquedottu vojašk koncert v proslavo godii o jsurjuvaga. Vbtopnina predla. V Kobaridu jo ucurl dne 27. t. lil. zjutraj proč. g. An. roj Jckio, vitez Frim Josipo-vega red«, zhitoumsnik, bivši d. kan Roba riški itd. Za teiu blagim duhovnikom in rodoljubom žaluje izvestno v*a Gorička. Saj je te bil eni „Vrli uiož", kojega jo proslavil Siiuon Gregorčič v prekrasni pesmi. Slava spominu duhovnika in rodoljuba A n . reja viteza J o k š o t h I Mustiii svat tržaški ima svojo prihodnjo aejo v pondeljuk, dao 1. oktobra. Na dnevnem redu jo nadaljevanje razpravo o proračunu občinsko uprave, razprava o pokritju primanjkljaja in pu obračun javnih skladifič za prvo čotrtlotje 18R4. Poior Križani! »Lega Nazionale" odpre svojo novo šolo ob Nabrežiuski meji prihodnji ponedeljek. Letos je razširila to „šolo", dodavši jej otroški vrtec. Pazite, komu izročite svoje otroke! Še radikalnejši I Ubogi Judipondento* 1 Zastonj ti je bil trud ! NiČ ti ni pomagalo, da si posvetil vao moje „duSevne sile" t sliiu .poznanim idejalom", zastonj si se boril toli ljuto za „izključne italijanski značaj" mesta tržaškega in za njega najdragocenejši zaklad — avito eolturo; zastonj si priobčeval dan za dnevom ctlo vrste (sevodu sauio „originalnih") tiIcgrauiov iz — ltima; zastonj Hi so trudil v polu svojega obraza za Lego Nazionale ; zastonj hi brskal po italijanskih slovarjih za ptovkatui (in na tem gradivu je izdajstvo lastnih ljudi j. Prerano smo priAli. Še ni br«t dorasdil do stobla. Ali čaa tečo kot vočua struja, a i/.za gostega mraka prihodnjih dntj mi migla zvezda, rešitev mojega naroda. Kakor bi treuil, izravna večnu roka v.io človeške sinove, a kar je jednemu prav, no bo drugomu k ivo. In to vero mi flteje svet v greh. Tu jim je moja glava, naj kriči njih pravica v nebo, naj uii zadsjo muke. Da, iieHpiuiiefna bajka bo pravila srotu, da sem zlodejec, izrodok človeškega rodu, nji /.n nekaj vekov, ko suluco pravice razpndi meglo, poreče v«aka poštena duša : Pošte-njjii je b.i, slava njega spominu ! No pusti-uio zemljo, k nobu se mi dviga duša, nuda-Ijujo suženj in poklekne} oče, pokaži mi pot do raja, preaiui to; mzgreši mi dušo, Vso gr> ho ti ruzodenem. It« h, da sovražim pu pravic' go.-podo, ali tudi go-tj fl la so mi bratje, ljudje, a soviuštvo jo greh. D. g zelo bog^t it.illjanikl slovar) koje si pottm posobno ročno odpošiljal na adreso nus Slovencev, zastonj ti vtr^ trud in znoj : psdtd si v nvmloat, ker si še — premalo r a d i -k a I o n. IMvarili so ti tekmi.-ca — So radikalnejšega od tebe! Z dnem 1. oktobra prične izhajati v Tistu nov li-it pod imenom „II Paese", kateri bod« stal — kakor smo poizvedeli privatnim p »tem — ao za par klinov višje na lestvi ital jaoske n'-strpnosti. V Trstu bodemo imeli torej edsli j : zmerne, radikalne, radikalnejše in nujradikalnejie lidt«, med k< terimi pa ni nikakega nsčidnega n« protstva ! One, družili so bodo v^i v lepo hamonijo — sovraFlva do Slovanov, njih medsebojne praske pa n»is ne brigajo ! U.Mpoda naj In »ama pazi, da se ne i/.p .ddi«nH danes ali jutri in ne telebno iux visoki klin „id»ja!ov" ; pomislijo naj, da še bdi dobri gonim dinastije Habshurgov. Ali ste smešni! Tržaški „liberalci" in njih židovsko glasilo ravnajo se od nekdaj že po načelu, da psujejo in nkueujo rmeŠiti kj^r bi morali priznati svojo pregreške in pa svojo malomiirnost. Tako so je /godilo tudi sedaj, p.tvodrm važnih razprav v mest ti o in metu. Ti najzagrmonejši nasprotniki bIo-venskega življa, — videč, da je svetoval. C vitez Nabergoj povedal v mestnem svetil le golo resnico v vson, kar ae dostaje •dabega gospodaratva v okolici, zanemarjanja isto in pa kričečih nodostatkov —, niti no mislijo na te, da bi ovrgli njegove trditve, ker znajo d a s o resnica ovreči n e d ii, ampak hočejo gi v nadomestilo osmešiti v Sv-oj. m ž d o v s k c ui glasilu. A kako | S psovkami, s katerimi dokazujejo lo svojo lastno podlost in duševno siromaštvu, ter smešijo tttko lo sami sebe pred razumnim svetom. Seveda jim ni po volji, da sta posegla v to velevažno razpravo dejstveno in bistveno jedino Iu poslanca gg. Nabergoj iu D o 1-lena. Torej: v blato ž njima I Pmmohuj se »vita col tura I — Em tu nekaterih Cfutk, katere rabi Čifutski bahjt-k v svojem poročilu o XXI r.cji mestnega sveta: „Aff.uucci privati deli' on, Nabergoj" (Nabergoj' vo zastbne stvarc.-); „allegro e bon pasciuto o->te di oampagna" (vesel in dobro rej en kmetski go-atiluičai); „Dom BtitR"-Ddlenz itd. To je — kultura krt-Ii ? In ta gospflJa so niti no sramujojo trditi, da sta unša poslanca, — kateiih govoro vestno štejejo, ne da bi jih uvaŽevali —, zahtevala celo takih stvari, k 11 e r e so uiti ne najdejo v r a z u i h ulicah v mostu! Pao res; s tom jo či-fut.ika bhibetulj* nehote povedala reeuio^: zastonj iščoi v modtnih ulicah potoku, preko katerega ljuJjo no morejo, kadar ju narasla voda, iu akrbni uiodtui „očetje" — odrekajo soglasno preputrobni uiost! I Zastouj ifcčei v mostu vratolomnih cesiA in kar ju drug h prijetnosti v okolici več. Dovolite nam, modra gospodu preprost nasvet, k teivga vam no bi bilo treba, da no ti£čito z glavo v vri.čo. Pri Sv. Alojziju n. pr., kjor stanuje okolo 10 do 12 tisoč ljudij, prosijo že leta in leta prepotrobne razsvetljavo in isto tako v Kjadinu. Te prošnje pa asavračato jednostavno se smelim izgovorom, da plinarna no more napeljati tako tla vjaoko plinove razsvetljave. Zakaj pa no ..apiavite vsaj razsvetljavo s p o t r o 1 j o m P Namesto da gorijo po meatu na Corcu, Acquedottu itd., sploh na kraj h, kjer mestna gospodu po noči trati čas, kar po 4 do 5 plamen v jedni sve-tiljki, naj nori kakor nekdaj po jeden plamou oprosti meni iu njim. Sovražim posebno j. d nega, Stepka Grcgorijtnica. On jo kmeta hujskal, on ga jo podkupoval, on ga je Ihk-bril, on mu jo stisnil nož v roko, on je kmetu prinogi I, on ga jo prevari], izdal, on je zlodejec, zaradi njega teče kmetska kri, zaradi njegu izgubljam glavo brez sodbf. lkoz sodbe, očh ! Kajti da stopim pred sodbo, bodisi tudi gosposka, jaz bi gospodi povedal resnično besedo, naštel vrsto njih grehov. Tega se bojč, zato me na tihem obglavljajo in nič no pišejo, d i njih sramota ne pride črna na beletu v roke prihodnjih časov. Ali kadar veter izpod krvnikove roke razprši moj pepel na v-to straui sveta, pojdi ti, oče, k Siepku Gregorjaucu, pozdravi ga na mojo ime in mu n ci, da mil od srca opraščiiui, ker nas jo pmtil na cedilu, prevari!, ker jo p..gazil svojo prisego — — — (Dalje pr.li.) in obilo pre-jtana denarja za svetilnics s pa troljrm po ekol ci, — Denar trjšijo gospod* za pokritje kanalov, da si kdo t temi n« zlomi n go ali clo vratu, a kanale „p^prav-lj»j >" tako, da teče vod« v — hiše. Tak kan.il imate v M'žnji okolici in sluvni go^p. Polde ho jo pohvalil samopašno, da se moramo na tru> kanalu zahvaliti njegovi — do-bn-ti. Bog na^ varuj takih dobrotnikov I — Viditj gispola nikar ne vasmehujt« poštenjakov, kajti vsuk razumnik mor« se sa-ničljivo posmehniti le — Vam samim. Iz okolice smo prejeli nastopni dopis: Prosim Vas, da ui oprostite, ako so tudi ji.z enkrat oglasim v cenjenem listu „ Edinott". Odlašala sem že dolgo, misleč, da mi no bode treba lotiti se tega dela ; pa dolžnost mi veleva, aato moram izprazniti svojo pre-p.dno torbo. Tu hočem svetu povedati na kratko, kaj sem nabrala. Hudo je roor slehernemu, ako treba kazati svojo temno stran, toda nadejam se, da si vsakdo vaiimo k srcu ta mojo besede in da poreče : pravo si pogodila. Dragi čitatelj in ljube/njiva čitateljica : glejta, sodaj odpiram svoj.i torbo I Pričeti mi je se svojim lastnom spolom, da vidite, koliko ziodro ženstfo, ako je : krSČansko, pravično, pošteno in udano. Krščanstvo jo podlaga vr.nmu. Ako bi krščanske žene« bolj pazile na svojo otroke, ako bi jih — to sem hotela po^bno naglašati — vzgojevale krščanski, pričakovati bi smeli značajnih in pravicoljubnili inladtniČov in deklet. Neka* toro matere se izgovarjajo s tem, čet : saj so otrok zadosti uči v šob I Ne, to ni tako : prvi in najimenitnejši je materni pouk; ta pouk no ostane v spominu samo otroku, ampak tudi starčku Zatorej, draga slovenska mati, takoj moraš pričeti vršiti svojo težavno nalogo : vzgajati svojega nežnega otroka V krščanskem duhu in v ljubezni do svojega materinega jezik?. V mlado in nedolžno srce moraš vcepiti ljubezen do Boga in do mile slovansko domovine, ako hočeš, da bodoi ponosna uu svojega otroka v pomih letih. Toda pri tem težavuem poslu mora t u Ji mož pomagati ženi I Ali, koliko je it.62, ki no zaslutijo tega častnega imena I Ia ako so ozrem p» naši okolici, vid m na svojo veliko žalost, koliko je tu m C ž, ki «e ni najmanje ne za vedajo Hvoje narodnosti. Koliko mlAčnosti je tu I Toda, žal, ne sam.) mlaSnoati, ampak tudi zaničevanja svojega lustnegu radu! Slovenca zsničujo — Slovenec! In kjer je najti takega moža, vzdigni se pa ti, poštena slo-▼otiska okoličr'.nka, da vspodbudii mlačnega moža. In tudi potrebno sloge ni nu>d nami. Kuko hočemo polutu, da se nam izpolnijo našo žulje V! Kaj pomaga, da t>o poslance Nabergoj poteza za uuuo pravico v državnih iu mestnih zborih, uko pu uokatori iiutih rojakov pobijajo njegovo duluvanje?! Zakaj ao ne poteza sleherni okoličan za svoje pravico ? Kakor je vsak ekoličau obvezan plačevati davke, tako je vsakdo dolžan sahtevati to, kar inu gro, — zahtevati možato in odločno. Okoličani, ganite se in vzdramite ee! Telovadba za otroke pri Trlaikem Sokolu" prične v pondeljok dne 1. oktobra in so bode vršila vsako sredo in soboto od 4.-6. ure. Oni sturiši, ki še niso upisali svojih otrok, storo lahko to dne 1. oktobra. Ker so določeni za telovadbo otrok le taki dnevi, ko ni šole, uverjeoi amo, da vpišejo svojo otroke vai oni, kojim je na srcu krepki razvoj iitih. Telovadnioa „Tržaškega Sokola" j« v ulici Farnoto na voglu ulice Amaliu. Starifii, no zamudite toroj- tu lope priliko ! Slovensko gledališč.' v Ljubljani. Miuoli četrtek je bila prva predstava v nastopi vsi sezoni. Predstavljali so veliko žalo-igro „ludovik XI." Na to predstavo čakalo je rodoljubno občinstvo nestrpno, da čuje novo en-gažovane moči. Ker je ocena ljubljanskih listov o tej predstavi jako laskava, nadejati se je, da bodo slovensko gledališče odslej negovalo dramo nekoliko skrbneje nego se je to godilo do seditj. Mi seveda voščimo od srca — vsesl minskega vspeha. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu podaril je g. Anton Vodopivec jeden srebern turski in jeden bakren hel-vetski denar. 1'evei društva „Danica" s Kontovelja kot preostalek računa povodom veselice v Sv. Križu 75 kr. — Nabrali so Škedeujski ponočni krokarji v gostilni pri „Velikem oblaku* v okednji 1 gl. 13 nov., da se razveseli Tončka Tunetovega. Živeli pušteni krokarčki! Za evetoivaneko podružnico družbo tv. Cirila in Metoda nabrali ho prijatelji vojaka pij<>nirja v Narodnem Domu 2 kroni in 52 stotink. Pojasnilo. V sjutranjem iadanju s dne 27. t, m. je iakaaana svota 1 krone in 50 atotiok aa drušbo »v. Cirila in Metoda. Te avote pa ni daroval nekdo, kakor je izkazano tam, ampak darovala ata jo d. Franjo io F. Anton. 0 veeellcl drufttva .Skala" v sv. Križu prejeli smo dalje poročilo, koje pa smo morali odložiti za prihodnjo Številko, ker nam danes nedostaje prostora. V .Tržaškem podpornem tn bralnem društvu1 prično ae jutri običajne pleme vaje. Veselični odsek potivlja člane na obilo ude-leibo, kajti umestueje je gotovo, da ae naši ljudje sabavajo v pošteni in domači družbi, nego da bi pohajali rame lokale po mestu, kar stane tudi veliko denarja. Preskrbljeno je tudi aa dobro pijačo. Iz ftkrbln« nam pišejo: Dne 12. aept. bila je pri nna lepa alavnost. Škrbina res ni, da bi rekel Bog ve kaj; da pa nihče ne ■'ie kaj se ta godi, to pa tudi ni prav. Ker se nihče drugi ne oglasi, pa Vam, gospod urednik, jas nekoliko sporofiim. Kako smo plesali Vam ne povem, sato ker nismo plesali, pač pa je bilo nekaj dru-sega. Šolska mladina je dobila letos novega učitelja (sačasno seveda, ker tukaj smo sa-časni ljudje), učitelj pa je dobil novo šolsko poslopje. Toraj vs« novo I Dne 19. smo bla* goslovili novo šolsko poslopje. To pa sem prehitro povedal, sato prosim potrpljenja, da povem, kako je bilo. Gospod učitelj je podučeval do 12. t. m. v stari, pol podrti šoli. Dne 12. pa se je sbrala vsa šolska mladina (v prainji opravi seveds), pred staro šolo. Gospod učitelj jo bodoče junake in dekleta lepo uvrstil in po-tem so Šli v cerkev, kjer je bila ob 8. uri sv. maša. Cerkev je bila polna občinstva, NavioČ je bil tudi velecenjeni g. J. F a b U j a n i is Kobdilja, kot aastopnik si. e. kr. okr. šolskega sveti. Po sv. maši je č. g. iupnik v kratkem govoru omenil staro šolo, is katere je isilo veš odličnih mol, med njimi tudi 7 ali 8 gg. duhovnikov. Ker pa je na bošjem blagoslovu vse ležeče, sato ae blagoslovi nova šola itd. Putem so peli .Pridi aveti Duh", (seveda latinski, ker tukaj amo Latinei), Za tem je šla šolska mladina v sprevodu, in sa njo drugo občinstvo, do nove Šole. 0. g. župnik je blagoslovil šolsko poslopje najprej sunaj, potem pa znotraj. Po svrieuem sv. opravilu pelje g. učitelj šolsko mladino v šolo. Gosp, Fabijani je spregovoril nekoliko jedrnatih besedi, katerim je sledil trikratni .Živijo" na presvitlega eesarja. Temu je sledila .Cesarska pesem" is grl šolske mladine, Kouečno je Še g. učitelj posdravil nav-soče omonivii pomeu šole, ter proseč stariše, naj ga podpirajo pri poučevanji. Opomnil je še otroke, naj pridno hodijo v šolo, kjer se bodo učili potrebnih suanotti sa iivljenje, pa tudi strahu božjega, brez katerega ni prave sreče sa človeka. Sedaj pa je prišlo pravu veselje sa mladino I (Občina je uarnreč kupila sv. podobic in pa kolačev.) Izmed 122 otrok dobil je vsaki po jeden kolač in jedno podobico sa spomin, To so tekli domov ! Da hitro kon-čsm, naj še povem, da je bil popoludne pri g. Adamiču akupoi obed. Krašku kapljica je kmalu razvezala jež ke. Vrstilo so ae napit-niče: G. Fabijaniju, č. g. župniku, g. Županu in starešinstvu, zidarskemu mojstru goap. Fr. Stepančiču iz Renč, kateri je dogotovil tako lepo poslopje in brez vsake nesreče i. t. d. Možnarji pa ao pokali in naznanjali, da je to za Škrbino posebun praznik, če tudi ga ni v .Pratiki". K. Primovanjo konj v Tolminu In v Gradiški. V Tolminu se je vršilo pičmovanje konj dne 21, septembra. A Darila za kobile z žrebeti so dobili: Štefan Brsavšček is Kala, 35 gld. Andrej Ručna iz StaregaBela, 20 gld. io Anton Ku-rinčič is Iderake, 15 gld. — Srebrno svetinjo : I. Šauli u Kala in Jožefa Kavčič iz čadre. B Za 3- in 4!etne kobile: T. For-tunat is Staregasela, 25 gld., Ant. GabrŠčik is Svine, 20 gld. in Janez Volarič iz Sužida, 16 gld. — Srebrno svetinjo! Andrej Kenda iz Poljubinja in V. Pregelj iz Loma. C Za 1- in 2letne žrebice: Janez La-pajne iz Ponikve, 15 gld., Andrej Kobal is Pouikvr, 10 gld. in Janez Kragelj iz Staregasela, 10 gld. — Srebrno svetinjo: Jože Bandač is Sela in Ant. Ručna is Svine. V Gradiški dne 92 septembra t. 1. A Za kobile s šrebeti: Lud. grof Thuro is Gorice, 35 gld., M. Mark. Mangilli iz O-gleja, 25 gld., J. Tomšič is Sabor je 15 in A. Jero is Doberdć tudi 15 gld. — Srebrno svetinjo: A. Zian is Topoljane in S. Pinat is Perteola. B Za 3- in 41etne kobile: Ivan Donda is Ogleja, 25 gld., Anton Donda is Morare, 20 gld., Ivan Lorencuti >s Rude 15 iu Jožef Puntin is Troa tudi 15 gld. C Za 1- in 2letiie žrebice: E. Ka»telan is Fare, 15 gld., D. Puntin iz Ogleja 10 in J. Skarel is Perteola tudi 10 gld. Srebrno avetinjo: P. Detnartin is Romansa in Ivan Karniel is Ločnika. Vrt V Miramaru. Zaradi navzočnosti Najviše gospode ostane vrt v Miramaru jutri občinstvu zaprt. Zabavni vlak v Nabrelino. Jutri, 30. septembra, v6zi letoa sadnji sabavni vlak iz Trata v Nabrešino. Švica Je kričaneka državi. Profesor Marchesi, rodom Italijan, je te dni v liceju v Luganu, kjer je nameščen, isustil bogokletvo. Na to je odposlal ves luganski okraj vladi 9743 podpianih pdl, s katerimi sabteva, da se bogokletni italijanski profesor takoj odpusti is slušbe, kajti Švicarji ne marajo vzgajati svoje šolske mladeži s kletvijo. ,R. M.*. Statistika trlalka. Od 16. do 22. t. m, rodilo se je v triaški občini 108 otrok (51 moških in 57 ionskih); poleg teh je bilo 7 mrtvorojenih. Umrlo je 71 oseb (39 moških in 32 šenskib). V rasmerju na število prebivalstva pride 24 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški iskas navaja med vsroki smrti: 1 slučaj škrlatioe, 3 si. davioe, U si. jetike, 9 si, vnetja BČpnib organov, 1 al. k&pi in 1 si. nenadne smrti. Srozan čin zblaznelega. Iz norišnice v Catanzano pri Palermu ubežal je^zblazneli trgovec Maineri. Dospevši na svoje stanovanje ustrelil je lastno mater in deklo, pozneje pa tudi jednega orožnikov, ki so bežali za njim. Ukrotili so ga še le potem, ko so ga ranili se sabljo. Anton Sullgoj, bivši načelnik mestnih stražarjev, pride v petek, dne 5. oktobra v drugič pred aodiiče, satošen teškega telesnega poškodovanja svoje šene. K samomoru m morju. Dotična gospa, katera je bila akoČila te dni ras Llojrdov parnik .Leme* pred Piranom v morje in se potopila, je bila 28-letaa soproga tu bivajo-čega umirovljenoga stotnika Jurija G. Gospa je bila rodom is Grades, poročena je bila dve leti. Brškone se je usmrtila valed splošne otoinosti. Trupla še »bo našli doslej. Nenadni smrti. Prodsinočnem se je ulila na ulioi kri 271etnemu dninarju Josipu Do-rigu, stanujočemu v uliei Margherita It. 1. Odvedli eo ga v bolnišnioo, toda komaj so ga pološili na postelju, isdabail je svojo dušo. — SinoČ se je sprehajal po Acquedottu 64-letui uradnik savarovalne družbe .Riunione Adriatioa di Sicurta", Anton Ogrein. Kar h krati se je počutil tako ilo, da ni mogel dalje. Nek gospod ga je odvel v bližnjo pekarno Iucontrere, kjer no mu dali kosarec vodu. Komaj pa je Ogrein pokusil vodo, zgrudil ae je mrtev na tla. Zadela ga je kap na arcu. Sodnijeko. 28letni zidar Martin Pjerin in 21Iotni težak Jurij Bradič, oba iz Starega-grada na Hrvatskem, bila ata včeraj pred tukajšnjim sodiščem obsojena zaradi postopanja, javne, a nasilstva in žaljenja atašar-jev: Pjerin na 14 in Bradič na 7 meseoev težke ječo. — 44letni sidar Jernej Jurič, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. Gornji, dobil je včeraj pred trž. dež. sodiščem saradi tatvine 2 meseca strogega zapora. —- JuriČ je bil ukradel prve dni julija meseoa t. I, v nekem dvorišču želesa, vrednega nekoliko nad 5 gl. Policijsko. Včeraj popoludne so prijeli v ulioi Stnzione 39letnega težaka Ivana V. is Rifenberga ker je, pijan, razgrajal. Odpeljali so ga v zapor, da se istresni na deskah. — 67ietno Marijo P. is Mirnega so saprli, ker je beračila v novej ulici. — Vratarju hiše št. 10 v ulioi Lazzerotto vecobio je odnesel predvčerajšnjem sjutraj neznan tat srebrno žepno uro in — k sreči prazno — novčarko, oboje vredno okolo 28 gld. Koledar. Danes (29.): Mihael arh.; Time-oi), ikof. — Jutri (30.): 20. pobinkoitna nedelja. Ilieronim, spoz. — V pondeljt-k (1. oktobra) : Remigij, ik.; Areta, muč. — Mlaj. 8olnca izide ob 6. uri, zatoni ob 5. uri 39 — Toplota danes: ob 7. uri zjutraj 14 5 stop., ob 2 pop. 18 stop. Gospodarska zadruga za Podgradski okraj. V Materiji, dne IS. neptembra 1894. V nedeljo se je vršil tu redni letni ob-?ni zbor naše gospodarske zadruge. Pri zborovanju bilo je zastopanih kacih 150 zadrui-nikov. Toliko jih ni bilo še nobenkrat. In dobra jo bila tako obilna udeležba. Odbili amo tem Aaatneje skrito dogovorjeni in svito pripravljeni napad na vrlo našo sadrugo. Kam smo prišli I Naša zadruga pripo-znana je kot ena najboljših v Istri. Ona skrbno zasleduje vse pomanjkljivosti pri našem kmetskem gospodarstvu, ona vspešno sdravi rane, ki ovirajo napredovanje in blagostanje kmetakega stanu. In v to vrlo naio zadrugo, kjer se je toliko let delovalo v ljubezni, mirno, složno in koristno, zanesti so hoteli sovraštvo in zmeinjavo oni nemir-neši, ki ie nikdar nič dobrega storili niso. Oni dobro vedo, da narod za nje no mara, da se jih bojtS samo oni, kateri so pri njih zadolženi. A spoštujejo jih tudi ti ne. Zato se hočejo prikobacati in uriniti na čaatna mesta s silo in svijačo in s tem, da vedno in povsod obrekujejo in blatijo in spodkopavajo vse ono, kar bo sesidali naii priznani prvaki duhovs ega in posvetnega stanu s velikim trudom in požrtvovanjem. Ali ravno s tem kaiejo svoje konjsko kopito in narod je dovolj rasumen, da vidi njih slabe namene. To je posebno sijajno pokassl pri sbornvanju v nedeljo, ko je — ne pripravljen na to — s vse odločnostjo odbil nesramni napad na našo kmetako sadrugo. Ko smo se večkrat bojevali proti samo-oblasti našega lupana GaŠparja Kastelica, ki je poleg tega navadno satajeval tudi narodna naša načela, tedaj se je to naše bojevanje raje motrilo ae stališča oaobnega nasprotstva in prikrivali bo se a malo izjemo vsi njegovi narodni grehi. Disciplina pa je morala pretrpeti hude udarce. No sdaj, ko se je očituo svesal i snanim Fraucescom Marottijem in vsled višjega vpliva nakrat pozabil na njijino medsobno sovraštvo, zdaj ko ta dva „dobra prijatelja* ne delujeta samo na to, da bi se uoičilo, kar je bilu dobrega storjenega v sosedni Podgradaki občini, nego sta ae aavesala tudi v ta namen, da strastno naskočita in uničita našo prekoristno gospodarsko sadrugo, sdsj je jasno, ko beli dsn, da smo imeli mi s narodnega stališča prav, ko smo se bojevali proti GsŠparju Kaatelicu, proti njegovemu delovanju, proti nezdravim njegovim načelom. Gaipar Kastelio ni bil član naie zadruge odkar obstoji, nego nasprotoval jej je vedno. On se je vpisal letoa. S kakim uameuom se je vpisal P Ravno s takim, kakor jo Fran-cesco Marotti plačal sastali zadružni donesek sa poltretjo leto! Da bi imela večino pri sboru, dovela sta ona dva letoa v ssdrugo 29 novih članov, med temi tudi dva občinska upravitelja is Pudgrada in ravno od tam tudi vsiljenega občinskega slugo. Ko je zborov predsednik nasnanil, da ata se tik pred sborovanjem odpovedala od-borništvu čč. gg. predsednik Rogač, dekan v Hrušiei in blagajnik B e n e d i k , sdaj iupnik v Movraiu in da treba po pravilih voliti dva odborniks, predlagal je deželni poslanec g. J e n k o čč. gg, dekana Rogača zopet in župnika Zupana na novo. Zadružniki so sprejeli s navdušenimi iivio-klioi ta predlog. Predsednik vpraia na to, bi-li morda kdo stavil kak drug predlog. V osadji oglasi ae tedaj FrancoBco Marotti s duhuvito opasko: „Ni to tako, ne. To se mora na voti klat*. In dasi je bil e d i u i stavljeni predlog nedvombeuo ie sprejet, vendar je predsednik odločil, naj stopijo oni, ki glasujejo za predlog, na stran. Bilo jih jo nad sto 1 Vidii to, počeli ao Marotti-KastelČevi pristaši, akoro samo na novo pristopivši sadružoiki, razsajati in kričati in protoetovati in zahtovati denar nazaj ! Najbolj glasni bili so občinska upravitelja in občinski sluga iz Podgrada. Od drugo sirani pa ao jim nasproti doneli krepki: .živela Rogač in Zupan!" H »toli so onemogočiti dalnje zborovanje z vednim kričanjem in prepiranjem, s tudi to so jim ni poneslo. Nsposlnd izjavijo, da odidejo in da vložć rekurz. Ta izjava bila jo sprejeta z veliko zadovoljnostjo in soglasno ae jim je zaklicalo: .Lo hodite, mi no maramo za Tatjane. Ven ž njmi!" — In vendar niso odšli, nego ie nadalje rnzgiajali in naposled tudi srečkah za gospodarsko orodje, da-si so malo prej izjavljali, da se tudi pri arečkanju ne udeleže! Kako lopo deluje zadruga, razvidno je najbolj iz itevilk, katere posnamemo iz poročila od«topivšega blagajnika. Zadruga šteje 154, oziroma z na novo priatopivšimi 183 čianov. Odkar obstoji vspre-jela je 2657 gld. 93 kr. in izdala 2109 gld. 51 kr. Zadruga ima torej brez članarine, vplačane v nedeljo, gotovine 488 gl. 42 kr. in a članarino kakili 650 gl. Večino dohod- kov dale bo lovske karte in sicer v letih 1886-1893 1097 gl. 58 kr. Podpor sa premovanje goved itd. se je prejelo 440 _ Glob (10 gl. 50 od okr. glav. in 135 od g. Jenka, a od g. Kustelica — nič) 145 , 50 . Datov (od g. Jenka) 18 . 42 Obre-ri od naloženega denarja 19 . ] Doneskov sadružnikov 930 . 80 . Vkup 2H57 gl. 93 kr. Ldani snesek 2169 gl. 51 kr. porabil se je jako koristno sa razno gospodarsko orodje, plemenske šivali, dobra seuiena, premovanje goved, sadjerejo itd., o čemer je tajnik č. g. Stemberger podrobno in ubAirno poročal. G. tajnik je v tem poročilu tudi na-glašal, kako umesten je bil sklep lanjakeg* zbora, ki je na predlog g. Jenka jednogbiMtio odločil, da ae ima zadruga otresti dopisovanja v tujih jezikih in sklenil, da jo uradni jezik zadruge slovenski in hrvatski. V nedeljo smo se prepričali, da je bas ta sklep prouzročil silno novoljo v .višavi", katera je menila, da je našla pravo sredstvo, da kaznuje tako radikalno predrznost! Pa se je zmotiln! — V svojem poročilu razlagal je tajnik tudi veliko korist, katera bodo kmetu dajala posojilnica in hranilnica, ki se jo po dolgoletnem prizadevanju vendar ustanovila v Podgradu. Po zborovanju konstituiral se je odbor na novo in jednoglasno volil predsednikom ssdruge dekana Hrušiikega č. g. Antona Rogača in blagajnikom župnika Brezovi-škega č. g. Josipa Zupana. S tem smo v kratkih potezah opisali nedeljsko zborovanje naie zadruge in pohvaliti nam je samo še naie vrle kmete, kateri so se tako častno, krepko in s navdušenjem v bran postavili proti nesramnim napadom, ki so bili v prvi vrsti obrneni proti č. naši du-hovičini, proti moiem-rodoljubom, ki s:t polog posvetne inteligenoe mnogo sa trudili v pro-speh naše gospodarske zadruge, v prospeh kmetskoga stanu, is katerega so so rodili in s katerim šivć v največji ljubo/ni. Tako je možko, tako je poiteno, tako trdno stojte tudi na daljo, vi km »taki korenjaki I Ne dajte ae omamiti, ae dajto ae zavesti v škodo, ako vam tudi obei'ajo denarja ali (Bog ve kaj) Talijani in njih .vi prijatelji in njihovi plačani podrepniki. Živio naš savedni kmet I Najnovejše vesti. Peterburg 29. Potrjuje se vost, da jo ruska vojna eskadra pod poveljstvom admirala Tirtova, odptula is pristaoišča v Vladivo-stoku proti Koreji. Na eakadri je vkrcanih 7000 m&i. Peterburg 29. Govori ae, da jo Rusija odposlala vojaške agente v japonski in v kitajski glavni tabor na Koreji. Ti odposlanci imajo ruski vladi točno poročati o vojni, Sredec 28. Miniaterstvo ae je popolnih tako-le; Načević odda svoj portfelj javnih dol Velitkovu, Radoalavov pa portfelj pravosodnega ministerstva Peševu. Javno menenjo je vsprejelo to aestavo povoljno. London 29. .Bureau Reuter" javlja iz Yokohame: Ljudstvo se ne upira nadaljevanju vojne. Japonski parlament dovoli bres razprave kredit, da more japonska vojska navaliti na Peking (glavno mesto Kitajske). Vjednomer odhajajo vojaki is Japonskih otokov, ne da bi ae snalo, kam ao namenjeni. — Londonski .Times" poročajo is Yokohame, da ae japonska vojska v Koreji pomika proti Severu, ne da bi se ji kdo ustavljal. London 29. Govori se, da je jap. vojska ie udrla v Mandžurijo, kjer je potolkla Kitajce. Vojaka koraka nad Magden. Novi York 28. Iz Paname javljajo, dajo o neki vojaški slavnosti v San Jozčjn ustrelil auarhist Araya petkrat na predsednika republike Costaricca, Rafaela Jglesiasa, ne da bi ga bil pogodil. Arayo iu še 24 sokrivcev so zaprli. Trgovinsko brzojavko. Buiimpašta. PAeulc* tu josen G 2U -ti m »poiul. t'i C9 - G 70 Koruza za scpt.-okt, IH0 Uu li 20. OroN sta johou iV(J7— 5 OS Ki novi £>0l-f>|0. P onion nova oil 78 kil. f. «■'.!.'>—GJSd, od 70 kil. f. « 30-8 35. od HO kit. f. ti 35-0 40. od bi kil. f. «40-6 45, od «2 kil. for. « 45—ti 50. lečinan 6 25—8 40 ; proso 5'70—6.90 Pionira irodnjo ponudbe, kupci slabo ruzpolo-ioni, Trg zolo mlačen- Prodalo ku jo 8.ihjo met. atot. Drugo vrni i žita tudi mlačna. Vreme lepo. Praga. Noralinirani sladkor za septembor f 13*55 december f. 13 tiO, mirni. Praga. Centrifuga! novi. postavljen v Trst in s carmo vred, odpošiljate* konuc t. m. f, 31 25 do —. Oktobor f. 31.---. Novoinbor-msrc f 30.--.10.25. — Concss*6 za novumbor-iiiarc 30 50 do 31*-. ( otvorili za oktober 32'50. November 31*50. V glavah (nodib) za polovico oktobru 33, za konuo oktobra 32. Havre. Ifava Nnnto« good svorngo za oktober ys* —, zs fubruvar 82—, mlačno. Hamburg. Santo* good Iiversgo z« »0|itombor 77 '_>r) deeemboi RS 25, mare 6f>"25 jako mlačno. Duns^Jako bovut 28. leptembra 1B04. včoraj dimen Drtavni dolg v papirju .... 98 M5 Wr - . H v »rebru .... 98 75 S*tt0.r> AvHtrijnka roma v zlatu . , . 124.2d liiV2f» . „ v kronah . . . (I7'M0 HT-dJi Kreditne akcij«.......»70 «0 »72 — London lo L»t....... 124 05 124 95 Napoleoni.........»88 «88 100 mark ......... tlO !nab in po« eojih, ki gotovo ne zaslužijo imena nominalno kupčije, kajti večkrat «e dogodi, da ao take prodaje le navidezne in «e odpoSlje blagd na račun komisije, Gotovo je le to, da je položaj vedno alabii ter da niti ne moremo zagotoviti, k eda j ae obrne to žaloitno stanje na boljše. — Ogerski mlini imaj > povprečno te le cene : št. 0 od f. 12 - do 12 75; št. 1 od f. 11 BO d« 12 25; it. 2 od f. 10 80 do 11-50; it. 3 od f. 10 40 do 10*80, st. 4 od f. 10 — do 10 50; it. 5 od f. 9 50 do 10 30; it. 6 od f. 8 50 d.» 9 40; št 7 od f. 6 25 do 7 60 ; it. 8 od f. —•— do — •—. kakor jo te dotična vrat. Otrobi. ,Eoonomo* jo prodajal iz druge roke po f. 3 90 kvintal z vrečo vted. Mlin „Soaglia Stukj" tudi iz druge roke po f. 4 65 do 4-75 Prometa pa je jako mah. — Trg s» je orolačil zaradi lega, ker je prišlo mnogo levantinakega izdelka na tršišče. Vendar pa ae o g e r a k i držijo dobro, toliko kar *e dostaje mlina „\Valz", kolikor gledć „Mflhler & Baoker« in Peitanakega, ki zahteva f. 3.25 do 3 30, ker povprašuje Nemčija po njih. PvŠtatiaki ponuja v poravnanj« avojih pogodeb za oktober-drcember po f. 3-12i/a do 3 15, za januar-maj pa ne prodaja drugače, kakor po f. 3 45 do 3 50, ker je nadeje, da ae blago podraži. Drobni otrobi, „Eoonotno* labteva f. 4-10 in levantinalii ao po f. 3 80 kvintal z vrečo vred. Mast. Cene ao nekoliko padle. Danoa alane pristna Budimpeštanska: v sodih po 200 do 250 kg. f. 57, vaod h po 120 do 130 kg. f. 57 50, po 80 kg. f. 58 iz tržaškega skladišče. Slanina. 3 komadi na 100 kg. f. 5150, 4 kom. f. 50*50 iz skladišča v Trstu. Goved, Od 20. do 26. t. m. prodalo ae je v Trstu 538 volov in 42 krav klavne ži-vino in sicer 5 volov iz Krunjake, 253 it Hrvatske, 1 iz Iatro, 277 iz Dalmacije in 2 domača. Plačevali so ae: voli iz Kranjske po f. 45*— do 46.— ; voli iz Hrvatsko po f. 43.— do 44.— ; is Iatro. po f. 45.— do 46_; is Dalmacije po f. 43 — do 44.— in domači po f. 45*— do 46 —; domače krave po f. 44*— do 45*— in krave iz Italijo po f. 44.— do 45'— kvintal mrtve vage. Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo 80 ju V tem tednu po f. 3.30, II vr. po f. 2.60, Blatna I. vr. po f. 2 80. in II. vr. po f. 2 — kvintal. r Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko aurovo maslo prodajalo bu je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 88 do 90 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 84 do 88 nč., furlansko aurovo maslu v part. od 20 do 30 kg. po f. 1*—do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po 98 nč. do f. 101 kilogram. Tolminako aurovo maalo I. vrsti po f. 1.06 do 1.08 kilogram. Jajca na debelo po f. 330 do 3 50 sto komadov. Kokoii po 1 gld. do 1-35 komad, piŠčeta po 90 nč. do f. 160 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.30 do 2 80 kvintal. „R, M." Bratje Sokoli! Od prvega oktobra naprej vršile .se bodo telovadne vaje nastopno : Ob ponedeljkih in petkih za I. in II. oddelek, to je, za piedte-lovadee, njih namestnike in druge telovadce, v sredo od 8. 9. ure zvečer pa samo za piedtelovadce in njih namestnike. Oni bratje, ki žele zahajati k telovadbi, naj javijo to telovadnemu učitelju v telovadnici (via Farneto na voglu via Amalia). Na /.dar! Odbor. SVOJI K SVOJIM! " Gostilna Ivana Trevna 29. so priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obixk. Točijo ho z mirom Izvrstna istreka in okoliČnn-ska vina po najnižji coni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2-62 Bratje Ribarić, K^j®iS zalo*« v Tr»ru: rta Pondare* it. f, Ptazza delta Valie, 'ž, vin Madonnina '4, Piazzettn Cordniutii 2, z uhod..... tudi r uliri Tur rente po naJnlAJlli cenah. Og je I. kakovosti karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe so spre-mljejo tudi z dopisnico Gostilna »AIV Antico Moro" ulica Solitario f i, (po tlomii* pri , l'rr/t'~komt"i priporoč i jtravi kratki teran (z Kontna l. tr le po 40, II. po i.i belo vi/m ruko /><> .'i6 ur liter. Izboren „Kiealinga v ftteklenirah, — l>obrn kuhinja in po reni je redno na razpolago. — Prltć ae ge.iltt: „ Hoja k k rojaku", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton i'odopiree, gostUnilar. RODOLJUBIH Podpirani nnznanjnni, da sem odprl v soboto dne 9 junij« svojo kremo v ulici Valdirivo »t. 1»., znano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem Tina prvo vrste, kraški teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poHtene. — Nadejajoč »e, da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravo«. Razpis službe. Tržaika posojilnic« in hranil-nioa" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) išče zanesljivega In veštega tajnika ob enem spretnega knjigovodjo. Začasna mesečna plača znaša 38 do 40 gld. — Prosilci, kateri poznajo Trst in okolico, imajo prednost. Nastop službe je takoj, ali vsaj do 1. oktobra t. 1. Žaliteva se primerna kavcija, odnosno poroštvo. — Prošnje pošiljati je najdalje do 25. t. m. pod ravnatel j u g. dr. M. Pretnerju v Trstu. Via delle Poste štev. 6. Podpisani je kupil Mmn bloolc" od stečajne masa trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27, tor naznanja n. n. občinstvu, da doSim jo storil potrebno preskrbeti trgovino i novim blagom, prodaja dosedanje blago po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč so slav. slovenskemu občinstvu ca mnogobrojno obiskovanje bo eži _Josip liebech. „Tržaška posojilnica iu hranilnica" (rtffiitrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it, I. I. nadstropja. Daje posojila na menjice in intabulacija proti O V obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papiri r pa proti O'/,»/o obrestim. Od hranilnih ulog plačujo po O°/0 obresti. Uradni dnovi so: Vsaki dan od 9. d> la. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludne, Heveda izvzemši nedeljo in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludiio, iu vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deliži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur zna'a vsaki delež 10 gld. l—'Jtt C. kr. dvorna laharm VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da jn prevzeli gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benodetta Vlaeh-MlniusBij«, priporočajoč so najtoplojo in ob-IjubljujoČ natnt.čno postrežbo z umorjenimi conami. Članom „DelalskegH podpornega društva-pa naznanja fio posebej, da mu jo odbor istega dovolil (.prejemati rooepto od njih v slučaju, ako njim taki ie društvena zdravnika predpišeta. Za slučajno lukni-sko potrebe so priporoča 101-30 Iva as Mlzsan. Zaloga, piva. pivovarno brutov Reininghaus v Stelnfeldu — Gradec 156 pri A. DEJAKO, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8, zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz v Trotu, Via Nuova *«. IS pijaninov nu>erik. sistema igarantiran- novi od 170J '({Id. naj r j. Pro lajejo ae\ tudi na mesečne obroke izplačljive v treh 1 :-tih ter dajejo v naj«m od 3 gH. n» meneč naprej. Žrebanje nepreklicno 16. Oktobra Glavni dobitki 60.00« gl. 10.000 gl. 5.000 gl. v flotovlni la po odbitku 10%_ Lvovske srečk« k 1 gld. priporočata: Marco \iyrin, Enrico Srhijfmann. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-5» Enrico qm. Garlo Gortan via Caaerma 4, Trst (naspr. plvarnl Pllsen) Jak. Klemena TRST Via S. Antonio it 1. priporoča častitim avoji m odjemnikom in slavnemu občinstvu novo prlapmlo blago sa možke in lansko obleke, volnene i-ubee in pletene zavratnike, spodnje killje plotenc in iz štofa, ogrinjala is flanele, barhent beli, siri iu raznobarvan, maj«, zpod-tijn hlače it volne in kotonine, nogoviee volnene in iz kotonine, rokovice, Hannl za obleke, srajco bele in v raznih barvali, ovratnike, zapeitnice, ijuuo