Gorelčeviv Veliko se je izpreraenilo v naši vasi, odkar me ^ni bilo doma. Najbolj rae je presenetil dogodek družine Gorelčeve. — Bili so naši najbližji sosedi, zatosmo si b.ili bolj doinaci. Posebno sem ljubila 141etno Marjetico. Bila je šibke in raajhne posta,ve, bledega obraza in velikih, zamišljenih oči, Zielo resna je bila in malokdaj je obkrožil smeh njene ustnice. Še dancs me boli, če se spomnlm, koiiko je morala trpeti. Njena mati se je namre5 udala pijančevanju. Zato je morala opravljati Marjetica vsa, četudi pretežka dela, za pjena leta; kadar ni mogla vsega storiti, jo je mati tepla neusrailjeno, dokler. se ni zgrudila pred njo. Casih se je z veliko tezavo priplazila iz gostilne ter razgrajala in tolkla otroke, ki so jo prosili kruha. Oče je bil delavec v oddaljenin šumah in jo prihajal le vsako nedeljo domov. Ker se mu je studila njegova vedno vinjena in živinsko surova žena, so pravili, da rad večkrat pogleda kt Mlinarjevi Ani, vendar resnice ni vedel pihče. Bilo je neke nedelje zvečer, nebo se je zagrnilo v črne oblake, iz daljave se je slišalo gromenje. Pričajcovati je bilo grozne nevihte. In res, komaj sem zaspala, se ]e vlila ploha, veter je tulil in strašen grom je pretresal zemljo, da so žvenkljala okna moje sobe, Naenkrat zaslišim rahlo trkanjo na okno; prestrašila sera se, Kaj je to? A že zaslišim drugič glasneje trkanje — in tenak, tresofi glas je zaklical moje ime. Takoj sem spoznala Gorelfievo Marjetico in planila sem k oknu. Za Boga, ka] delaS tukaj v tej grozni viharni nofii? — Zabliskalo so je, in videla sem, kako so tekle po njenem blcdem obrazu solze. Dvigjpila je suhe ročice proti meni in. z bolestnim glasom prosila: Če ne zavoljo mene, vsaj zavoljo moje matere, pojdite z menoj — da jo pomirite, kajti zopet razgraja in pobija, kar ji pride pod roko, In vendar je reva, saj ne ve, kaj dela, meni se tako smili, a utolažiti je ne rnorem, Smilila se mi je uboga družina, a še bolj me je ganila velika ljubezen tega otroka do svoje matere, zato sem §la... Ko sem jo prijela za mrzlo roko ip jo bolje pogledala, sem opazila, da je bosa in le napol opravljena. Zakaj se bolje ne obleceš? Poglej, kako dežuje, in tvoja obleka je vsa mokra! S strahom se me je oklenila ter ni ničesar odgovorila, Prišli sva clo hiše; tiho je Marjetica odrinila duri in stopili sva iieslišno v vežo. Iz sobe so se culi neprijetni, hrešeeči glasovi; odprla sem vrata ter zagledala Suden prizor. Gorelčevka je stala na sredi izbe; dolgi crni lasje so ji viseli razpleteni po ramenih in hrbtu, na sebi je imela zamazano srajco in enako spodnje krilo; v eni roki je držala moCno moževo palico, v drugi nekakgno suhe rože. Zdela se mi je lrmogo vefiia, kakor sicer; skoraj strah me je bilo njenih divjih oei in mislila sem, da je zblaznela. Ko me je zapazila, je začela kriCati: Poglejte, Mlinarjeva je prišla, da me ubije ali zastrupi, ker bi bila rada gospodinja na mojera domu! Zgrabila je v kotu stoječo sekiro in jo rinila otroku v roke. ,,Na, vzemi in udari to žensko, morda je sam vrag, ki zapeljuje mojega moža, da mi noce dati ve6 deparja. Cakaj, z blagoslovljeno vodo jc pokropim, potem bo zbežala!" Vzela je koza^ec voJe in me zafiela kropiti. Težko je bilo prepričati ,u>, da jaz niscm mlinarjeva. Konečno se je vcndar nskoiiko pomirila. S težavo sva jo spravili v posteljo; Vo jo trdno zaspala, sem potolažila tudi zbegane ter prestraŠene otroke in odšla domov. Od tistega Casa jo bolehala Marjetica. Nekofi mi je tožila, da jo boli desno koleno in ji za&onja otekati. Zato sem prosila, mater, naj Jo ne muči veB toliko z rJelom, ker samo ona bo kriva njene smrti. To je užalilo njen ponos, spravila je Marjeto v. po,->tcljo in od tistega Basa ni več vstala. Njena postelja je bilai pri oknu, ki ga je irnela vedno odprtega. Viclela ]© ljudi, ki so hodili po vasi po opravk^h, in slišala, kako so se zgražali nad surovostjo Gorel5evk,e, kajti Marjetico so ljubili vsi. Oče se je na vso moč prizadeval, da reši otroku življenje'; bolelo ga je, da je morda tudi on kriv. njene bolezni, ker se je bil premalo brigal za njo. Poklical je dva zdravnika: izjavila sta, da je jetična in pustila prav raalo upanja. Zapustila sem dom in se poslovila tudi od Marjete. 'Jokala je, ko sem ji stisnila koščeno rok.o, jokala sem tudi jaz. — ,,Vem dobro, da sem zapisanai smrti, vendar bi še tako rada živela, zavoljo matere," je dejala. — ,,Kdo jim bo kaj poma.gal! Nikogar n© bo imela, ata je ne mara — bojim se, da umrje nesrečna in zapuščena." — Nisem ji mogla reGi tolažilne besede; z bolestjo v duši semzapuščala hišo in ot- roka, ki tako udano trpi zaradi materinega greha. • * * Pomlad je trosila- cvetjc po zemlji, ko sem so vračala domov. Pot s kolodvora je prccej dolga, zato sva se zaeela pogovarjati z voznikom Markom, starim in izkuSenim možem, kaj vse sc je izpremenilo v nar ši vasi, odkar me ni bjlo doma. Pripovedoval mi je na dolgo in Siroko, kako slabo se je omožila ošabna županova Mici, ker ne razume gospodinjstva, in da so veliko Kranj&evo posestvo kupili Neinci, ki gospodarijo čisto po svpjem, m če jih člov.ek kaj vpraša, ne zpajo niti odgovoriti. ,,Kaj pa Gorelčeva Marjetica? Ali je že ozdravela?" ,,Ho,je! — 14 dni, gospodična, po VaSem odhfodu, jo je rešil Bog iz suženjstva surovo matere . . . Tako lepo in vabefie je sijalo zunaj solnce, topel veter sa je polgraval z vejami. Marjetici se jo zdelo, da jo kliče, in zahrepenela jo na prosto. — Pa sem prišel jaz mimo; Sol sem bil na bližnjo sonožct. Opaz^ila me ja ter mo prosila, naj jo zanesem pod tisti košati oreh^ — Zakaj ne, 6e želiš! Kje pa je mati? — sem jovpraŠaL — Šla je v prodajalnico nekaj kupit in je rekla, da se skoro vrne. — Tako sem si mislil: če bi ne bilo tam nobene gostilne, bi se že mogoče krnalu vrnila, tako pa . . . Pogrnil sem najprej po travi rjuho in prinesel blazino, nato pa sem rahlo položil Marjetico, Obraz jej je žarel veselja da je po dolgem času zopet med zelenjom, in v prsih jej ]e ostajalo upanje, da morda še ozdravi. Prijela me je za roko indejala: Lepa hvala, Ma.rko, raorda kmalu ozdravim! To so zaidnje besede iz njenih ust. . . ,,Mra6ilo se je, ko je prišla Gorelčevka precej vinjepa domov. Nikogar ni bilo, da bi bil prej zanesel otroka v sobo. Zato io je zgrabila vipjena Gorelčevka — na stopnicah se je zaguncala in padla z otrokorn, padla jo tako nesrečno, da je mati že mrtvo ticerko prinesla v sobo, — Seveda je drugi dan trdila, da je umrla ponoSi. ^Bog pa jo hotel, da je nekaj mesecev pato na istem mestu izdihnila tudi ona", je padaljeval Marko. ,,Neznosno mrzla je bila tista pofi iP sneg je sipal z neba. Gorelčevka se ga je zopet navlekla. Spravila je otroka v postelj, saraa pa se je odpravila bogve kam, pa ji je izpodrsnilo na zasneženih stoppicah, padla, je in obležala nezavestna. Drugo jutro sta ]o naSla pjena otroka ob stopnicah mrzlo in s snegom obsipano. Hitela sta bosa v vas pravit ljudem, da dvignejo mater, ker spi zupaj na snegu. ,,Grda, zelo grda pavada je, 6e se uda mož pijančevapju, a Še desetkrat grje |e, Ce pijanriuio ženska", jo dostavil slovesno Marko ia ustavil konjo, ka|ti bila sva doma . . .