- **-!«« v državi SHS pavšalirana. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Stev. 30 III. letnik Mil demokratske širiti! v nedeljo, dne 31. julija 1921 mt 9«; ne vrsi. Minister dr. Kukovec ima neodložljive posle v Beogradu. Shod se vrši pozneje. Takrat na mnogobrojno svidenje. Odbor JDS v Ptuju. t Milorad Draškovič. ] V Delnicah v gorskem kotaru na Hrvat-skem, je v četrtek, 21. julija postal žrtev' zločinskega atentata minister Milorad Draškovič, eden največjih naših sinov, mož, ki je "s svojo politično in državniško spretnostjo, a svojim velikim talentom pomagal graditi našo državo in ki je bil v svojem mišljenju in delovanju najkrepkejši steber državne misli in državnega edinstva. Kot minister notranjih del je Draškovič spoznal, da tvori iz Rusije presajeno in od tamkaj negovano komunistično gibanje največjo nevarnost za obstoj naše države, zato je nastopil z vso energijo proti temu pokretu z namenom, da ga v kali zaduši. Njegovi ukrepi proti temu gibanju so bili strogi, brezobzirni. Zato so izzvali odpor celo v krogih, kjer so takisto računali z boljševiško nevarnostjo. Draškovica to ni strašilo. Stopal je po začrtani si poti brezobzirno dalje ter dosegel, da je celo ustavotvorna skupščina z Mladost Črnega Jurija. Nadaljevanje. Črni Jurij prične ubijati Turke. Medtem, ko je oče Petar služil pri Mula Husejnu za mlinarja, je sin Jurij služil za pastirja pri nekem kmetu Novaku iz Žabarov. Imel je tudi sam par koz in svinj ter jih je pasel skupaj s kmetovimi ob cesti, ki pelje iz Zagorice v Žabare. Po cesti pridirja na konju Turčin, a za njim trije psi in hrt. Psi oblajajo svinje, a svinje po njih. Turčin potegne pištolo in ubije svinjče, potem pa na-ščuje pse na ostale. Svinje se prestrašijo in priteko k Juriju, a psi za njimi. Jurij izstreli iz puške, zadene psa. Žival zacvili: kav, kav, kav, steče k Turku in pogine pred njim. Turčin prične divje kričati na svinje, Jurij počene za drevo kraj mosta, dvigne puško. Turčin skoči na most, na drugem kraju hoče doli, Jurij izproži ter ga ubije. Skoči k mrtvecu, ga potegne za nogi pod most, ga pusti in steče v bližnji mlin ter pove mlinarju Pantaleju, kaj se je zgodilo. Mlinar mu da takoj merico žita, da potrese po krvi ter da izlizati svinjam. Drugo naj skrije sam, kakor ve in zna. Jurij potrese žito po krvavi sledi, veliko večino odobrila njegove proti prevratnim komunističnim elementom naperjene odredbe. Njegov energični nastop proti boljšovištvu je jel roditi sadove : kAmunisti so stalno izgubljali tla med ljudstvom, vedno bolj so se redčile njihove vrste, vedno manj je imela uspeha njihova propaganda. Komunističnim voditeljem in njihovim pomagačem to ni ostalo prikrito. Zato so združili ves svoj bes in svoj gnjev proti Draškoviču, katerega so upravičeno smatrali za svojega najnevarnejšega neprijatelja, za edinega državnika, ki je sposoben in jak dovolj, da izpodnese tla v narodu komunističnemu gibanju. Sklenili so, da ga odstranijo na vsak način in za vsako ceno. Že pozimi je bil izvršen atentat nanj ob priliki demokratske zabave pri Kolarcu. Atentat ni uspel. Tudi na Vidov dan je bil Draškovič v seznamu onih naših politikov in državnikov, ki jih je komunistična mafija hotela odstraniti. No, tudi ta načrt se ni posr**:{. V četrtek pa je atentatorjeva krogla dosegla svoj cilj in končala življenje njemu, o katerem so bili komunisti prepričani, da je najmočnejši jez proti razširjenju njihovih prevratnih idej. Zločinska roka je zrušila Draškovica, ali naj nam nam podere še druge stebre naše države ? Ne! Bodi konec našemu potrpljenju! Železna pest mora sedaj brez obzirnosti in pardona udariti v to gadjo zalego in ji streti glavo. Dovolj jo žrtev, na komunistični krvavi teror je treba sedaj odgovoriti z istimi sredstvi, drugače zlo in gorje državi! svinje jo izližejo, med tem pa razseka Tur-čina na kose ter ga vrže v votel grm, vzame orožje, konja in obleko ter gre v Palanko k Fazlibaši. Ker je vedel, da je ta Turek velik lopov, mu ni ničesar prikrival, ampak vse povedal po resnici. Turku je bilo celo všeč in hotel je obdržati mladeniča v svoji službi. Toda Jurija ni vzdržalo pri njem. Odbijala ga je njegova sebičnost, čutil je pa tudi, da je že preveč obrnil nase pozornost Turkov. Kolikor bolj je Fazli-baša razvijal svoje razbojniško rokodelstvo, toliko bolj je letela sumnja na Jurija Petriča in govorili so: „Tega ne dela nikdo drugi, nego ono Vlaše, ki služi pri Fazli-baši." Pusti torej Turka in se zopet vrne v Zagorico. Rodbina si je nekoliko opomogla, imela je kočico in nekaj živali in Jurij je pasel lastne in drugih kmetov živali po prostorih med Zagorico, Žabari in Topolo. Nekega večera pride domov, a oče je ostal v Mula Husejnovem mlinu. Puško pusti zunaj, a pištolo ima za pasom pokrito z jopičem. Dva popotna Turka sta vstopila v hišo in sedela pri ognju. Pozdravi ju v božjem imenu, ker sta odvrnila božji pozdrav, prisede k njima. Turek vpraša mater: „Kdo je to, gazdarica!" „To je moj sin, aga" — odvrne mati. Turčina se razprostreta po ognjišču, vza- Usodna obletnica. Vroče žge visoko julijsko solnce. Prav tako je žgalo one usodne julijske dni, ko se je odločala usoda Evrope, ko so padale kocke, ki so sprožile enega največjih oboroženih konfiktov, kar jih pozna svetovna zgodovina. Na dan 23. julija je izročila Avstrija v Beogradu ultimatum, ki ga je tako sestavila, da ga Srbija ni mogla sprejeti, ako ni hotela napraviti križ preko svoje državne samostojnosti, priborjene v stoletnih bojih in naporih. Dne 25. julija je Pašič v imenu srbske vlade podal odgovor, ki so ga dunajski rno-gočniki smatrali kot nezadovoljivega. In isti dan so bila izdana povelja za mobilizacijo, tako v Srbiji, kot v Avstriji. Neštetim stotiso-čem bo ostala v spominu ona znamenita nedelja dne 26. julija, ko je bilo, kakor da se je življenje vzdignilo iz tečajev, v živahnih mestih kakor v tihih, za deveterimi hribi in goramiJ počivajočih vaseh je prenehal vsakdanji utrip dela in življenja, je zastal takt vsega dejanja in nehanja. Silni alarm je zmedel milijone. Danes praznujemo še vedno obletnico onih usodnih dni. Tri najmogočnejše velesile one dobe leže v razvalinah, na vseh straneh, v vseh delih sveta, v vseh panogah političnega, gospodarskega, kulturnega in osebnega življenja so ostale posledice velike vojne. Tudi danes po sedmih letih opazujemo še povsod sledove velikega razdejanja; le polagoma in počasi se vrača svet zopet v svojo staro strugo. Nam Jugoslovanom je prinesla velika doba gore gorja, decimirala je naše vrste, toda na koncu nam je vendarle prinesla osvobojenje in ujedinjenje. Na mestu one obolele Avstro-Ogrske, ki je nameravala krat- meta orožje izza pasa in dasta pod vzglavje, prižgeta čibuke, pušita in se razgovarjata, dokler ni gospodinja pripravila večerje. Jurij je ves čas molčal, dokler se eden Turčinov ne odzove: „Žena, tvoj sin je pravi hajduk, vidiš, kakšne oči ima !" „Kaj še, aga, moj sin ni hajduk, ampak, kakor vsi drugi carjeva raja." Jurij se radi teh besed razljuti na Turka in bi ju hotel takoj pobiti, toda ne more radi otrok, ki so bili v izbi. Gre torej ven in reče materi na samem : „Daj otrokom večerje ter jih pošlji spat v ograjo, da pobijem Turka. Si cula, kako govorita o meni ?" Mati se vrne v izbo, da otrokom večerje ter jih odvede spat v ograjo. Jurij sede k ognju, a slučajno se mu razgrne jopič in Turka zagledata pištolo za pasom. Med večerjo se prične eden Turkov šaliti: „Vlaše, kaj pomeni ta kozja noga za tvojim pasom ?u Jjrij odvrne zlobno : „Pištola, aga!" „E, pištola, to ni nič. Kaj bi to moglo ubiti človeka ? Kako bi s tem koga ubil ? „Tako-le, aga!" — In pograbi pištolo ter ustreli Turčina, ki je vprašal, v prša, z drugim strelom pa drugega. i — 2 komalo uničiti jugoslovanski Pijemont, je ostal neznaten ostanek, borni državici Avstrija in Madžarska, ki morata marsikak ukrep Beograda sprejeti kot ultimatum, ki ga je treba izpolniti . . . Res da je velik del Jugoslovanov ostal izven naših državnih meja, toda zato pa se ob današnji obletnici v živo zavedamo, kako se obrača kolo usode in Postojna, Gorica in Trst nam v teh nmli niso tako daleč. Ves slovanski svet ima vzroka, da gleda ob sedmi obletnici začetka svetovne vojne z boljšimi nadami v bodočnost. Če izvzamemo neznatnejše obmejne predele, nimamo danes slovenskega naroda, ki bi moral služiti svojemu zatiralcu. Svetovna vojna je kljub vsemu prinesla osvobojenje Slovanov. [ iz ptujske komisije za do-1 ločevanje cen. Dne 23. t. m. je imela komisija za določevanje cen sejo. Določila se je cena mesu in sicer goveje 20 K in 22 K z dodatkom kosti 18 dkg na 1 kg, telečje 16 in 18 K. Nove cene so stopile v veljavo dne 26. t. m. Te cene so se določile na podlagi poiskusne-ga klanja treh glav živine in sicer ene boljše krave, ki je živa tehtala 482 kg in bila kupljena po 13 K za i kg žive teže, druga slabša krava je bila kupljena po 11 K, ena telica po 12 K. Pri vseh treh bi bilo po prejšnjih mesnih cenah nad 1800 K kosmatega dobička, to je brez vpoštevanja mesarjevih obratnih stroškov. Na zadnjem sejmu dne 19. t. m. so bile sledeče cene goveji živini : slabe krave po 7 do 9 K, boljše krave, biki, telice po 10 do 13 K, prvovrstni voli po 14 do 1650 K. Razgovor je bil zelo zanimiv. Navzoči zastopnik mesarjev je trdil, da zakolje na teden po 2 glavi živine. Nato so jo opravičeno reklo, daje to premalo dela za enega mesarja, da tudi drugi delavci in uradniki ne delajo samo 2 dni v tednu, da je torej menda preveč mesarjev v Ptuju. Zapisniki klavnice pa so pokazali, da vsak ptujski mesar zakolje na teden več ko 10 glav s teleti vred. Pokazalo se je, da nestrokovnjak ne more točno določiti mesarjevega dobička, ki je odvisen od sreče pri nakupu in od spretnosti pri razprodaji ter od obratnega prometa. Tako se nam pač godi v vseh strokah. Zastopnik mesarjev je pristal na cene, kakor so se določile. Povdarilo se je še, da se mora enako postreči vsem strankam po enaki ceni, da se ne sme čisto meso brez kosti in žil prodajati po višjih cenah, temveč da mora vsak odjemalec enakomerno vzeti tudi kosti in manj vredne dele. Da komisija ne izgubi svojega šaljivega imena „podraževalna" komisija, se je na koncu soje prečitala ravnokar došla prošnja pekov za podraženje kruha zaradi podražo-nja moke. O zadevi se ni moglo sklepati, ker je večina članov že odšla. Zastopnik pekov je povedal, da najfinejša moka stane že 18 K, črna krušna moka pa 14 K brez prevoznih stroškov in da peki ne morejo kruha dajati po nižji ceni, kakor je cena moke. Še na slabšem so peki, ki so odvisni od svojih gospodarjev trgovcev, od katerih morajo jemati moko. Izrazila se je zahteva, naj vlada prime tudi velike prekupčevalce in banke, ki dajejo po 25% dividende, povrh pa še akcije zastonj svojim delničarjem, da zakrijejo velikanske dobičke. Jjrezvestnost velikih špekulantov podražuje vse predmete in g tem spravlja državo v nevarnost; mali obrtnik, ki živi od svojega dela, je ravno tako žrtva kakor konsument. Gospodarstvo. ¦ • %..........................................................t Vinska letina kaže izborno v Slov. goricah in na Štajerskem sploh. Posebno vrste, ki so pozno cvetele, so nastavile obilo grozdja. Vsled suše in vročine se tudi bolezni na trstju in grozdju ne morejo razvijati. Vinogradništvo v naši državi. Iz poročila o stanju naših vinogradov, ki ga je predložila Industrijska zadruga za Hrvatsko in Slavonijo ministru za trgovino in industrijo, posnemamo, da znaša skupna površina vinogradov v naši kraljevini okoli 280.000 ha in sicer : v Srbiji 34.232 ha, v Hrvatski-Slavo-niji 47.852 ha, v Bosni-Hercegovini 5900 ha, v Vojvodini 63.244 ha, v Dalmaciji 63.424 b.a, v Kranjski 9858 ha, v Štajerski 62.252 ha. Vrednost vinogradov se cmi na 13 do 14 milijard. Letna produkcija vina znaša povprečno 5 milijonov hI. Doma se uporabi 3 milijone hI. Huda suša. Vse poljske rastlino in travniki čutijo hudo sušo. Največ trpijo travniki. Sena je bilo malo. Otave pa ne bo skoraj nič. Cena senu gre dan za dnevom kvišku. Cene živini pa padajo. Ljudje ponujajo teleta mesarjem po 7 do 8 K kg. Ako hočemo preprečiti v naši živinoreji katastrofo, bo treba na vsak način pritisniti na vlado, da popolnoma odpravi vsaj do prihodnje spomladi izvozno carino na vse vrste živino. Izvoz sena in slame pa je treba onemogočiti ali s prepovedjo izvoza ali pa s tako visoko izvozno carino, da bo izvoz nemogoč. Tam, kjer uporabljajo slamo za steljo, se naj priskrbi štel j a iz gozdov raznih graščin, da bo tako večinoma vsa slama na razpolago za krmo. Od vlade zastevajmo, da preskrbi večje množine živinske soli in otrobov po znižanih cenah za zboljšanje krme živini. Živinorejci pa naj skrbno varčujejo in naj spravijo vsako biko. —« Suša prija edino vinogradom, ki se silno bujno razvijajo. Tudi krompir ne čuti mnogo suše, ker je meseca maja in julija še bilo precej dežja. Dopisi. Primarij Dr. Janko Dernovšek ne ordinira do 20. avgusta. V nujnih slučajih naj se bolniki obrnejo na oddelek za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni v javni bolnici v Mariboru. Grozno zanemarjena okrajna cesta Vodran-Ci-Vitan-Sv. Bolfank. Opetovano se slišijo pritožbe od prizatega občinstva glede skrajno zanemarjene omenjene ceste. A dosedaj se še ni nobena pristojna oblast vzdramila, da bi se ta cesta vsaj toliko popravila, da bi ne bila telesna, kakor tudi materijelna varnost ogrožena. Debelo in špičasto kamenje štrli po celi cesti navpik. Vozniki, ki to cesto uporabljajo, trdijo, da si bodo morali svojo lastno dobrovino vsled močnega tresenja zavarovati. Mi davkoplačevalci se vprašamo, zakaj se tako visoke doklade pobirajo za popravo cest. Imenovana cesta še žalibog ni bila od svojega obstoja popravljena. Zato apeliramo zadnjič na politično oblast, da pri okrajnem zastopu energično posreduje, da se ta cesta nemudoma popravi in zboljša, sicer smo primorani se na višjo oblast pritožiti. Prizadeti kmetje. Politične vesti. POZiV! Horvat Marija je prodala dne 31. oktobra 1920 vojaštvu v Ptuju 2251 kg krompirja, Horvat Jožef pa 25. januarja 1921 1220 kg krompirja. Imenovana se poživljata, da se ustmeno ali pismeno zglasita pri podpisanem radi izpopolnitve računa in njih natančnega naslova. Poštne, ozir. potne stroške povrnem. Dr. Rado J. Schober, sanit. kape-tan, Ptuj, Prešernova ulica 16. Središče Ob Dravi. V našem tako naprednem in narodnem trgu se vrše vsak čas gotove proslave in slavnosti. Zadnjo nedeljo je proslavljala tukajšnja Marijina družba svojo 20 letnico. Pri dopoldanski pridigi je kaplan Kr. udrihal proti sokolski vzgoji, češ da sta-riši naj ne pripuščajo svojih otrok k Sokolu, ker se ti otroci ravno pri Sokolu popolnoma pokvarijo in izpridijo. Mi, pošteni očetje, pa svetujemo, da naj stariši ne ubogajo takih brezvestnih kaplanov, ki zlorabljajo svojo vero v razne politične in strankarske namene. Kmalu po maši, ki s.o jo opravljali 4 kaplani, se je vršil pred cerkvijo shod omenjene družbe, pri kateri je nastopilo več »prvovrstnih" govornic. Gotove govornice so po v-darjale, da bi naj bila vsaka družbenica seveda Orlica in da naj močno razširjajo dobro znani „Slov. Gospodar-" Nam sicer ni nič mar, če je vsaka družbenica Orlica in še povrh tega močno razširja in prebira „Slov. Gospodar", ampak to pa gotovo vemo, da se bode omenjena družba potemtakem kmalu spremenila v pravo politično in hujskajočo družbo. Drž. dvorazr. trgov, šola v Mariboru. Vsled pomanjkanja učnih prostorov se ukine na tukajšnjem zavodu pripravljalni razred za šolsko leto 1921/22. in kadar bi tega zmanjkalo, bi nastopilo pomanjkanje in lakota. Zakaj komunisti niso za delo, nego za razdelitev pridobljenega blaga. Zakonska zaščita države. Ako vlada noče, da se omajajo temelji države in družbe, da se razruši naša država, za ktero so baš Srbi toliko pretrpeli, mora proti komunističnemu nasilju pokazati, da ima moč, poskrbeti za red in ga vzdržati. Ministrski svet je iznova razpravljal o načrtu zakona za zaščito države, ki ga je v zadnjih dneh izdelal posebni odbor. Tudi druge, napredne države kakor Švica, Zedinjene države imajo tak zakon-V soboto 30. julija se snide narodna skupščina, da sklepa o ukrepih vlade proti komunistom. Glad na Ruskem postaja vedno hujši. Ljudje beže iz okrajev, v kterih ni živil, v druge, kjer imajo še živila. Število takih beguncev iz lakotnega ozemlja štejejo na več ko 30 milijonov. Na begu jemljo s silo vse, kar jim pride v roke, živila in živali. Osvajajo železniške vlake in jih plenijo. H gladu se je pridružila še kolera. Pojavila se je že na mnogih krajih in sedaj je nevarnost, da jo stradajoči begunci zaneso vsepovsod. Albanske meje zastražene. Kadi vstaje Miriditov v Albaniji je nastala nevarnost, da prestopijo albanske tolpe mejo ter začno pleniti in ropati po naši državi. Zato je vlada zastražila mejo z vojaštvom. Doslej še ni prišlo nikjer do spopada med našo vojsko in albanskimi četami. Turški poraz v Mali Aziji. Ni še dolgo, kar so se morali Grki daleč umakniti prodi-rajočim Turkom. Medtem pa so Grki ojačili svojo vojsko in začeli pritiskati na Turke. Sedaj poročajo Grki, da so v veliki bitki pri Milorad Draškovič umorjen. Žrtev zločinskega atentata je postal bivši minister notranjih del Milorad Draškovič. Ustrelil ga je v četrtek predpoldnem v Delnicah, kjer se je minister zdravil, mlad fanatičen komunist, 18 letni mizarski pomočnik Alija Aliagič. Nagovoril ga je k temu njegov rojak Čolja-kovič, dijak trgovske šole. Soglasna obsodba komunističnega nasilja,. S svojim atentatom na prostolonaslednika in sedanjim umorom Draškoviča so izgubili komunisti še tiste simpatije nekterih ljudi, ki so komuniste branili, češ da se s poštenimi sredstvi bore, da uresničijo svoje ideje. Sedaj uvidevajo tudi ti zagovorniki, da hočejo komunisti s silo prevreči dosedanji družaben in državni red, da se hočejo z umori polastiti oblasti in jo s strahovlado izvrševati. Ako bi se komunistom posrečilo priti do oblasti, bi se nam v kratkem ne godilo boljše ko na Ruskem. Kdor bi se jim upiral, bi ga kratkomalo poslali na oni svet, imetje in blago, kolikor ga je, bi si razdelili med se in kadar bi tega zmanjkalo, bi nastopilo pomanjkanje in lakota. Zakaj komunisti niso za delo, nego za razdelitev pridobljenega blaga. Zakonska zaščita države. Ako vlada noče, da se omajajo temelji države in družbe, da se razruši naša država, za ktero so baš Srbi toliko pretrpeli, mora proti komunističnemu nasilju pokazati, da ima moč, poskrbeti za red in ga vzdržati. Ministrski svet je iznova razpravljal o načrtu zakona za zaščito države, ki ga je v zadnjih dneh izdelal posebni odbor. Tudi druge, napredne države kakor Švica, Zedinjene države imajo tak zakon-V soboto 30. julija se snide narodna skupščina, da sklepa o ukrepih vlade proti komunistom. Glad na Ruskem postaja vedno hujši. Ljudje beže iz okrajev, v kterih ni živil, v druge, kjer imajo še živila. Število takih beguncev iz lakotnega ozemlja štejejo na več ko 30 milijonov. Na begu jemljo s silo vse, kar jim pride v roke, živila in živali. Osvajajo železniške vlake in jih plenijo. H gladu se je pridružila še kolera. Pojavila se je že na mnogih krajih in sedaj je nevarnost, da jo stradajoči begunci zaneso vsepovsod. Albanske meje zastražene. Kadi vstaje Miriditov v Albaniji je nastala nevarnost, da prestopijo albanske tolpe mejo ter začno pleniti in ropati po naši državi. Zato je vlada zastražila mejo z vojaštvom. Doslej še ni prišlo nikjer do spopada med našo vojsko in albanskimi četami. Turški poraz v Mali Aziji. Ni še dolgo, kar so se morali Grki daleč umakniti prodi-rajočim Turkom. Medtem pa so Grki ojačili svojo vojsko in začeli pritiskati na Turke. Sedaj poročajo Grki, da so v veliki bitki pri Eski Šahiru Turke popolnoma porazili. Turki beže nepretrgoma nazaj. Karel v Švici zastražen. Da ne bi bivši cesar Karel zopet napravil kakih sitnosti, kakor o Veliki noči, ga morajo v Švici stra-žiti. Velika gospoda na Madžarskem in v Avstriji pač ne morejo pozabiti lepih časov, ko so se brezdelno senčili v cesarjevi milosti in intrigirali drug proti drugemu. Zavezniški protest v Sofiji. Bolgarija se nikakor ne more prilagoditi mirovnim zahtevam in Se vedno upa, da se ji posreči priti do večje veljave. Zato noče znižati svoje vojske in dela, da bi v Traciji vzbudila kak upor. Zato so zavezniške države protestirale pri bolgarski vladi in jo opozorile, da bi imelo to za Bolgarsko lahko težke posledice. 0 ljubavni tragediji šahistov poroča „ Jutro": Dva šahista iz Markova sta se zaljubila v eno dekle. Skleneta dvoboj na šahovski deski: Kdor izgubi prvo in edino partijo, mora nepreklicno zapustiti mesto. Prva partija: remis. Skleneta igrati še eno z istim pogojem. Zopet remis. Skleneta še tretjo. Predno jo počneta, pa dobita poročilo, da se je dekle med tem že poročilo s tretjim. Kjer šahirata dva — kibic dobiček ima. Nov srebrni denar s carjevo glavo so dali delati ruski boljševiki. Denar bo služil samo za izplačilo seljakom, ki nočejo sprejemati papirja in ki še vedno žalujejo za svojim carjem. Tekma med golobi in letalci. Nenavadna tekma se je vršila 12. junija med mesti Chi-cago in MiVvvaukee. Šlo je zato, kdo bo prej priletel iz Chicaga v Mihvaukee, 3000 golobov ali dva letalca z aoroplani. — Letala so krožila že v zraku, ko so na dano znamenje izpustili iz Mihvaukee prinesene golobe. Velika jata, ki je skoro zatemnela nebo, je napravila par krogov, da se menda orijentira in nato poletela proti severu. Oba letalca pa za njimi- Kljub temu, da so motorji letal delovali s polno sijo, so bili golobi že vsi doma v svojih golobniakih v Mihvaukee, ko o letalcih ni bilo še sledu. Stražen požar je v noči od sobote na nedeljo v vasi Dane pri Cerkniškem jezeru upe-pelil 20 hiš in pospodarskih poslopij. Ogenj so komaj udušili, da ni uničil celo vasi. Pravi se, da je zažgal neki čič iz maščevanja. Mravlje hočejo uničiti veliko poslopje. V Wichti, država Kansas v Ameriki, prete velikanske horde mravelj, ki se pojavljajo iz svojih podzemeljskih mravljišč, uničiti 100.000 dolarjev vredno borzno poslopje. Hrastovina v poslopju je že docela razgrizena od mravelj. Ob raznih ceveh v poslopju so mravlje našle pot v zgorajšnja nadstropja in stalno uničujejo vso, kar je lesenega. Pozvani so bili na lice mesta entomologi iz*Wasbingto-na in ti so spoznali v malih nepremagljivih uničevalkah zloglasne avstralske mravlje, ki so v Avstraliji največje Škodljivke lesenih naprav in so uničila že na stotisoče lesenih brzojavnih drogov. Nova sladkorna rastlina. Nemški generalni konzul Grinter v Južni Ameriki je našel novo sladkorno rastlino, ki vsebuje sok, kateri ima okus saharina. Ginter pravi, da je iz te rastline izdelan sladkor tridesetkrat bolj sladek kot oni iz sladkorne pese. Za oslad-kanje čase kave zadostuje kakov grah debelo zrno. Strašen samomor. Jovan Petrovič, 53 letni kmet iz Arača v Sremu, se je radi prepirov čutil nesrečnega. Nekega jutra, ko ni bilo nikogar v hiši, je vzel britev, si prerekal najprvo goltanec, gotem ga še trebuh. V takem stanju je odšel na dvorišše in skočil v vodnjak, kjer so ga potem domačini našli mrtvega. 64 let bo preteklo prihodnji mesec, odkar je stekel prvi vlak južne železnice iz Ljubljane proti Trstu. Policijska ura. Razglas deželne vlade določa kot policijsko uro v poletnem Času, to je od 16. junija do 15. septembra za mesta! Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto in za zdravilišči Bled in Rogaško Slatino : za gostilne 23. (11.) ura, za kavarne 24. (12.) ura; za vse druge kraje : za gostilne in kavarne 23. (11.) ura; v zimskem času od dne 16. septembra do 15. junija za mesta Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto ; za gostilne 23. (11.) ura, za kavarne 24. (12.) ura; za vse druge kraje : za gostilne 21. (9.) ura, za kavarne 22. (10.) ura. Podaljšano policijsko uro dovoljuje v izjemnih primerih poverjeništvo za notranje zadeve. Za brezalkoholne restavracije in brezalkoholne kavarne ne velja policijska ura. Automobilna zveza jo bile otvorjona 8. t. m. med Mariborom-Št. Lenartom-Radgono-Slati-no-Radenci-Mursko Soboto-Bultinci in Dolnjo Lendavo. Odhod iz Dolnje Lendave ob 6., prihod v Maribor ob 930; odhod iz Maribora ob 2. popoldne, prihod v Dolnjo Lendavo ob 6 50 zvečer. Kako je kolkovati račune? Račune do zneska 20 K je kolkovati z 8 vin., do 100 K s 40 vin., do 1000 K z 80 vin. in čez 1000 K z dvekronskim kokoin. Veliko senzacijo je vzudil nedavno sledeči slučaj : V Dombrovi na Češkoslovaškem je žena nekega delavca rodila dete, ki je prišlo na svet s popolnim zobovjem. Gotovo čudna igra narave! Smrt na dan poroke. V Zagrebu se je prigodilo te dni, da se je neki tridesetletni človek oženil s siromašno gospodično, staro 75 let. Par ur po poroki je starka umrla. Tridesetletni človek je bil brez stanovanja. Ko je iskal stanovanje, spoznal se je s staro gospodično, ki ni posedovala ničesar druzega kakor svoje malo stanovanje ter je zelo revno životarila. Prišel je večkrat k njej ter jo prosil, da ga vzame v stanovanje, a ona mu je vedno odgovarjala, da nima prostora zanj. Nekega dne je opazil, da se starki bliža zadnja ura, in on je „zaprosil za njeno roko." Starka je ponudbo sprejela. V štirinajstih dneh sta bila mož in žena. Tri ure po poroki je umrla. A vdovec je podedoval — njeno stanovanje. Žrtve spirjtizma. V vasi Kvechtenhofen na Nemškem je neka rodbina, obstoječa iz 11 oseb, strastno gojila špiritizem. Ta jih je pri vedel tako daleč, da so končno vsi ponoreli. Rodbina je ztžgala celo pohištvo, uničila vse dragocenosti in porezala električne žice. Ko je njihova norost tako narastla, da so zažgali trimesečnega otroka, jo bilo potrpežljivosti sosedov konec, poklicali so orož-ništvo, ki je celo rodbino zaprlo v norišnico. Huda vročina. Vročina v Zedinjenih državah v Ameriki je postala neznosna. Mnogo ljudi je umrlo radi prevelike vročine. Ta vročina se pozna tudi v Evropi. Na Angleškem in v Nemčiji tožijo o njej. V Londonu že 4 in pol meseca ni deževalo. Vročina se je te dni pojavila tudi pri nas. Z vročino pa so prišle tudi nevihte in deloma toča. Tudi pri nas so se pojavile nevihte in nalivi v pon-deljek, torek, četrtek, ponekod oelo s točo. Neurje V Južni Srbiji. Kakor se naknadno poroča, je bilo neurje, ki je divjalo zadnje dni v Južni Srbiji, veliko hujše, kakor se je prvotno mislilo. Škoda je naravnost ogromna, posebno na poljih. Vse telefonske in brzojavne zveze so še sedaj prekinjene. V Velesu je nevihta razbila vrata sreske uprave in odnesla vse akte, ki so reprezentirali veliko Zgodovinsko vrednost. Neko osebo je vrgla burja v Vardar, neznana je tudi usoda neke družbe, kije potovala z vozom iz Štipa v Veles. Velika eksplozija v Pulju. Smodnišnica v Vallelungi pri Pulju zletela v zrak. Okoli polnoči v noči od petka na soboto 22.—23. julija je razsvetil naenkrat mesto velikanski plamen, kateremu je takoj nato sledila strašna eksplozija. Šjpe po oknih so popokale in na mesto so začele padati razne stvari kot kamenje, les, opeka in drug materijah Takoj se je raz-nesel glas, da jp eksplodiralo veliko municj^jskp skladišče v Vallilungi in da so celi objekti v plamenu. Prebivalstva se je polastila divja panika, ker je vedelo, da je nevarnost velikanska, ako se vnamejo tudi bližnja skladišča, kjer se nahajajo velikanske množine municije in razstreljiva. K sreči se je posrečilo požar omejiti. V zrak je zletel objekt št. 32, ki je bil poln topniške municije. Število žrtev je veliko; koliko mrtvih, se še ne ve, število ranjenih pa presega sedaj že 100. O vojaški straži, ki je bila okoli objekta, se še ne ve ničesar; verjetno je, daje pri eksploziji odletela v zrak. Tudi iz okolice dovažajo rajence, ker so razni predmeti leteli več kilometrov naokoli. Neka goreča snov je padla v luki na parobrod „Albatros", ki je bil v istem hipu ves v plamenu. Rešilna akcija je bila nemogoča, parobrod se je kmalu potopil. Kako je prišlo do eksplozije, se še ne ve, vendar se sumi, da je dolo zločinske roke. Že dalj časa so opazovali in zasledovali okoli gozda, ki se v njem nahaja skladišče, sumljive elemente; dva so nedavno aretirali, ker sta prižgala v gozdu ogenj. Preiskava se vrši z največjo naglico in strogostjo. Smrt !med pretepači. V Mezgovcih so se stepli neki fantje s Polenšaka in od Sv. Marka. Pri tem je ustrelil z vojaško puško fant s Polenšaka fanta od Sv. Marka. Ali bi ne bil Čas, da se bolj strogo nastopa proti naši mladini, ki nosi orožje, celo nedovoljeno vojaško, in dolge nože ? Ljudstvo zahteva ostrejše kazni proti razgrajačem. Nove takse. Za koncesijo podrobne prodaje tobaka, cigaretnega papirja, poštnih in kolkovnih vrednotnic se plačuje v Ljubljani in Mariboru 50, v ostalih mestih 20, v trgih 10 in po vaseh 5 dinarjev. Invalidi plačujejo le polovico. Taksa za vsako igro kvart ali domin ostane neizpremenjena in po 5 din. Konzularne takse v tujini, ki jih je treba plačevati našim konzulatom, znašajo: Za vsako sestavo pogodbe se plačuje poleg takse od pravnega posla ali listine 20, za odpoved pogodbe 10, za sestavo protokola 10, za vpis v notarsko knjigo od pole 20 in za potrditev pogodbe 5 dinarjev. Plačuje se : za sestavo oporoke: v pisarni 20, izven pisarne pa 50 dinarjev od pole; za akt o otvoritvi oporoke 20 dinarjev ; za sestavo generalnega pooblastila 20, posebnega 40 dinarjev : za sestavo inventarja od pole 30 dinarjev ; za uradno zapečatbo trgovin^ 10 dinarjev- Železniška nesreča pri Sisku. V sredo, dno 20. t. m. se je v bližini Siska dogodila velika železniška nesreča. Na mostu čtz Kolpo med Capragom in Siskom je zapeljal Orient-ekspres, ki je vozil iz Beograda ob 18. uri 30 minut, v oddelek vojaštva, ki je korakal preko mosta. Proga naredi pred mostom velik ovinek in je razen tega obrašče-na z grmovjem. Strojevodja vojakov ni opazil in je bila nesreča neizogibna. Lokomotiva je z vso brzino zavozila med vojake. Trije so pri priči obležali razmesarjeni in razbiti. Sedem je tako težko ranjenih, da bodo naj-brže umrli. Lahko ranjenih je večje število. Mrtvece in ranjence so prepeljali s službenim vozom v Sisak. Lokomotiva je bila spodaj in spredaj vsa krvava. Krivdo pripisujejo oficirju, ki je četo vodil preko železniškega mosta. Vsled grozeče lakote je sovjetska vlada odpovedala vse pogodbe glede nakupa strojev in sklenila namesto njih pogodbe za nakup živil. Na Kitajskem je bil silen potres, pri katerem je prišlo ob življenje na tisoče ljudi. Polj eza setev repe in ajde da v najem g. Anton jurca, Ptuj, Prešernova d. = Mizarski učenec = dovolj močen, ki se nauči izdelovati umetno in stav-bensko pohištvo, se takoj sprejme pri Francu Kanclerju, mizarju na Spod. Hajdiui št. 12 pri Ptuju. Nn prodaj zaradi odhoda 2 postelji z blazinami, različno pohištvo in kuhinjsko orodje v Ptuju, Aškerčeva ul. 3, pritličje. ,.._ 4 POZOR TRGOVCI! Najceneje in dobro kupite: petrolej bencin strojno olje koiomaz vazetin itd. pri podružnici Dravogradske rafinerije V PTUJU, Slovenski trg 15 pisarna: Cankarjeva ulica štev. 7. FRANJO BREZOVNIK. Razširjajte „Ptujski list.*4 POZOR! na krasno ležečem kraju, 20 minut od Ptuja ob Dravi z leoo zidano hišo, gospo* darskim in viničar-skim poslopjem, vrtnarijo, lepim vinogradom itd. se radi preselitve ugodno proda. Pod naslovom: E. Tiršek, Ptuj Slovenski trg 2. Vrijinlana! Eadi napuštanja moje zalike satova šaljem j a nuntar 20 dana svakom priposlatelju ovog, iz novina izrezanog oglasa jedan krasni remontoir sat (za gospodu), valjano udešen, 30 sata iduci uz reklamnu cijenu od 40 umjesto 85 dinara uz 3 godišnju pismenu jam-čevinu franko uz u napredno priposlanje dotič-nog iznosa po preporučenom listu. Dostava sata obavlja se odmah preporučeno. Povzetbe obavljaju se jedino uz kaparn od 10 dinara. Skladište satova GJURO POLLAK, ZAGREB, ===== Tkalčičeva ul. 27. ====== \ Otvoritev gostilne. ; Naznanjam vljudno cenjenemu občinstvu, da otvorim v soboto, dne 29. julija ti. svojo GOSTILNO „pri Slonu" v PTUJU, Vošnjakova ulica 8, oz. Vseh svetnikov ulica 22. Za dobra in izvrstna vina in sveže pivo bom po najboljši volji skrbel. — Jedila vsake vrste, topla in mrzla, bodo vsak dan in ob vsakem času na razpolago. Priporočam se cenj. občinstvu in prosim za obilen obisk. Maks VVeisenstein, mesar in gost. Lovski pes krasen, dobro dresiran se proda. Več pove upravništvo lista. Citajte in p^jg^j |j$t ». V • * * razširjajte Dam v najem gostilno in mesarijo na deželi blizu večjega kolodvora. Pogoji se izvejo pri upravništvu lista. Izvanredni občni zbor sklicuje načelstvo „Tvorne čevljarske zadruge v Ptuju" dne 3. avgusta 1921 v zadružni delavnici ob 3. uri popoldan s sledečim dnevnim redom : 1. Odobritev bilance za pretekli leti 1919—20. 2. Slučajnosti. Člani se vabijo k točnemu obisku. Načelstvo. ril------- II =31 II - lt=)| II , -II II >UJ^h d Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju * =»t=tt 99 PETOV 11 40i= Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. m^ Cene nizke, postrežba točna. ^j\ l/rr-ir- —11 ie= m —isai------ it= ii—------»TnH Prva največja zaloga lesenih krst za mrliče vsake velikosti in v različnih barvah. Kupovalcem, kateri prihajajo od desne strani Drave, se postavi krsta brezplačno čez most. Tudi se vsakemu kupcu dostavijo krste v najbližji okolici na dom. Kdor želi, se mu tudi izposodijo brezplačno mrtvaška opravila. Kdor v bolnišnici umerje, se mu postavi krsta brezplačno v bolnišnico. — Tudi pohištva, stavbenska dela in popravila se po najnižnih cenah izgotovi. — S spoštovanjem Friderik Mitošič, mizarski mojster v Ptuju, od trgovine g. Rigelbauerja, cesta proti mestnemu pokopališču. Vsakovrstno felezeino nudi najceneje — ker so se cene znatno znižale — domača trgovina ANTON BRENČIČ v Ptuju. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v