Političen list za slovenski narod. P« poŠti pr«j«taan velja: Za cele Seto predplačan 1» gid.. za pol leta 8 za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 4ča: Splošuje se sodi, da je veljala ta irredentovska izjava rojstnemu dnevu av- j strijskega cesarja Franca Jožefa. Vsi listi obsojajo to pobalinstvo, posebno toplo in razvneto pa liberalni listi zatrjujejo, da je bil to zaseben čin in da nima ž njim nobena stranka ničesa opraviti. Prostozidarji že vedo, kje jih čevelj žuli. Po atenskih brzojavkah se je položaj ua Kreti zboljšal, čeravno so krvave praske še vedno na dnevnem redu. Šakir paša odločno postopa zoper mohamedance, ki izzivajo izgrede. Kretski poslanci so mu izročili pismene pritožbe, katere je ta poslal sultanu. Prvi provincijalni koncil japonskih škofov in apostolskih vikarjev se_ bo dne 19. marca 1890 vršil v mestu Nagasakiju. Štirje škofje s svojimi duhovniki se bodo sešli v isti cerkvi, v kateri se je praznovalo zopetno probujenje krščanstva v Japanu. Ob enem pa bo tudi minolo 25 let, odkar so misijonarji našli one domačince, ki so ohranili od svetega Frančiška Ksaverija vcepljeno jim katoliško vero. Lzvirni dopisi. Iz Žirov, 14. avgusta. Dne 18. julija sem bral dopis v „Slovencu" iz naše doline. Ker je dopisnik le bolj površno omenil nekatere nadloge z dostavkom, naj kaj pride med svet, hočem i jaz nekaj dostaviti. Hrup deželnozborskih volitev, s katerim so se polnili predali časnikov, se je polegel. Pisalo se je mnogo o „nevarnosti", a nevarnost je bila gotovo ua oni strani, ki so lezli na konje. Ves bojni načrt me je prepričal o tem. Kdor zn&, ta zrni. Ko smo na konji, tudi ni več nevarnosti. Kakor je bilo že objavljeno, kupili so tukaj brizgalnico z doliodo semnjev. Pred dobrim tednom so jo pripeljali, in dne 11. t. m. je bila slovesno blagoslovljena. Vsa je bila v zastavah in vencih z napisom: „V nesreči na pomoč!■" Kakor navadno, streljali so s topiči. Zgradili bodo tudi primerno shrambo za brizgalnico iu drugo gasilno orodje. Osnovati bode treba še požarno hrambo iu o priliki omisliti drugo brizgalnico. Tudi pri nas smo imeli predzadnji petek hudo uro. Debela toča je v dveh vaseh napravila mnogo škode. Veliko je bilo pri nas govorjenja in pisanja o nočnem čuvaji. Komur so znane naše razmere, mora priznati, da neobhodno potrebujemo nočnega čuvaja. Vas je velika, hiše večinoma s slamo krite in na kupu. V vsakem trenutku je vsa vas v nevarnosti. V vasi je pa tudi neka podrtija, ki naj bi se odnesla, ker škode nobene ne bode, pač pa manjša nevarnost. II koncu še enkrat priporočam, na; možje preskrbe nočnega čuvaja. Z Goriškega, 13. avgusta. (Slovensko časopisje in naše verno ljudstvo. — Veselje med primorskimi Slovani.) Da smo Slovenci edini v glavnih načelih, ki zadevajo duševno in gmotno blagostanje Slovenije, ki leži vkljub tolikim zahtevam na slovenskih taborih še vedno razkosana na tleh kot plen v prid tujcem, ne trebalo bi toliko raznih časnikov, ki so večjidel ravno radi njih prevelikega števila premalo podpirani. Res je tiskarstvo, oziroma časopisje, velevlast, kar čutimo ravno mi v toliko kronovin razkosani Slovenci, ki zdihujemo in menda bomo še dolgo zdihovali po zjedinjeni Sloveniji; in kakor da ni dovolj že to razkosanje, nas je še naše časopisje, ta velevlast, razdelilo v dva nasprotna si tabora od 1873 naprej. Vedno se nam oznanjuje edinost, ki je radi našega majhnega naroda tembolj potrebna; pa vkljub temu gremo čedalje bolj narazen ter pozabljamo žalosten konec nesrečne Poljske, katero je večjidel poleg slabe ustave tudi verska nesloga vsled Lutrove „reformacije" ali boljše „deformacije"*) ter vsled iste nastalega izdajstva med „žlahtiči" dovedla v pogin in razdelitev med tri orle, to je, med Rusijo, Prusijo in Avstrijo. Lahko bi se obrnile na nas prepričevalne besede Napoleona I., ki je izustil velevažni rek, opazovaje z Elbe vladne pogreške Bourbonov (Ludovika XVIII. in njegovih pristašev): „Da se oni ničesa ne naučijo in ničesa no pozabijo!" Duh časa je storil, da je časopisje postalo potrebno zlo, ako se obrača v hudo, mesto v dobro. Liberalni časniki menijo, da oni imajo po svojem napačno razumevanem svobodoljubju edino pravico na obstoj in nedotakljivost in da naj bi naše verno ljudstvo poslušalo edino njih „novi nezmotljivi evangelij", ki pomagajo, hote ali nehote, kakor nekdaj poljski „dissidenti" ali drugoverci (protestanti, soci-njaui, razkoluiki in judje), ne zidati razkosane Slovenije, marveč jo podirati, v kolikor je to v njih prostomišljaški moči. Ker se pa njih mamilom zo-perstavijajo konservativni listi z edino pravo podlago vere, od tod njih krik ! Dasi so nameni liberalnih časnikov jasni kot beli dan, mora se vendarle človek čudom čuditi tržaški „Edinosti" (št. 00 t. 1.), ker se drzne pisati v članku: „Premišljavanja", da se ta „nepotrebna klerikalna stranka" bori za . . . povzdigo . . . cerkve in za gospodstvo. Nahajajo se nekateri ljudje, ki v vse in povsod mešajo politiko, enako so tudi, koji povsod vtikajo vero, misleč, da je v nevarnosti! . . . . Vsi smo manj ali več odločni katoliki, veren je naš narod iu nikdo — ako hoče delovati v smislu narodnega programa — ne sme v tem narodu iz-podkopavati vere in zaupanja v katoliško cerkev. Vprašamo tedaj: „Oemu pri nas klerikalne stranke?" Dalje kvasi, „da je pri nas konservatizem pogubo-nosen!" itd. Da bi le bilo res, kar omenja „Edinost" v tistem članku, „da smo vsi več ali manj odločni katoliki" itd., ne bi trebalo v konservativnih časnikih, kakor n. pr. v „Slovencu", zavračati liste, ki so grdili duhovščino, in ki, žalibog, s svojo liberalno predrznostjo posredno izpodkopujejo res vero in zaupanje v katoliško cerkev! (je se pa predrzne kak katoliški list kritikovati spise, ki izpodkopujejo vero in nravnost ter je smešijo na bogokleten način, potem je brž ogenj v liberalni strehi! Tega nas uči ravno tekoča pravda med vrednikom „Rimskega katolika" in znauim gospodom v Ljubljani, v kateri gre za razžaljenje časti; kajti po mislih liberalcev so oni nedotakljivi v svojih spisih in nihče se nima vtikati v njih domišljeno nezmotljivost! Ta pravda, izpadla kakorkoli, bode prav zanimiva; kajti g. dr. Mahnič — tako sem čul — hoče vso obravnavo izdati v posebni knjigi. Bil je tudi že prvikrat zaslišan pri okrožnem sodišči. Spomina vredno pri tej pravdi je to, da je g. dr. V. izročil svojo tožbo proti dr. M. nekemu prav zagrizenemu liberalnemu laškemu odvetniku v Gorici, dočim si je izvolil zatoženec odvetnika g. dr. Frapporta. Tudi to je zuak liberalne d6be! Drugega komentara pa h tej opazki menda ni treba. Ako bi pa hotel g. dr. M. tožiti liberalno časopisje radi razžaljenja njegove osebne časti kot duhovnika iu profesorja bogoslovja, bilo bi najti v vsaki vrsti napade na njegovo ča-t iu poštenje. „Kdor se zadn]i smeje, ee najbolje Mueje," pravi pregovor! . . . *) Mi katoliki moramo to neopravičeno ponarejenje vere imenovati ne „reformacijo", aiupak „deformacijo" ali paeenje vero! Pis. Da je tako nenadoma dobil g. namestnik De-pretiš „modro polo" ter šel v pokoj, to je nas primorske Slovane neizmerno razveselilo; kajti njegov namen je bil zares ta, da je pomagal Italijanom zatirati zveste Slovane. Saj se je sam izrazil o neki priliki ne dolgo pred umirovljenjem, „da ou sovraži že štirideset let Slovence!" Ali menda ravno to odkritosrčno spoznanje in ravnanje je dalo med drugim tudi povod, „dass man ihn gegaugen hat,u kakor sluje novi nemški izraz. Tudi slovenska, vselej in brezizjemno zvesta goriška duhovščina bode odsihmal ložje dihala, kajti ravno bivši namestnik jo je na najvišjem mestu po-črnil, češ, da je skozi in skozi „rusofilna", ter je morala molče prenašati to najbritkejše in najhudob-nejše natolcevanje. Pa namestniki gredo, narod in duhovščina pa ostaneta vkljub tej zlobni izmišljotini vedno zvesta državi in habsburški hiši! . . . Dnevne novice. (Volilni shod.) Državni poslanec g. dr. Andrej Ferjaučič vabi gospode voliled na shod v Stari trg pri Loži v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. ob 5. uri popoludne v gostilno g. Matevža To m ca. (Razstava slik.) Zastopnik znane tvrdke gosp. Petra N i k o 1 i c a v Zagrebu g. Mita Staič je z dovoljenjem predsedništva tukajšnje čitalnice izložil v dvorani sledeče slike: l.Hercegovačko robi je (Kako Turki s 6 zvezanimi krščanskimi deklicami prodajejo vodo). — 2. Ranjeni Črnogorec. — 3. Crnogorka na straži. — 4. Dedinunuk. — 5. Hrvatski sabor I. 1848. — 6. Aleksander I., kralj Srbije (Najnovejša slika).— 7. Jovan R isti c, regent kraljevine srbske. — 8. Gun-dulič, književnik. — Razstava bode pričenši z jutršnjim dnem odprta od 8. do 1. ure in od 3. do 6. popoludne. Prijatelji lepe umetnosti naj ne zamude te prilike, da si ogledajo razstavo. Podobe so na prodaj. Cene in drugo zvedo se pri razstavljalcu. (Ogenj.) Poroča se nam, da je včeraj popoludne okolu 1. ure pričelo goreti na nekem skednju v Rašici pri Velikih Laščah. Pogorelo je sedmim gospodarjem vse poslopje, troje govedi in tri svinje. Streha na cerkvici je tudi zgorela, zvonovi so se raztopili. Prihiteli so ljudje na pomoč z brizgalui-cami. Zažgal je nekda zopet otrok. — V Godešiču je neki včeraj pogorelo več poslopij. (Pogorelo) jo dne 20. t. m. zjutraj ob 7S7. u:i Kraljevo hišno poslopje v Nošah župnije mo-šenjske. Delavci, ki zidajo cerkev na Brezjah, bili so jako hitro na mestu, tako tudi požarna bramba radovljiška. Javna hvala bodi vsem izrečena. Ogenj je nastal ob peki. Gospodar ni bil zavarovan. (Iz Vipave:) Naše vrle Vipavke so naročile krasen trak k zastavi, kateri bodo darovale čitalnici v spomin 251etuice. Slavnost obeta biti lepa; v kratkem bodemo priobčili program. (Prostovoljna požarna bramba) v Radečah pri Zidanem mostu je piiredila povodom cesarjevega rojstvenega dne veselico s kegljanjem ua dobitke. Požarna bramba je bila skoraj že zaspala, oživil jo je zopet novi načelnik g. Rižnar; podprli 60 jo tudi deželni odbor, kranjska hranilnica, mnogi gospodje in gospe. Omislila si je novo brizgalnico iu poseben stolp za orodje. Shramba za brizgalnico se tudi že izdeluje. Priredila je veselico, za katero so gospe darovale več dragocenih dobitkov. Kegljanje se je pričelo ob 12. uri opoludne. Gosp. vitez Gut-mannsthal je nagovoril navzoče s primernimi besedami. Gosp. stotnik Rižnar je goste nagovoril z navdušenimi besedami, zahvalil se gospem in gospodom za podporo in se jim priporočil tudi v prihodnje; končal je s trikratnim „živio" na presvetlega cesarja. Navzoč je bil tudi knez Wrede. (Narodna čitalnica v Ptuji) bode slovesno praznovala dne 12. septembra t. 1. v „Narodnem domu" 25letnico svojega obstanka. Natančen program sledi. (Delavski štrajk) v Zagorji, Trbovljah in Hrastniku je končan. Vojaki so se včeraj povrnili v Ljubljano, izvzemši dve stotniji. V Celji je bilo šest delavcev oproščenih, 25 je obsojenih na tri dni zapora, 8 na osem dni, 5 ua jeden teden, 2 na dva tedna. (Iz Velesovega:) Kakor vijolica skrita, enako deluje naš občespoštovani, ponižni in skromni gosp. župnik B až Petrič že 40 let mirno iu tiho, toda z vspehom najboljšim* Dne 19. t. m. je prazuoval primerno svojemu tihemu značaju 401etnico v krogu svoj;h prijateljev, ki so došli — redka prikazen — iz Kranjske, Primorske in Hrvatske. Bili so med drugimi p. n. gg.: č. kanonik prof J. Marn, mousig. Ivan Legat iz Trsta, njegov brat, dežel, sodišča svetovalec J. Legat, prof. Fran Marn iz Zagreba, župniki iz Cerkelj, Naklega, Predoslja in drugi. Bog obvaruj č. g. župnika Petriča do pozne starosti! (Umrlo) je v Ljubljaui od 11. do 17. avgusta t. I. 18 oseb in sicer 12 moškega in ti ženskega spola; med temi v deželni bolnišnici 6, v hiralnici 1, ? mestni revni hiši 1, v prisilni delavnici 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 20 otrok in sicer 7 moškega in 13 ženskega spola, med temi 1 mrtvorojen. (Mandat je odložil), kakor se poroča, isterski poslanec dr. A. A m ar oso. (Avancement.) Z dnem 1. septembra sta imenovana častniškim namestnikom Fr. Krčelic pri 17. in Jos. Ko stanje v i c pri (J7. pešpolku. Raznoterosti. — Zaklad v tržaškem pristanišči. Leta 1811. se je trideset metrov od Molo San Carlo v tržaškem zalivu zasidrana francoska fregata „Danae" iz dosedaj neznanih vzrokov razletela. Vsi ljudje na ladiji so pri tem našli smrt. Ostanki „Danae" od tedaj počivajo na dnu morja. Letos je dobil konzorcij potapljavcev dovoljenje, da sme iskati zaklad ,Danae". Delajo že več mesecev. Našli so dosedaj več predmetov, orožja in denarjev, ki so velike vrednosti. Pred nekaterimi dnevi so zasledili velik del ladijinega trupla. Ker ga ne morejo dvigniti, bodejo ga poprej razstrelili. Izid tega podjetja se vsestranski radovedno pričakuje. — Družina kneza črnogorskega. Ruski carje podelil Milici, hčeri črnogorskega kneza Nikole, naslov „carska visokost" in čast velike vojvodkinje. Perzijski šah je poklonil knezu Nikoli svojo sliko v okviru z briljaati, kneževiču nasledniku Danilu perzijski red leva z briljauti. Poroka kneževne Stane z velikim vojvodo knezom Romanovskim se bode zvr-šila v oktobru. — Električno razsvetljavo sovlnomostu uvedli t er jo v predvečer cesarjevega rojstnega dne slovesno otvorili. — Največja bolečina. „Povej mi, Izak Jajteles, ali te je hudo bolelo, ko ti je zdravnik drl zob?" — „Takrat ne, pač pa, ko sem mu moral plačati — tri goldinarje". je in 4. Telegrami. Belgrad. 20. avgusta. Kraljica-mati se odpovedala potovanju v Belgrad. Strassburg, 21. avgusta. Cesar, cesarica veliki vojvoda badenski so došli proti uri popoludne; sprejela sta jih namestnik in župan. Veličanstva so so peljala spremljana od ulanskega oddelka moj nebrojno množico ljudstva, špalirjeni društev in navdušenimi pozdravi v cesarsko palačo, blizu katere so se jim poklonili alzaški župani. Mesto je divno okrašeno. Pariz, 20. avgusta. Frejcinet je današnjemu ministerskemu sovetu naznanil izid preiskave zoper vojaške osebe, katere so bile sumne boulangistiškoga rovanja. Izmed 26.000 aktivnih častnikov jo bilo za krive spoznanih 5i), da so storili korake politiškega značaja, ter so bo sedaj zoper nje izvršila stroga preiskava. Dvaindvajset častnikov teritorialne armade je bilo odpuščenih. Za pogorelce v Goricah pri Hrenovicah so darovali: Arko Mihael, župnik v Sturiji . . . Slavec Ivan, kapelan v Trstu .... liariič Martin, upok. župnik v Moravčah Jamnik Anton, župnik v Sorici . . . Kadune Frane, župnik v Dragi . . . Neimenovan v Kamniku...... Jeriha Matija, izpovednik v Loki. . . llohinec Franc, župnik v Križih . . . Kukelj Anton, mestni kapelan v Klanji Kogej Ferdinand, župnik v Tuhinju . . Honcelj Franc, župnik v Dražgošah . . Zakotnik Josip, župnik v Šmarji (Istra) Stupica Franc, župnik pri sv. jleleni . Dolinar Frane, župnik pri sv. Katarini Porenta Jakob, kapelan v Leskoveu . . 5 gld. 5 „ 2 3 " 11 8 Skupaj OS gld. Bog pjvrni tisočkrat preblaglin dobrotnikom! IIRENOVICB, 10. avgusta 1880, Alojzij Puc, župnik. Umrli ho: 10. avgusta. Marija Trofalt, delavčeva žena, 30 let, Hrenove ulice 20, peritonitis. V bol niš n c i : 15. avgusta. Franc Pekle, gostač, 08 let, marasmus. 18. avgusta. Karol Treo, delavec, 24 let, paialy*is certbri — Helena Kozel, delavka, 37 let, kap. Tujci. 18. avgusta. Piii Maličn: Reifling, trgovec, iz Monakovega. — i.iiick. in Pollak, trgovca, z Dunaja. Pri Slonu . Arch, lesni kupievalee, iz Trsta. — Gerčar, župnik, iz Trojane. Pri Južnem kolodvoru. Kuhrat iz Celovca - Miiller, zasebnik, iz Trsta. Vremensko »poročilo. J| Cas Stanje Veter Vreme si "E s S opazovanja znikomcra v mm toplomeru po Colziju ofi ® ¡ 7. u. zjut. 20 2. u. pop. ¡9. u. zvec. 732 o 730 0 7311 184 27-7 18 0 si. svzli. sr. jzap. si. jzap. jasno oblačno 000 Srednja temperatura 21 (5° za 3 0° nad normaloin. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 21. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) 83 gl. 70 kr. Srebrna „ 5% „ 100 ., ,, 16 % „ S4 „ 75 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 100 „ 80 „ Papirna renta, davka prosta......09 „ 65 ., Akcije avstr.-ogerske banke............007 „ — „ Kreditne akcije ....................305 „ 70 „ London.............119 „ 25 ., Srebro .............— „ — Francoski napoleond..................9 „ 46"a „ Cesarski cekini ....................5 „ 64 '„ Nemške marke ..........58 _ 25 Tržne cciie v Ljubljani dne 17. avgusta. gl. "kr. gl- kr. Pšenica, hktl. . . . 1 o 60 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 04 Kež, „ . . .! 4 00 — 75 ¡ Ječmen, „ . . . ] 4 16 Jajce, jedno „ — Oves, „ . . . 3 — Mleko, liter .... — t Ajda. „ ... 5 33 Goveje meso, kgr. . — 54 45 Telečje „ „ . — 50 Koruza. „ ... 4 83 Svinjsko ., „ — 50 Krompir, „ ... 05 Koštrunovo „ „ — 32 Leča, , ... 12 — — 32 Orali, ... 13 _ Golob ..... _ 18 Fižol, „ . . . ll — Seno, 100 kgr. . . 9 23 Maslo. kgr. . — S-i Slama, „ „ . . 0 23 Mast, — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 0 40 Špeb svež, „ — 50 „ mehka, „ „ 4 10 Z 1. 1889 nastopi „KMETOVALEC" VI.letnik. „KMETOVALEC" jo edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je med najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888 prinesel je „KMETOVALEC" na 212. straneh veliko oblike 80 večili in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, /.¡vinarskih, vinarskih in gozdnar-skili člankov, nad 185 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki vredništvu, blizo 175 gospodarskih novic itd. To berilo razjas-nevalo je 50 podob. „VRTNAR" 'e poseben vrtnarski strokovni list, kateri dobivajo naročniki „KMETOVALCA" KStMtOnj. „VRTNAR" je prinesel I. 1888 na SJii straneh velike osinerko 85 večili in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. Berilo v „KMETOVALCU" in „VRTNARJU" je dandanes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. ..KMETOVALEC" s pri logo „VRTNAR" stoji na leto 3 gld., gg. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „KMETOVALCA zastonj. Naročila sprejema e. /.'• kmetijska dražba r Jjubljani, r Salen-drovih ulicah št. .7. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vse izišle številke. (12-0)