Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od /° do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! mesnica-delikatesa ferdi POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tol.: 0601/26 650 POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! TRBOVLJE frg svoboda Ila, 61420 Trbovlje lei.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 mjmmm maldaj ----------jOO — - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT VW - AUDI TRBOVLJE -----------JOO td------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! POPOLNA PONUDBA OPREME ZA PLANINARJENJE IN VRHUNSKI ALPINIZEM BOGATA PONUDBA OPREME ZA TENIS: - loparji - copati - trenerke - oprema za ribolov - oprema za igre z žogo VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS - BOGO ŠPORT ODPRTO: od 7.30 -11.30 in 16.00 - 19.00, sobota 8.00-12,00 S*:# • UVODNIK • Čc hočemo, znamo Zasavje lepo predstaviti. In v naših krajih se lahko ustavi marsikateri korak. Tokrat so se ustavila kolesa, saj je Hrastnik gostil slovenski kolesarski tour. Včasih manjka le velikopoteznosti in smelosti. Takšne prireditve ne padajo z neba, Zasavci pa smo znani kot dobri organizatorji. Zato bi morali slovenske kulturne in športne prireditve še bolj izkoriščati za svojo promocijo, promocijo občin in tega prostora. Le tako bomo iz slovenskega prostora zbrisali zasavskosti priokus umazanosti, neurejenosti, onesnaženosti. V nekaterih pogledih za Zasavje to res ne drži več. Hrastničani so to dokazali ta teden, Zagorjani bodo naslednjega - ko bodo mesto preplavili navdušeni glasovi mladih pevcev. PL***»* lil1 n n ifflÉiiSlìllllP - V J. v jfasavj«, oritom* „ orvnjii Marjeta Maurer ii Hrastnika NASLOVNICA AD Uroi Klemen foto: Branko Montar V ogledalu:Mila Pukmaister Amandmaji sprejeti Turizem na kmetijah Mladi pevci v Zagorju Bolnikom v Trbovljah kaplja na glavo (čigava je trboveljska pediatrija) Teden Rdečega križa Premiera v Šmartnem Škaličkijev memorial Trboveljčanom Ciljna ravnina (Giro v Hrastniku) Izbor hrastniške deklice Koplji za Savo Roman: Pod posteljo je počilo Občina v vsako slovensko vas KOLEDAR DOGAJANJ 2. maja - Spet ponedeljek, tokrat prvi v maju, še lepo prazničen. Prvega pa, kot je zapisala neka Maja, ne pozabiš nikoli... 2. maja - V Ravenski vasi v Zagorju so preizkusili nov vodovodni sistem, ki so ga začeli graditi že leta 1988. Preizkušnjo je uspešno prestal, voda je menda pritekla tudi do najvišje ležečega vodnega zbiralnika. 3. maja - Kriznemu managmentu v trboveljskem Ipozu tečejo zadnji tedni. Zdaj je že jasno, da v stečaj podjetje ne bo šlo, glavni cilj sedanjegazačasnegavodstvapaje, da bi novo podjetje začelo poslovati z ničle - brez izgub, ki so se še pred pol leta vrtele okrog treh milijonov. Mark, seveda. 4. maja - Zagorska nacionalna stranka (Jelinčičeva, o.p.) resda obstaja šele dobra dva meseca, pa ima že kup težav. Radi bi naredili nekaj koristnega, pa jim nagaja administracija, ki vse prepočasi melje. Želeli bi obnoviti tri spomenike iz prve oziroma druge svetovne vojne v občini, pa od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ni in ni odgovora... 5. maja - Svet Revije mladinskih pevskih zborov tega dne skliče novinarsko konferenco. Čez dober teden bo namreč v Zagorju potekala že 14. Revija, ki jo že 28 let skupaj pripravljata zagorska občina in slovenska Zveza kulturnih organizacij. Tokrat pride v Zagorje pet kar okrog 1800 pevcev in pevk iz domovine in zamejstva. 5. maja - Popoldne pa se v Trbovljah sestane komisija za podelitev občinskih priznanj. T ežko delo ima letos : odločati mora karmed desetimi kandidati. Izbere pa tri: ginekološko - porodniški oddelek SB Trbovlje, VVZ in Ratka B lažiča, arhitekta. Zdaj mora vse to požegnati še skupščina. Polona Malovrh UJAG3J00 V MILA PUKMAISTER Če pridete na območno organizacij o RK v Trbovljah, Mile Pukmaister skoraj ne boste opažih. Zelo tiha je. Vendar njene sodelavke pravijo, daje to zato, ker je zelo skromna. Že trideset let dela prostovoljno pri RK, kjer je zelo aktivna. Od leta 1966 vodi računovodstvo. Najprej jepobiralačlanarino. "Včasih smo več delali po terenu. Obiskovali smo bolne ljudi po domovih in jih priložnostno tudi obdarili. Več smo nudih prve pomoči. Organizirali pa smo tudi tečaje za voznike motornih vozil," se spominja začetke RK. V delovanjeRK jo je pritegnil svak, kije bil odleta 1945 krvodajalec. Sama ni krvodajalka, enkrat je kri darovala le svoji mami. Veliko ji pomeni, da lahko pomaga človeku, kije potreben pomoči. "V zadnjem času ne samo bolnemu, ampak tudi socialno ogroženemu. Včasih ni bilo toliko socialnih problemov, kot danes," dodaja. Milaježe nekaj časa upokojena. Sprvaj e bila zaposlena v Iskri, nato pa vse do upokojitve na Ljudski univerzi v Trbovljah. Še ko je bila zaposlena, je vsako popoldne pomagalanaRK. "Sem vdova. Tako lahko doma zaklenem in grem delat, ker nimam drugih obveznosti. Seveda včasih na RK ni bilo toliko dela, kot sedaj. Odkar smo se vključili v mednarodni projekt, gaje vedno več. Vsako leto si rečem, sedaj bom pa nehala delati, pa sem še vedno tukaj," dodaja Mila. Kadar ima kaj prostega časa, ki ji ga ne ostane veliko, vrtnari na vrtu. Včasih je veliko kvačkala in pletla. Vključena je bila tudi v društvo računovodij, kjer je bila nekaj časa tudi v upravnem odboru. Bilaje tudi v izvršilnem odboru Zveze borcev v KS Alojz Hohkraut. Še v prejšnjem sistemu pa je bila 12 let delegatka v skupščini. Milani preveč zgovorna. Ne govori rada o sebi. "Ne bodi no tako skromna," jo spodbujajo sodelavke naRK. Mila se na to le zasmeji. Sramežljivo, imam občutek. Vendar iz nje veje takšna toplina, ki te kar pogreje in seže človeku do srca. Katarina Gavranovič FeSTìSi tedna O institucijah Trbovlje - Vsako leto se člani Izvršnih svetov seznanijo z (ne)uspešnem delom nekaterih (med)občinskih institucij in tako je torkova seja trboveljskega IS prinesla prav poročila o delu Policijske postajeTrbovlje, Občinske geodetske uprave, družbenega pravobranilca samoupravljanja in medobčinskega javnega pravobranilca, ki nastopa v eni osebi, Medobčinskega inšpektorata in občinske sodnice za prekrške, ki pa se zaradi nujnih razprav seje opravičeno ni udeležila. Vsi poročevalci so delo svojih služb v preteklem letu ocenili kot uspešno - glede na pogoje, v katerih poslujejo (okleščeni finančni fondi, večno pomanjkanje strokovnih kadrov, da pa svoje obveznosti rešujejo zgolj s svinčnikom in papirjem v roki, so še posebej poudarili inšpektorji). Načelnik medobčinskega inšpektorata Stanislav Golob je navedel primerjave v slovenskem merilu, kjer na primer 17 inšpektorjev pri terenskem delu uporablja 12 službenih vozil - v Trbovljah se bodo zdaj končno le opremili z računalnikom. Bolj kot poročila sama, ki največkrat spominjajo na suhoparno statistikove zanimiva celotna slika, ki jo ponujajo tovrstne seje. Čeprav z močjo prisile oziroma sankcijskih ukrepov so tudi Policiji večkrat zvezane roke. Dokler niso urejeni preventivni oziroma opozorilni znaki, primeri so regjonalke, kjer občinskamoč opeša, ni mogoče zahtevati reda. Precej besed je bilo okrog gospodarskega plana JKP Komunala Trbovlje za leto 1994. Razlog je povsem enostaven. Komunala se vrti v začaranem krogu, ki je nastal zaradi neplačevanj, Strojegradnjapa je tisto podjetje, ki bo, kot kažejo mnenja članov IS, kmalu deležna strogih ukrepov - po potrebi tudi opozorilnega odklopa. Komunala je ponovno opozorila na zahteve dobavitelja plina, da se računi redno plačujejo. Pritiska po besedah vodilnih na Komunali ne bo mogoče izdržati. Mateja Grošelj Muzej ponovno odprt Zagorje - Od 9. maja dalje je v zgornjih prostorih Weinbergeijeve hiše ponovno na ogled del muzejskih eksponatov iz NOB. Pred leti, ko so si v hiši razna podjetja uredila svoje poslovne prostore, se je morala zagorska muzejska zbirka umakniti v trboveljski muzej. "Po prizadevanjih občinskega odbora Zveze borcev smo Zagorjani končno le dobili nazaj del muzejskih eksponatov," je povedal član ZB Hinko Rus. Drugi del je zaradi pomanjkanja prostora ostal v Trbovljah, saj v spodnjih prostorih obratuje podjetje Studio Moderna. .. Amandmaji sprejeti Sprejemanje republiškega proračuna smo z zanimanjem spremljali tudi Zasavci. Lahko bi rekli, da smo jo tokrat kar dobro odnesli. V proračunu so ostale glavne postavke, ki pomenijo večje naložbe v Zasavju,sprejetih pajc bilo tudi nekaj pomembnih in denarno močnih amandmajev. Poslanca Miran Jerič in Miran Potrč sta jih vložila kar nekaj. V Hrastniku so si posebej oddahnili, saj so državni poslanci sprejeli amandma, ki pomeni normalno gradnjo doma za upokojence. V predlogu državnega proračuna je bil zapisan ob tej postavki znesek 88 milijonov tolarjev. Jerič in Potrč sta z amandmajem znesek povečala za 63 milijonov in državni zbor je amandma sprejel. To pomeni, da bo v Hrastnik iz državnega proračuna prikapljalo 151 milijonov tolarjev. Tako bodo lahko dom zgradili brez večjih težav in ga tudi primemo opremili ter oktobra letos odprli. Namesto 30 milijonov tolarjev bo iz letošnjega proračuna na voljo za ureditev 550 metrov dolgega odseka regionalke Hrastnik - Dol na voljo 46 milijonov. Torej bo končno urejen najbolj kritični del te ceste pod skalo. Jerič in Potrč sta vložila še amandma, s katerim naj bi zagotovili več denarja za sanacijo ceste v Podkraj v Hrastniku. Ker je vlada namenila s svojim amandmanom 500 milijonov tolarjev za te "elementarije" (iz tega naj bi prišel denar tudi za Podkraj), sta amandma umaknila. Po besedah Mirana Jeriča se niso ne iz Trbovelj ne iz Zagorja nanju obrnili za kakšne amandmaje. Seveda to ne pomeni, da tudi te občine ne bodo dobile namenskega denarja iz proračuna (v Trbovljah npr. za cesto Trbovlje - Katarina). Precej hude krvi je bilo zaradi denarja, namenjenega zasavski energetiki. Vendar sta obe glavni naložbi (deponija Lakoncainhrastniški jašek) ostali v proračunu (za Lakonco bo na voljo čez 500 milijonov tolarjev, za jašek pa 262 milijonov tolarjev). Marko Planinc -.. ............................. Razstavo je po končani konferenci občinskega odbora ZB s kratkim govorom slovesno otvoril podpredsednik ZB Ivan Rogljič. T.P. Prostorska stiska Zagorje - Zaradi prostorske stiske Srednje šole Zagorje in Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo, ki se nahajata v isti zgradbi, so se le ti odločili, da se bodo potegovali za t.i. Mogetov tolar, ki bo namenjen tudi obnovitvam srednjih šol po državi. V Zagorju želijo zgraditi k sedanji šolski zgradbi trinadstropni prizidek in nadzidati prostore, v katerih sedaj poteka praktični pouk za učence Srednje šole Zagorje. Seveda s pomočjo republiškega denarja. Kdf bo v naslednjem šolskem letu v Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo vpisanih 550 učencev, bi potrebovali za normalen dvoizmenski pouk še štiri večje učilnice, večjo zbornico, knjižnične prostore in dve strokovni učilnici. V šolskem letu 94/95 bodo v Srednji šoli začeli izvajati še dveletni nadaljevalni program. Tako računajo, da bosta nasled- nje leto v šolo vpisana 302 dijaka. K.G. in A.H. Podjetje za invalide Trbovlje - V prvi polovici letošnjega leta naj bi v Trbovljah pričela ena od družb z omejeno odgovornostjo, Id nastajajo v procesu prestrukturiranja slovenskih rjavih premogovnikov, poslovati kot invalidsko podjetje s sedežem v Trbovljah. V invalidskem podjetju, ki bo izdelovalo zaščitna sredstva, urejalo površine ipd., se bo prezaposlilo 25 delavcev, prednost pa bodo imeli presežni delavci RRPS. Opravljali bodo dela šoferjev, čuvajev, vratarjev, kopališčniko v. Po besedah direktorja sektorja za prestrukturiranjepremogovništvapri RRPS Pavleta Ko vača je v vseh petih slovenskih rudnikih rjavega premoga kar 350 invalidov (okvara na hrbtenici, težave z dihali...). V novoustanovljeno podjetje bodo investirali za dobre štiri milijone tolarjev osnovnega kapitala RRPS, od tega 1,4 milijone denarnega vložka. T.P. in A.H. Čistejšo n&oste» Trbovlje - Še ni dolgo tega, ko je občina Trbovlje oz. njen izvršni svet, organiziral akcijo čiščenja na področju občine Trbovlje. Nekaj stvari so sicer počistili, vendar vsega ni bilo mogoče opraviti z eno akcijo. Zato Turistično društvo Trbovlje predlaga vsem občinskim organom poleg tega pa še JKP Komunali, Dinosu in Surovini, da z akcijo čiščenja nadaljujejo med 23. in 28. majem letos. S to akcijo naj bi delo pri čiščenju in urejanju okolice stanovanjskih hiš, podjetij, šol, vrtcev, trgovin, gostišč, parkov, skratka povsod tam kjer žive ljudje, očistili Trbovlje za občinski praznik, ki ga prebivalci Trbovelj vsako leto praznujejo 1. junija. Turistično društvo poziva vse Trboveljčani, da dokažejo, da lahko z malo dobre volje opravijo mnogo v korist vseh, saj bo počutje v urejenem in čistem kraju prijetnejše. T.L. ■ VlB’Ii Je oživel Trbovlje - O ureditvi novega mestnegaparka na opuščenem pokopališču v Trbovljah smo že večkrat pisali. Tokrat lahko zabeležimo le to, da so v glavnem vsa zemeljska in ureditvena dela končana. Vsa pota so že asfaltirana, zelenice izravnane, amfiteater s tribuno za gledalce oz. poslušalce je v glavnem dograjen. Tu naj bi se odvijale razne prireditve na prostem. Vtis, da smo v parku, daje drevje in del grmičevja opuščenega pokopališča. Manjka seveda še mnogo, predvsem razsvetljava, klopi za sprehajalce in še marsikaj, kar sodi k smotrni ureditvi parka. Lahko pa rečemo, da park deloma že služi svojemu namenu, saj na njegovih poteh že srečujemo razne sprehajalce, v glavnem pa mladež, na poti v šolo ali iz nje. T.L. msmanogrcrf Po podatkih splošne bonišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 29.4. do 5.5. prispevali: Foto Anton Podbevšek, Trbovlje - 10.000,00; Frida Bajda, Trbovlje - 2.000,00; Jože Andrej Čibej, Trbovlje - 10.000. 00; Tkanina Trgovina na drobno Sonja Knez, Trbovlje 4.000,00; Berta Sever, Trbovlje - 1.000,00; Inka Knez, Trbovlje - 2.000,00; Silva Koritnik, Trbovlje - 2.000,00; SilvaEberlinc, Trbovlje - 2.000,00; Cveta Brlogar, Trbovlje - 2.000,00; Video R Marjeta Bebar, Zagorje - 5.000,00; Šport Plus, Marko Bebar, Trbovlje - 5.000,00; Zinka Stošicki, Trbovlje - 1.000. 00; Delavke VVZ, Zagorje-19.500,00; Delavke Knjižnice Toneta Seliškarja, Trbovlje - 6.000,00; Tatjana Grajžl, Trbovlje - 2.000,00. Zbranih sredstev od 29.4.1994 do 5.5.1994 - 73.500 tolarjev, skupno pa že 6.867.002. V eksploziji videorekorderjev je le malokdo še obiskal zasavske kinematografe. Vsak si je raje v videoteki izposodil kaseto (pa naj je bila ta dobro ali slabo posneta) in si jo doma v miru pogledal, zleknjen na kavču in s sendvičem v roki. Kino -dvorane so samevale, filmi pa so se predvajali le za dva ali tri obiskovalce. V zadnjem času pa ljudje vse pogosteje spet zahajajo v kino. Naši zasavski delavski domovi in njihovi direktorji znajo poskrbeti, da si lahko ljubitelji dobrih filmov ogledajo istočasno ali pa en ali dva tedna kasneje isti film, ki ga vrtijo v Ljubljani. Poživitev so tudi filmska gledališča, ki so sicer bolj v pozni uri, vendar pa si zato lahko več ljudi (tudi tisti z majhnimi otroci) ogledajo filme. Cena vstopnice se giblje nekje med 300 in 500 tolarji, glede na kvaliteto pziroma popularnost filma. V primerjavi z Ljubljano, se vsaj tistim z bolj plitkimi žepi, bolj spl|ča obiskati zasavske kinematografe. Pa kàjr priznajte, daje lepše gledati dober posnetek, pravilne podnapise in dobro ozvočen film v kinematografu, kol {Ja slabo kopijo filma na videokaseti doma. Zato tokrat prižigamo ,, , ms . lampo vsem trem zasavskim kulturnim centrom, ki se trudijo nred tj»* P«—» kulturo. K.G. m—h H m K Tudi v Zasavju imamo lepe kraje in prijazne ljudi. Tak primer je kmetija pri Pšenku, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom in poleg dobre hrane ponudijo še marsikaj tistega, kar gost pričakuje od turistične kmetije. Nada Smrkolj zMlinš seje pred približno tremi leti odločila, da bo poskusila s to dejavnostjo. Kmetija je majhna, v hlevu je le nekaj krav in pitancev, tako da pravega zaslužka od kmetijske proizvodnje ni bilo. Kako začeti, kaj ponuditi, to je bilo najvažnejše v začetku. Skupaj z mamo in možem, ki dobiva dohodek izven kmetijstva, so se odločili, da bodo dali največji poudarek na ponudbi domače hrane. Čeprav imajo vse njive prislonjene v breg, jih pridno obdelujejo in proizvajajo na njih vso zelenjavo, ki jo potrebujejo za lastno gospodinjstvo in za goste. To pomeni, da je vsa zelenjava, ki jo pojedo pri Smrkoljevih, domača. Tudi večji del govejegain svinjskega mesa je domačega izvora, dokupijo le kakšno perutnino oz. purane, saj so nekateri gosti zahtevnejši. Vse te sestavine Nada s pomočjo mame odlično pripravi. Po kosilu se prileže tudi orehova potica, za aperitiv in ostalo pijačo pa ni možnosti, da bi jo pridelali doma, zato jo dokupijo. Kmečki turizem na Pšenku je ena od dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kjer se izključno ukvarjajo s ponudbo domačih pridelkov gostom, je pa tudi edina kmetija v Zasavju, ki se je odločila za tako obliko pridobivanja dohodka. Poznamo namreč dve obliki le dejavnosti: izletniški in stacionarni ali prenočitveni turizem na kmetijah. V Sloveniji se s turizmom ukvarja čez 300 kmetij, večina pa jih sodeluje s turistično agencijo VAS, kjer imajo večje možnosti za promocijo svoje kmetije. Ta agencija je edina v Sloveniji, ki zastopa in propagira turistične kmetije tudi v tujini in vsako leto izda tudi katalog pod imenom "Počitnice na kmetiji", v katerem so predstavljene posamezne regije in kmetije. Najbolj je ta dejavnost razširjena na Gorenjskem, saj je to področje Slovenije najbolj primerno, sledi Štajerska, Notranjska, Primorska, Pomurje, Dolenjska... Odločitev neke kmetije za pridobivanje dohodka iz tega naslova je zelo težavna, saj je potrebno upoštevati več dejavnikov, od katerih je odvisna uspešnost. Prvi pogoj je primernost lokacije. Kmetija, mimo katere vodi urejena cesta ali pešpot do kakšne izletniške točke, ima neprimerno več možnosti za razvoj tako izletniškega kot stacionarnega turizma, kot pa kmetije, ki teh ugodnosti nimajo. Pomembno je tudi, če so takšne možnosti, da se v turistično ponudbo vključi cela vas, širša okolica določene kmetije, saj je zasedenost kapacitet odvisna tudi od urejenosti celotnega kraja. V sosednji Avstriji, po kateri sc velikokrat zgledujemo, imajo poseben sistem razvoja turizma na kmetijah. V razvoj ne programe se vključuje cela vas ali določen kraj, pokrajina, znotraj te zakjučene celote pa se posamezne kmetije dopolnjujejo vponudbi. Po izkušnjah razvitih držav je takšna oblika najuspešnejša, saj se kvaliteta storitev oz. ponudbe dviguje z usmerjanjem na točno določeno področje. Npr. posamezne kmetije v kraju nudijo gostom prenočitev z zajtrkom, druge rekreacijo, tretje imajo razvito domačo obrt, gostinske usluge (kosila, večerje ...) pa nudijo vaške gostilne. V ttikšnem primeru je neizogibna celotna urejenost določenega kraja. Tudi propaganda zajema propagando za celotno vas, ne samo za določeno kmetijo. Urejenost hiše, urejenost dvorišča ne pomeni, da morajo biti gospodarska poslopja pozidana na novo. Urejenost pomeni to, daje hiša lepa po videzu, da ne odpada omet, da so na okenskih policah rože, da so na hlevu in ostalih poslopjih deske pritrjene, da ne štrli vse vprek..., in seveda, da je "okrog voglov" pospravljeno. Gostje, obiskovalci, ki na določeno kmetijo prihajajo, veliko rajši vidijo staro, urejeno kmečko hišo, kot pa tako imenovane "transformatorske "stanovanjske hiše, ki so bile še do nedavnega v modi. Zato je zmotno mišljenje, daje vse tisto, kar je staro, tudi grdo. Nasprotno, ohranjajmo staro arhitekturo na podeželju, tudi v Zasavju. Za razvoj turizma naj se odločijo kmetije, katerih družinski člani so v celoti zainteresirani za takšno dejavnost. V družini, kjer je samo gospodinja navdušena nad sprejemanjem gostov, bo slej ko prej prišlo do nesporazuma. Kot je bilo že omenjeno, gostje na turističnih kmetijah pričakujejo nekaj posebnega v ponudbi. To je lahko marsikaj. Na Pšenku, pri Smrkoljevih, je mogoče ta posebnost njihova hčerka, ki zna odlično zaigrati na harmoniko. Gostje jo radi poslušajo, velikokrat pa tudi zapojejo zraven. Na Pšenku je mir, saj je kmečko dvorišče prav na vrhu griča, od glavne ceste Izlake - Moravče oddaljeno ravno toliko, da se otroci lahko mirne duše igrajo in staršem ni treba vedno gledati za njimi. Na turističnili kmetijah širom Slo venije lahko tudi jahate, kolesarite, organizirano hodite na krajše izlete (za varstvo otrok je poskrbljeno, seveda če to želite), nabirate gozdne sadeže, zdravilna zelišča, se ukvarjate s kakšnim drugim športom (tenis, plavanje...), ženskam je omogočena peka kruha v krušni peči ali pa vsaj demonstracija le-tega, in še bi lahko naštevali. Skratka vsak, kije naveličan mestnega hrupa, betona, množičnega turizma ob morju, v hotelih, v preobremenjenih smučarskih centrih in tenis igriščih, ima priložnost preiskusiti počitnice na turističnih kmetijah v Sloveniji. V našem Zasavju pa lahko poskusi preživeti nedeljsko popoldne na Pšenku, kjer mu bodo ponudili tudi odlično nedeljsko kosilo pa nizkih cenah. Nada Grešak no Brt Mladi pevci v Zagorju "Dve leti sta naokoli in v Zagorju bo spet odmevala mlada pesem,' 'jev pozdrav vsem sodelujočim in obiskovalcem v zloženki 14. Revije mladinskih pevskih zborov Slovenije zapisal predsednik občinske skupščine v Zagorju Matjaž Švagan. Na letošnji reviji bo pelo 35 zborov iz Slovenije in zamejstva. Sporedi obujajo lepe dosežke, in če bodo uresničeni, bo to ena boljših revij. Tako je pred revijo ocenila pričakovanja predsednica Slovenske pevske zveze in delovne skupine za pripravo letošnje revije Majda Hauptman. Posebnost letošnjerevijeje množično prijavljanje zborov, kar kaže na nov trend razvoja mladinskega petja. V Zagoiju se bodo zbrali 13. maja in 14. maja na odru delavskega doma mladi pevci iz Moravč, Logatca, Kranja, Sladkega vrha, Selniceob Dravi, Tišine, Velenja, Šmartnega ob Paki, Vrhnike, Murske Sobote, Maribora, Tolmina, Žalca, Celja, Kamnice, Ljubljane, Gorice, Dekanov, Kanala, Trbovelj, Zreč, Ajdovščine, Trsta, Zagorja, Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Kopra. Zapeli bodo 121 sk lad b, 74 slo venskih in 47 tuj ih skladatelj e v. Slavnostni pričetek letošnje revije bo v petek ob 11. uri. Po nagovoru predsednika Revije MPŽ Matjaža Švagana bo na vrsti prvi koncert. Drugi koncert tega dne bo ob 15.30. uri, tretji pa ob 18.30. uri. V soboto ob 11. uri se bo začel četrti koncert, ob 17. uri pa zadnji, peti. Takrat bo prisotnim spregovoril Sergij Pelhan, mninister za kulturo. Po zadnjem koncertu bo spregovoril še predsednik žirije 14. revije Jernej Habjanič. Približno ob 19. uri bo v stekleni dvorani delavskega doma zaključni pogovor žirije s sodelujočimi zborovodji, tam bo tudi razglasitev priznanj. Med obema koncertoma zadnjega dne bo ob 15.30.uri v stekleni dvorani pogovor o ustanovitvi Društva glasbenih pedagogov splošnoizobraževalnih šol. V avli Delavskega doma bo na ogled slikarska razstava. Zgodba o petju iz mladih grl se v Zagorju nadaljuje. Od prve prireditve je minilo 28 let. Občina Zagorje in ZKOS bosta vztrajala. Mitja Gobec, član delovne skupine za pripravo 14. revije, seje v imenu ZKOS na tiskovni konferenci dober teden pred prireditvijo iskreno zahvalil občini Zagorje oziroma njenim predstavnikom za sodelovanje in dobro organiziranje. Vsi, ki imajoradi lepo pesem, tudi tisto, kijo zapojejo mladi, so vabljeni k poslušanju v veliko dvorano zagorskega kulturnega centra. Mladi bodo ponudili žlahtnost zapete besede, ki bo gotovo oplemenitila tudi počutje obiskovalcev. "Vsaka pesem je tolmun ljubezni", je nekoč dejal F.G. Lorca. Naj to tudi ostane. Ivana Laharnar Televizija startela Izlake - Izlačani, ki so priključeni na kabelsko televizijo, so si lahko 6. maja ob 20.30. uri ogledali prvo oddajo lokalne televizije na kanalu 4, ki jo oddaja Dom društevnih dejavnosti na Izlakah. V skoraj uro trajajoči oddaji, ki jo je vodila Barbara Renčof, so si gledalci lahko ogledali turistično razglednico Izlak. Direktor Medijskih Toplic Drago Butja je v pogovoru predstavil načrte zrazvojem MT. Predstavili so obnovljeno notranjost restavracijein zimski vrt ter prisluhnili receptom medijske kuharice. Predstavljena je bila turistična kmetija družine Brečko. V oddaji je spregovoril tudi predsednik KS Izlake Janez Vidmar ter predstavil svoje poglede na lokalno samoupravo. U verturno oddajanje vsekakor kaže velike ambicije izlaških "televizijcev", ki si za svojo premiero zaslužijo vso pohvalo. M.K. in J.R jr. Živ žav Zagorje - Na otroškem Živ-žavu 7. maja v delavskem domu so se otroci lahko zabavali vse popoldne. Družbo so jim delali klovni, Čudežna polja, Hajdi,... Otroški žur je v sodelovanju z mnogimi sponzorji organiziral DD Zagorje. Vzporedno z zabavnim programom je potekala likovna delavnica, kjer so otroci risali ali oblikovali glino. Sladkarije, kijih je bilo moč kupiti na prizorišču, so se marsikateremu staršu zdele predrage. Otroci so prejeli tudi nagrade: kaseto, primernejšo za starejše otroke oz. slikanico s čudovitimi ilustracijami, a žal napisano v nemščini. M.K. Vpis cicibanov Trbovlje - VVZ Trbovlje je pred dnevi začel vpisovati cicibane v razne programe predšolske vzgoje za leto 1994/95. Mlade nadebudneže lahko starši vpišejo na sedežu VVZ Trbovlje, na Rudarski cesti 10/a. T.L. Pohod na GEOSS Vače - Tradicionalni pohod na GEOSS bo 21. maja. Kot vsako leto pohod organizira Projekt Gotardov sejem Šentgotard - Na Gotardovo nedeljo, 8. maja, so krajani Šentgotarda skupaj s tamkajšnjim Turističnim društvom pripravili sejem, na katerem je, v zadovoljstvo številnih obiskovalcev, razstavljalo več kot 20 stojničaijev. Pestro ponudbo, od tekstila do domačega peciva kmečkih gospodinj, si je med drugimi ogledal tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Sejem je otvorila predstavnica krajanov Stana Gaberšek in poudarila, da želijo Šentgotardčani, ki so Gotardov sejem pripravili že drugo leto, tako popestriti krajevno kulturno življenje in obnoviti nekdanjo tradicijo. T.P. Vače 81. Start bo v Litiji pred upravno zgradbo Predilnice med 7. in 10. uro. Pot bo udeležence pohoda vodila preko S vibna (523 m) in Vač (525 m) do središča Slovenije (644 m) v Spodnji Slivni. Pot bo imela dve kontrolni točki, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Pohodniki bodo za prvi pohod prejeli izkaznico, za tretjega bronasto značko in za petega srebrno. Pohod bo v vsakem vremenu. Startnine ne bo. Od GEOSS-ado Litije bodo od 13. ure naprej vozili avtobusi. M.B. V bazenu Hrastnik - Pretekli petek so imeli na hrastniški šoli v bazenu poskusno tekmovanje s čolni iz poliestra. Mladi tehniki pod mentorstvom Nika Skočirja se pripravljajo na zasavsko tekmovanje, ki bo v Trbovljah. F.M. B Spomladansko čiščenje Zagorjani uspešni Hrastnik - Aprila so začeli izvajati javna dela, hkrati pa je v organizaciji občinskega Sekretariata za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj stekla vsakoletna akcija spomladanskega čiščenjaokolja. Javna dela, ki naj bi trajalaosemmesecev, vključujejo: urejanje makedamskih lokalnih in krajevnih cest, urejanja otroških igrišč, sanacijo divjih odlagališč v KS Čeče, Dol, Rudnik in Steklarna, hortikulturno ureditev javne površine in opravljanje vseh potrebnih vzdrževalnih del pri plazovih Buden in Novi dom. Lotili pa so se tudi turistične raziskovalne naloge. Pri čiščenju so se Javnemu komunalnemu podjetju pridružili tudi krajani in planinsko društvo. T.P. in A.H. Uspešno tekmovanje Hrastnik - Plesna šola Miška je v sodelovanju z lokalom Bambus bar iz Trbovelj 7. maja v hrastniški Športni dvorani pripravila plesno tekmovanje, ki si gaje ogledalo 700 obiskovalcev. Sponzorja sta bila Bambus bar in Pivovarna Union. Med 102 nastopajpčimi plesnimi pari so bili rezultati naslednji: Skupina A (OŠ: 1. - 4. razred): 1. Boštjan Vučko in Janja Plešivčnik (Dravograd), 2. Marko Peško in Staša Erjavec, 3. Marko Plahuta in Maja Kolander (oba iz Trbovelj). Skupina B (OŠ: 5. - 8. razred): 1. Boštjan Centrih in Andreja Dolanc, 2. Uroš Sihur in Nataša Zdovc, 3. Dušan Gavranovič in Maja Draksler (vsi iz Hrastnika). Skupina C (pari plesnih šol Slovenije: 1.-4. razred); 1. Jure Zadnik in Vesna Ban , 2. Luka Ajdinšek in Dijana Šinkovec, 3. Matej Brilej in Vanja Panjan (vsi Novo mesto). Skupina D (plesni pari plesnih šol Slovenije: 5. -8. razred): 1. Robert Humar in Tamara Žibert (Trbovlje), 2. Andraž Dobovšek in Anamarija Manger (Novo mesto), 3. Boštjan Karmuzel in Živa Rački (Trbovlje). Rudi Špan Finančne težave Trbovlje - Osnovni problem, ki zadeva težave s prostorom v Trbovljah je po besedah predsednika SO Franca Majnardija pri denarju. Kljub težavam, ki jih imajo v proračunu, naj bi uspeli najnujnejše zadeve tekoče reševati. Dosti posegov v prostor je potrebnih na področju novogradenj, zidave individualnih objektov in drugih posegov (od infrastrukturnih do najnovejših težav, ki jih imajo z obrtniško cono). Taje še vedno prostorsko nedodelana, prav tako sprememba pokopališča v parkovne površine. Tu so še zadeve komunalne (predvsem vodooskrba) in cestne infrastrukture (izdelava in sanacija lokalnih cest). R.Š. V Zagorju je bilo 7. maja prvo kolo slovenske lige v malem nogometu za duševno prizadete odrasle, ki delajo v slovenskih VDC. Sodelovale so ekipe iz Dornave, Krškega, Novega mesta. Črne na Koroškem, Maribora, Črnomlja in Zagorja. Zagorska ekipa (T. Košec, B.Juvančič, M.Pirc, A.Avsec, T.Ravnikar, B.Herle in E. Kostanjšek) je dosegla drugo mesto. Odigrali so dve tekmi. Letos bodo odigrali skupaj devet kol. Liga je formulirana po pravilih Special Olympics. Dve najboljši ekipi letošnje sezone bosta drugo leto nastopili na prvenstvu v ZDA. K.G. m •m m P:;« UJ O O 1. -1. PISMO-Viki (3) 2. -2. VZEMI ME-Panda (4) 3. - 4. POLJUBI ME - Plestenjak & Kozarič (5) 4. - 5. SLALOM BEAI - Košir rap team (2) 5. -/. ČOKOLADICA-Malibu(l) n Mi ' UJ o 1. - 2. ROCK'N'ROLL KIDS - Harrington & McGettlgan (2) 2, - 3. THE MOST BEAUTIFUL GIRL IN THE WORLD - Symbol (3) 3 -1. EVERYTHING CHANGES - Take That (5) 4. -5. ROCK'N’ROLL DREAMS COME TRUE - Meat Loaf (4) 5. -/. GO AWAY - Gloria Estelan (1) p*™?! J Glasuj erri za: Moj naslov: il I | 1 m Novo podjetje Zagorje - Avgusta naj bi v Zagorju pričelo delovati podjetje Pil d.o.o. - Pranje in likanje (hči RRPS) v okviru procesaprestrukturiranja slovenskih rjavih premogovnikov. Podjetje bo svoje storitve nudilo organizacijam in tudi posameznikom. V njej bo dobilo zaposlitev 13 delavcev RRPS. V prvi fazi bodo prenovili nekdanji samski dom v Kisovcu, kjer bodo uredili likalnico, pralnico in šivalnico za najnujnejša popravila. Načrtujejo manjšo specializirano prodajalno čistil in pralnih praškov. Verjetno bodo še vedno 40 odstotkov poslov opravljali za RRPS. V drugi fazi bodo dejavnost razširili na čiščenje prostorov in kemično čiščenje. Naložba v novo podjetjeje vredna 2,7 milijona tolarjev v obliki nepremičnin in opreme in 1,3 milijona tolarjev v obliki denarnega vložka. K.G. in A.H. Uspešno leto IGM Zagorje - Zagorski IGM je v Sloveniji eden izmed treh proizvajalcev apna v Sloveniji. Njegov delež v Sloveniji je 40-odstoten. Lansko leto so uspešno zaključili in prvič poslovali tudi v mrtvi sezoni (zimskih mesecih). V tujini so pričeli kazati nekaj več zanimanja za apno, predvsem za dodelano, gašeno apno. Trgovina s Hrvaško nikakor ne more znova zaživeti zaradi pomanjkanje gotovine. Trenutno je v IGM zaposlenih 119 delavcev. Izpeljali so tudi program reševanja tehnoloških presežkov. Z enajstimi delavci so sklenili pogodbe o prenehanju delovnega razmerja z dokupom let, za druge pa so našli zaposlitev v nadomestnih programih. Nekdanjemu delnemu lastniku bodo vrnili zemljišča v naravi. Trenutno zaključujejo program lastninjenja podjetja, za katerega se zanimajo tudi tujci. K.G. in A.H. Uspešna podjetnica Trbovlje - Tri leta v Sloveniji poteka izbor najbolj uspešnih zasebnih podjetnic. V sakokrat sej e za ta naslov potegovala uspešna podjetnica iz Trbovelj in direktorica svojega podjetja Kozmetika Kahne Zdenka Kahne. Njeno podjetje proizvaja kozmetične preparate, ki so na trgu dosegli uspeh. Lani je odprla nov kozmetični studio. Podjetje sodeluje s strokovnjaki na Dunaju, pomagajo ji tudi strokovnjaki v Švici in Ameriki. Trenutno ima Zdenka v načrtu dokončanje lastne parfumerije v Ljubljani. K.G. Presipna postaja Trbovlje - Znano je, da bo projektant za izgradnjo presipne postaje na zahodnem delu stare deponije premoga pri TET Trbovlje Rudis Trbovlje. Med izvajalci del je tudi Nova generacija podjetnikov Raziskave kažejo, da uspešne mlade podjetnike, stare manj kot trideset let, odkrivajo statusni simboli. Prepoznamo jih po dragih no vih avtomobilih, v javnosti se pogosto poslužujejo mobilnih telefonov, glasni so tudi njihovi "pagerji". Zasluženega denarja ne vlagajo v gradnjo hiš in ne kupujejo umetnin. Mlade generacije podjetnikov odlikujejo nekatere lastnosti, kijih njihovi izkušeni kolegi pridobijo šele z leti. Na prvem mestu je visok riziko poslov. Brez dvoma se mladi zaradi neizkušenosti in želje po avanturizmu, ki je pri mladih še zelo prisotna, veliko lažje odločajo za korake, ki so vprašljivi, njihov izid pa nepredvidljiv. Starejši pretehtajo sto možnosti, mladi dve - po domače: kdor nič ne tvega, nič ne zasluži. Med mladimi slovi tudi lastnost neposrednosti. Medtem ko se starejši lotij o poslovnih stikov okrog ovinkov z veliko mero diplomacije, so mlajši odločno brez Vs gradbeno podjetje Gradis iz Ljubljane. Po besedah njegovega predstavnika bodo svoja dela, med katere sodi dovozna cesta in pristopne ter presipne poti, začeli izvajati, ko bo načrt usklajen z ostalimi izvajalci del. R.Š. Geodetska uprava v letu 1993 Trbovlje - Geodetska uprava Trbovlje je Izvršnim svetom zasavskih občin poročala o svojem delu v letu 1993 in program dela za leto 1994. V poročilu so zapisali, da so v preteklem letu opravili usklajevanje hišnih številk s centralnim registrom prebivalstva (CRP),uvajanjeprogramaGE08, ki omogoča grafično obdelavo geodetskih podatkov z računalnikom, uvajanje programaINKAT, za računalniško vodenje podatkov zemljiškega katastra in pripravo podatkov za davčno službo, delno pa so obnovili tudi svojo računalniško opremo znabavoTACHYMAT TC 500 in razdaljemera Dl 1001. Kar nekaj dela jim je povzročilo skoraj 200 vloženih zahtevkov za denacionalizacijo, od katerih so rešili 95 odstotkov. Čeprav ima Geodetska uprava devet zaposlenih, bi za redno izvrševanje vseh poslov potrebovali še enega do dva dodatna delavca, občasno pa si pomagajo tudi s pogodbenimi delavci. Za letošnje leto nameravajo poleg osnovnih dlake na jeziku. Zato ne izgubljajo dragocenega časa,, predvsem čakajoč na odgovor, saj ga hočejo slišati takoj, ko postavijo vprašanje. To pa jih dostikrat pripelje v prednost pred tekmeci - pa še partnerja postavijo ob zid, saj so ob odgovoru brez premisleka možne napake, kijih podjetnik izkoristi sebi v prid. Mladi podjetniki se lahko pohvalijo še z nekaterimi lastnostmi, ki bi lahko postale ne le modni trend, temveč kar slog življenja. Pravi mladi podjetniki v lokalu naročijo sok, ne kadijo, namesto reprezentančnega konjaka ob poslovnem obisku se odločijo za čaj. Izkušnje tudi potrjujejo, da so mladi široko razgledani, ne le strokovno podkovani, v pogovor se vklopijo tudi, kadar ni govor le o nogometu ali dekletih. Tudi med starejšimi poslovneži se mnogi spoznajo na računalniške novosti in borzne novosti ter ne kadijo, pa tudi med mladimi uspešneži se najdejo takšni, ki se hvalijo s pametjo, ki ni njihova. Še posebej, kadar se želijo prekomerno izpostavljati pred vrstniki, ki sojih, vsaj finančno, preskočili. Preveč globokoumja včasih škoduje. Komurkoli. Mateja Grošelj ■----J nalog geodetske službe nadaljevati z uvajanjem računalništva v svoje delo in pripravo podatkov za računalniško obdelavo. Zaboljše delovanje nameravajo poleg vlaganj v računalniško posodabljanje kupiti še kopirni in fotokopirni stroj ter prevozno sredstvo. Prioritetna naloga pa bo vsekakor vklj učevanje v splošne informacijske sisteme republike. J.R.jr. Sejmi Zasavje - Tudi zasavski obrtniki in podjetniki bodo sodelovali na nekaterih slovenskih sejmih. Konec maja (od 23. do 29.)bovCelju sejem Ideja. Zasavsko ponudbo na skupnem razstavnem prostoru usklajuje Gospodarska zbornica Trbovlje. Na skupnem prostoru se bodo Zasavci lahko brezplačno predstavili s svojimi novimi izdelki, tehnologijami in storitvami, ki še niso bili javno predstavljeni in so bili razviti v letu 1993/94. Nekateri sodeluj ejo tudi na sej mu Energetika in terotech - vzdrževanje v Mariboru, kjer je na ogled tehnologija za varovanje okolja, nove materiale, naprave za toplotno in električno energijo, za centralno in vodovodno napeljavo. Seveda ne gre pozabiti tudi Zasavčevega sejma konec prihodnjega tedna, ki pa je zanimiv predvsem za trgovce in proizvajalce potrošniškega blaga. M.P. MODERNA RAD(A) RAČUNAM in ŽELIM "NEKAJ VEČ"! Sem podjetna(en), ambiciozna(en). Delati želim v uspešnem, prodornem podjetju. Želim osebno napredovati in se strokovno izpopolnjevati. Motivira me dobro plačana služba in delo v ustvarjalnem in prijateljskem okolju. Moje znanje sestavljajo številke, analize, plani, pregledi in neprestana želja pa novostih. Če menite, da ste to Vi, Vam naše podjetje ponuja mesto VODJE FINANC IN RAČUNOVODSTVA. Vabimo vas, da nam pošljete ponudbo na naslov: Studio Modema, C. 9 avgusta 4,61410 Zagorje. m ■vi-'A WH SflWi Spoštovani! Draga gospa Nataša Dolanc in vsi, ki ste bili z izdajo publikacijo "Gaudeamus Igitur, luvenus dum Sumus", osebno prizadeti. Naj vam na samem začetku obrazložim, kako je izdaja te naše publikacije sploh potekala. Namen je bil dvojen: zapisati vsa imena maturantov, občutke naše generacije in predhodnikov o naši skupni gimnaziji. S tem bi ohranili marsikak, sicer pozabljen spomin, obenem pa tudi zbral i del finančnih sredstev za zaključni izlet. To drugo nam je več ali manj uspelo, prvi del pa na žalost ni dosegel svojega namena. Pri vsebini se bova osredotočili le na seznam dijakov, ki so maturirali na naši Gimnaziji, ker je to trenutno najbolj sporna zadeva. Imena in priimke mamrantov začetnih generacij (do leta 1985) smo dijaki prepisal i iz knjige 40. let Gimnazije v Trbovljah, novejše podatke pa smo poiskali v šolskem arhivu. Seznam je bil večkrat prepisan in pretipkan. Publikacijo smo pripravljali z dobrimi nameni, vendar v naglici. Nesmiselno bi bilo sedaj v delovni ekipi iskati krivca, ki je te napake storil in zato, kot ste napisali vi, prevzemava vso odgovornost urednici. Zagovarjava vašo misel, da "kdor dela greši (in najmanj greši tisti, ki nič ne dela)". Ob vsem dobrem namenu smo izgleda precenili sami sebe in pogrešili. Resnično nam je žal. Razumemo vas, vse tiste, ki ste bili iz seznama izpuščeni ali pa napačno napisani. Midve bova poskusili popraviti, kar se popraviti da. Celoten seznam dijakov bomo skušali čimbolj natančno popraviti in popravek izdati v obliki dotisa, ki ga bomo priložili vsem arhivskim in še ne oddanim izvodom publikacije. Vam, draga gospa Nataša Dolanc pa zagotavljava, da vaše in tudi druga zaključna spričevala niso bila nikakršna goljufija in mirno se lahko še naprej hvalite, da ste hodili na elitno trboveljsko Gimnazijo. Špela Režun in Barbara Kužnik, Trbovlje Pojasnilo V prejšnji številki smo zapisali, da so kresovanje pod Ruardijem v Zagorju pripravili v KS Kotredež. Seveda so ga pripravili krajani KS Franc Farčnik. Uredništvo Butalska Le kdo bi vedel, kaj je res, razmišljamo naglas, ko beremo nasprotujoče si resnice iz Depale. "Kaj pravite?" naglušni ded poseže vmes, "Butale? A, Butale!" V sredo, 18.maja OTVORITEV ob 16. uri. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure. Določena politika plač v gospodarstvu in umik spornega predloga, po katerem se tudi pokojnine ne bi usklajevale večmesečno gled na rast plač, ampak tako kot vsa druga denarna nadomestila izsocialnega zavarovanja le štirikrat na leto, glede na povečanje cen iivljenjskih stroškov, sta nedvomno dogodka, ki jima kaše nameniti malce več pozornosti. Ne bi sicer soglašali povsem s trditvijo, da gre za nekakšno zmago delavcev in upokojencev, nedvomno pa drli, daje vsaj za letos doselen nekakšen kompromis na obeh področjih. Ne bi ponavljali doselenega soglasja o letošnjih gibanjih plač v gospodarstvu, ker bodo morali sodelujoči v tej akciji skleniti še panolne pogodbe najkasneje do konca prvega letošnjega polletja. Pomembnejše se nam zdi, da sodi znabiti prav podpis tarifne priloge h kolektivni pogodbi za gospodarstvo oziroma dogovor o politiki plač med ključne sestavine socialnega pakta, ki ga rojevamo le kar lep čas. Šele sprejetje tega akta bi lahko pomenil malo daljši sporazum med zainteresiranimi pogodbeniki: vlado, sindikati, gospodarsko zbornico, delodajalci in delojemalci. V zdaj sprejetem dogovoru se nam zdi potrebno omeniti določilo, da utegnejo biti plače po ponočnih pogodbah od splošne pogodbe višje le do 15 odstotkov. Pri morebitnem preseganj ute omejitve, bodo morala podjetja namenjati nastalo razliko za zaposlovanje. Tudi naslednje določilo je pomembno: za sklenjeno politiko plač je značilno, da bo eskalacijska lestvica kumulativna; plače se bodo z inflacijo usklajevale na tri mesece, vendar le, če bo inflacija več kot triodstotna. V sprejetem dogovoru je doseleno tudi soglasje, kdaj je molno povečanje plač. Tako se plače za vsak odstotek povečanja izvoza v primerjavi z istim lanskim obdobjem lahko povečajo za odstotek. Slednjič smo le priznali, da ima izvoz pri nas vedno večjo vlogo in pomen. To je prvi praktični ukrep, ki bo zagotovo še bolj spodbujal gospodarstvo k večji prodaji našega blaga na tuje trge. Plače bodo v prihodnje zagotovo počasneje rasle kot doslej in zato tudi pokojnine ne bodo tako silile navzgor. Že večkrat zadnje mesece je bilo ugotovljeno, da se ob mesečnem nihanju plač valorizacija pokojnin spreminja v nekakšno zavito matematično operacijo. Spomnimo naj, da je le piišlo do očitnih razlik v mnenjih pri upoštevanju naslednje opeiacije. načelo, da gredo v primeru rasli plač pokojnine navzgor s poračunom za dva meseca, medtem ko padcu plač sledijo biez poračuna, je dolivelo v praksi zapletene račune. Bojda so si jih izvedenci v pokojninskem zavodu tolmačili povsem nasprotno kot strokovnjaki ministrstva za delo. Zalo niti ni tako bosa tista, ki zatrjuje, da lahko pride do situacije, ko bodo upokojenci sami terjali spremembo zdaj velja vnega mehanizma valorizacije pokojnin. Milan Vidic Umrl je Stane Gošte Izlake - V torek popoldan je zaradi srčne kapi umrl Stane Gošte, generalni direktor Elektroelementa. Zasavci ga poznamo kot pronicljivega in vztrajnega managerja, ki je v Sloveniji oral managersko ledino. Elektroelement se je pod njegovim vodstvom razvil v trdno firmo, ki se uspešno zgleduje po zahodu, v Sloveniji pa se že več let uvršča med najboljša podjetja. V gospodarskih krogih ga poznajo kot človeka brez dlake na jeziku, delavno se je vključeval v delo Gospodarske zbornice Slovenije in društva Manager. Za uspešno delo na gospodarskem področju so ga dvakrat odlikovali kot slovenskega gospodarstvenika oz. managerja leta. Nekaj časa je bil zagorski župan, čeprav mu politika ni preveč dišala. Živel pa je tudi s svojim okoljem, tako Izlakami kot občino Zagorje. Šport, posebej tenis, ga je navduševal. In prav na teniških igriščih, kjer je preživel ogromno prijetnih ur, se je končala njegova življenska pot. Vkup spacan teden Vrsta pred loncem z državno mineštro seje razšla. Sicer z negodovanji, da je na krožnikih enih premalo, na krožnikih drugih pa preveč zabele. Sploh varuhi reda in kmetje jamrajo, da si z danim obrokom iz ljudske kuhinje ne bodo kaj prida opomogli. Si bodo pa zagotovo opomogle raze in razpoke na slovenskih cestah. Poglobile in raztegnile sebodo. Ob samem korenju (iz mineštre ven) se ni čuditi, če bo popravljalcem zmanjkalo moči, dabi zakrpali vsa lokalna cestišča. In to zdaj, ko naj bi se po urejenosti občin prepoznalo ljudstvo, zdaj, ko lahko "pasemo" oči na dragih štirikolesnih konjih. Le teh, da je bilo lani zavidljivo dosti pokupljenih, se tolčejo po prsih prodajalci. Letos jih najbrž ne bo, zaradi lukenj namreč: tistih v denarnicah, sploh'pa tistih, zgoraj že omenjenih. Zaupati mobilnega lepotca sivim potem je podobno, kot poslati ga na križev pot. Ker s potmi je rado križ. Tudi tiste, po katerih stopicljajo "oni v imenu Očeta", se razhajajo. Je že tako, da kadar mačka ni doma, miši pač obračunavajo med seboj. Pa ti "hrabri mišek" popoka cunjico, se pri vratih proseče ozre k nebu in jo odrajža. Prirajžal pa jo bo te dni obrambni in sicer v Rimske Toplice, kjer se bo pomenjkovalo o nadaljni usodi tamkajšnjega zdravilišča. Kakorkoli že, svojega "filmskega" teleščka ne bo mogla namakati niti v rimskih niti v medijskih vodahbolehnatlitova obtoženka. Mi bi si to seveda želeli, zaradi promocije, še bolj pa zaradi tega, ker želimo, da se slovenska imitacija Botra že enkrat izteče. Tatjana Polanc Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In to ni nič nenavadnega, takšno pravilo velja že toliko časa, da je postalo pregovor. V naslednji zgodbi namesto dobička nastopa izguba, tretji so pacienti trboveljske bolnišnice, prvi in drugi pa Splošna bolnica Trbovlje in Občina Trbovlje. Slednja dva se ne moreta sporazumeti, čigav je otroški oddelek oz. pediatrija, v zgodbi pa nastopajo tudi padavine ali dež, ki veselo curlja skozi dotrajano streho, neusmiljeno namaka zgornje nadstropje bolnišnice in zaliva bolniške sobe. O tem sta se prepričala "zasavska" poslanca Miran Potrč in Miran Jerič, ki sta se nekega sestanka v trboveljski bolnišnici udeležila ravno med nevihto. In z načrtovanim popravilom strehe se je vse skupaj tudi začelo. Lokalni prestižnostni zaplet Tako vse skupaj imenuje direktor trboveljske bolnišnice dr. Rudi Zupan, ogorčen ker zaradi zapleta, ki bi mu lahko rekli tudi spor, splošnabolnišnica ne more do sredstev za popravilo strehe. Kot javni zavod bi bolnišnica denar lahko dobila na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih v zdravstvo. Ta je začel veljati aprila letos. Seveda mora bolnišnica vložiti pravilne obrazce, pridobiti ustrezna dovoljenja, dokazati, da je lastnik obeh zgradb s preluknjano streho ali pa se s solastnikom dogovoriti za skupno delo. Za staro bolnišnico lastništvo ni sporno, pediatrijo pasi lasti tudi trboveljska občina. Inpravzato jebolnišnica 5. maja prejela le lokacijsko dovoljenje za sanacijo ravnih streh nad prizidki splošne bolnišnice. Zemljiško knjižni izpiski, s kakršnimi razpolagajo na občini, namreč ne dopuščajo, da bi upravni organ lahko izdal dovoljenje tudi za popravilo strehe na pediatriji, med vloženo dokumentacijo za lokacijsko dovoljenjepatudi ni bilo soglasja solastnika. Na podlagi tega dokumenta bi bolnišnica prav tako lahko dobila lokacijsko dovoljenje. Pogled v zgodovino Pediatrični oddelek trboveljske bolnišnice, življenjsko delo dolgoletnega, bolnim otrokom predanega šefa tega oddelka dr. Ludvika Krambergerja, so v Trbovljah gradili z denarjem takratnega republiškega ministrstva za zdravstvo. Gradnjo je vodil gradbeni odbor, ki mu je najprej predsedoval Lojze Ribič, kasneje pa pokojni Milan Kožuh. Nova zgradba je zrastla na posestvu Božič, ki ga je, po besedah Tineta Lenarčiča, odličnega poznavalca trboveljske polpreteklosti in tesnega sodelavca gradbenega odbora, gradbeni odbor odkupil. Z izkupičkom sta si oba Božičeva sinova, kot se spominja Lenarčič, postavila v Trbovljah novi hiši. Za ureditev vseh lastninsko pravnih razmerij in ustrezno dokumentacijo stabili zadolženi bolnišnica in očina. Nekdanji upravitelj B olnišnice Jože Koritnik se ne spominja, kako so urejali lastninske zadeve, spominja pa se, daje moral leta 1969 s podpisom potrditi, katere parcele pripadajo bolnišnici. Do tuje vse nesporno. Sporno pa postane, ko se v zadevo vključijo parcelne številke. Sedanja parcela, na kateri stoji pediatrija, naj bi po interpretaciji upravnega organa trboveljske občine nastali z delitvijo parcel št.468/1 in468/2.Kotjezapisano v odgovoru Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora trboveljske občine javnemu pravobranilstvu Republike Slovenije glede predloga "za vknjižbo pravice uporabe na fundusu in na funkcionalnem zemljišču" je bila "delitev izvedena na podlagi spremembnega izkaza geodetskega upravnega organa o novi izmeri katastrskih občin Trbovlje za leto 1969." Na podlagi tega zapletenega stavka in dejstev, ki naj bi jih skrival, trboveljska občina ni mogla ugoditi prošnji javnega pravobranilstva in parcelo, ki jo bolnišnica uporablja že trideset let, bolnišnici tudi pripisati. Parceli št.468/1 in468/2nista bili nikoli dodeljeni bolnišnici, pač pa mejita na parcele, ki jih poseduje bolnišnica. V bolnišnici nikoli niso trdili, da sta omenjeni parceli njihovi. Zahtevajo pa svoje parcele. Na parceli 468/1 stoji stanovanjski objekt. takoimenovani občinski četverček, ali kot ga imenujejo starejši Trboveljčani "štirje v džipu". Kako je nastalo to zanimivo ime, se ni dalo ugotoviti, dejstvo paje, daje objekt zgradila občina za potrebe svojih ljudi in v štiristanovanjski hiši sta stanovala dva bivša trboveljska župana in še dva, za Trbovlje nekdaj pomembna človeka. Marsikomu ni jasno, zakaj bi si občina lastilazgradbo, s katero so le stroški, dobička pa ne prinaša. Treba paje povedati, da jev pritličju trboveljskepediatriji nastanjen otroški oddelek trboveljskega zdravstvenega doma, ustanove, katere ustanovitelj ni republika, pač pa občina. 27. novembra 1978. leta sta dr. Bosiljka Mičovič za Zdravstveni dom Trbovlje in prim. dr. Jože Kerstein za Splošno bolnišnico Trbovlje podpisala pogodbo o oddaji in najemu poslovnega prostora. Po tej pogodbi je bil najemnik, to je zdravstveni dom, dolžan bolnišnici plačati vsak mesec 16.327,30 dinarjev najemnine za 777,49 kvadratnih metrov prostora Splošne bolnišnice. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas, veljati paje začela 1. novembra 1978, v njej paje tudi zapisano, da se vrednost P Op,P DBA O ODDAJI IN NAJEMU POSLOVNEGA PROSTORA , ticienein: Z»»«v*Vi «dravstv.nl'ointer, TOZD Sploina bolnilnlca' Trbovlje (v nadjljnjcm b««e KINODVORANA | 15. MESEČNIKI(groz.), ned. (drama), čet. ob 17. in 19.30. uri. 13.-16. PLEZALEC (akc ), 15.-16. ZLATI ČASI (kom.), ned. ob 18. in 20. uri, pon. ob 19. 12.-15. SCHINDLERJEV SEZNAM (drama - dobitnik 7 ob 20.15. uri. rega filma pripomore V im^mi clobrč(JG iillTK] Bon«. Ostaneta še Gavin skoraj i/ktjučno reklama. Erlday in Maurice See/er. Fridayin Maurice Seezer. v. v. v.v. v.;.;, v.;.;vrt;, va. v.;.;.;.;.;.;. v.;.;.;.;, v.;v. v.;.;.;.;, v ■ Polc^ Da til C'l a Račtia brez krčmarja. Daniel Lew1sat t>l želel Izreči ili= =5f:~S s—srS agencij. Vse t<» se počne v konkurenca izjemno huda. njegovih zakonov. "Če je PostJcthwaltu, za odlično SHFBHr pSSS — oskarja 94 (režija, scenarij, Predvsem zaradi življenjskega Začinjen jc s precej dobro brega, kot je V imenu očeta, moška glavna vloga, ženska siila. Njegovemu očetu glasbo, če žc ne boste prepo- Če pri filmu vsaj maloeenite stranska vloga, moška (končno) prekipi in ga pošlje v /naliostalihdveh.bostezagoto- kvaliteto, je ogled obvezen, stranska vloga in montaža). Anglijo, da bi prišel k pameti. vo (že po zvoku) uganili identi- Tommy V mojih člankih sem že večkrat omenil mlade in perspektivne gorenjske skupine. Tudi člani skupine Monroe so eni takih. Obstajajo dobri dve leti in do sedaj nismo dosti slišali o njih. Čeprav so skupaj že lep čas, je njihova debitantska kaseta izšla šele februarja letos. Monroe se je "skrival" v prostorih, kjer vadijo. Že lansko leto so radijskim po-stajam poslali svoj prvi posnetek, pesem Jaz potrebujem več. Gre za priredbo znane pesmi I needmore of you. Pesem je bila članom, še posebej pevcu Milanu Pelze-lu, že dolgo všeč in odločili so se, da bodo prav z njo poskusili opozoriti nase. To jim je več kot uspelo. V manj kot mesecu dni so prodali okrog 2.000 kaset, kar je za mlado in (še) neuveljavljeno skupino več kot uspeh. Kaseto z naslovom Spomin na njo so snemali v studiu Metro, izdala jo je založba Mandarina. Založbaj e s tem še enkrat dokazala, da je trenutno ena izmed redkih slovenskih založb, ki veliko pomoč nudi tudi mladim. Seveda gre izjemno dobro prodajo pripisati tudi dejstvu, da so člani skupine neprestano napoti. Na Gorenjskem praktično ni kraja, kjer še ne bi igrali. Po obisku na koncertih lahko trdimo, da so trenutno najbolj popularna skupina v tem delu Slovenije. Seveda pa mislijo tudi na ostale predele, tako da lahko v kratkem pričakujemo njihove nastope tudi drugje. Ob številnih koncertih imajo člani skupine Monroe polneroke dela tudi z drugimi stvarmi. Tako na primer pripravljajo izid CD plošče, ki bo namenjena samo slovenskim radijskim postajam injevprosti prodaji ne bo mogoče kupiti. Ob tem sta že pripravljeni tudi pesmi za letošnje Melodije moij a in sonca ter Pop delavnico. Dokončna odločitev o sodelovanju na teh festivalih sicer še ni padla. Monroe veliko pričakuje predvsem od prihodnjega leta. Na žalost me je Maks, manager skupine prosil, naj njihovih pričakovanj ne objavim. Pustite se presenetiti. Tomaž A. Štojs Dominik Kozarič bo skupaj s skupino Casino nekaj dnipreživel v hotelu Metropol v Portorožu, kjer se bo sproščal, malo pa bo tudi delal - tako kot se za pravega glasbenika pač spodobi. Vse njegove oboževalke si lahko vzamete malo dopusta in se odpravite na morje ter zapeljete Dominika, saj je fant še vedno prost. Mogoče čaka ravno na vas. Stari glasbeni maček Milan Petrovič je "raztegnjen" med Mariborom, ki je njegov rojstni kraj in Piranom, kjer živi skupaj z ženo Azro in hčerko Karmen. Obe sta mu zelo pri srcu in zato veliko več časa preživi na morju kot pa na Štajerskem. Pa saj pravijo, da je na morju najlepše. Najobetavnejšo skupino leta, skupino Spin, je zapustil njihov dosedanji pevec Andrej Gumilar, ki je ustanovil novo skupino. K ostalim fantom seje pridružil njihov bivši pevec Roman Kenda. Spinovci gredo svojo pot naprej, tako tudi Andrej in upamo, da bodo vsi - čeprav ne skupaj dosegali glasbene uspehe. Danes vam bom zaupala, kaj najraje obleče Malibujevec Damjan. Glavna kosa obleke in obutve sta allstarke in leviske. Verjetno sesprašujete, zakaj tako? Zato, ker Damj an nima časa, da bi lahko v roke prijel likalnik in si zlikal kos kakšne bolj elegantne obleke. Pa saj so kavbojke za nas. mlade, čisto O.K. Helena Blagne j e res ena izmed najbolj popularnih slovenskih osebnosti. To dokazuje tudi podatek o tem, da si je sexi Helenca nabavila telesnega stražarja. Upajmo, da se ne bo zapletla z njim, tako kot sta se zapletla Whitney Houston in Kevin Costner v filmu Bodyguard. Sicer pa - čas bo prinesel svoje. Oboževalci, ne obupajte nad njo! S.G. ^ H ji ut Še eden zadnjih maturantskih plesov je mimo. V hotelu Rudar v Trbovljah so se zbrali skupaj s starši, prijatelji in profesorji maturantje Srednje strojne šole Trbovlje. Varovanci profesorja Avgusta Kostanjška so se zelo potrudili in odlično ter brez napak izpeljali program, kljub malemu številu maturantov (bilo jih je le 19)- Tudi prižganih svečk, maturantske himne in plesa ni manjkalo. V imenu dijakov je spregovoril Matej Plevčak in se zahvalil vsem profesorjem in profesoricam za njihovo potrpežljivost in dobro voljo. Tudi ravnatelj Milan Lavričjim je namenil svojo popotnico za slovo. V- Ob otvoritvi s plesom, ko so maturantje zaplesali s svojimi mamami in Karmi (edina maturantka iz strojne šole) s svojim očetom, seje ples uradno začel. Za zabavo je poskrbel ansambel Jantar, ki je svojo nalogo izvrstno opravil. V družabnem delu so seodvijalerazneigre, ki so bile tudi na prejšnjih plesih. Trboveljčani in Zagorjani so vlekli vrv in zmagali so prvi. Sledil je izbor Evrovizijske popevke in še in še. Prav vsak seje rad zavrtel v ritmu glasbe in tako seje ob dobri hrani in pijači, ter dobri volji končal še maturantski ples strojne šole, kije trajal do zgodnjih jutranjih ur. Fantje so se minuli teden potepali tudi po Španiji (kot večina maturantov) in uživali zadnje skupne trenutke. Vsi strojniki jim želimo veliko sreče in nadaljnjih uspehov. Sabina Kotar ____________________ 77 Košarkaški turnir V telovadnici Gimnazije Trbovlje so se v soboto, 7. maja, zbrali košarkarji iz štirih zasavskih šol. Za žogo so se podili dijaki iz gimnazije, strojne, ekonomske in clektro šole. Fantje so kljub temu, daje bilo v telovadnici malo gledalcev - navijačev, tekmovanje uspešno pripeljali do konca. Vendar gremo lepo po vrsti. Kot prvi so iz nadaljnega tekmovanja izpadli ekonomci, ki so se borili, vendar so bili premalo uporni in tako so kot najslabša ekipa zapustli igrišče. Za njimi so se od nadaljnega tekmovanja, ki sta ga sodila Tomaž Jamšek in Blaž Bergant, poslovili tudi strojniki. In na vrsti je bilo finale, v katerem so se pomerili gimnazijci in "štromarji". Gimnazijci so se morali (verjetno s težkim srcem) zadovoljiti z drugim mestom, zmago pa so si zasluženo priigrali izvrstni in nepremagljivi štromaiji. Seveda so fantjezaodličen uspeh dobili tudi zasluženo nagrado - to je bil pokal (kot se za prvorazredno tekmo pač spodobi), izbrali so tudi najboljšega igralca tekme. Ta čast je doletela igralca zmagovalne ekipe - Jureta Pristovnika, ki sejeres izredno dobro znašel ne samo naigrišču, temveč tudi pod košem. Tudi Jureje za ves svoj trud dobil plačilo - pokal, ki je bil zelo vesel, ko je prejel pokal. Lahko pohvalimo organizatorje, ki so se zelo potrudili in nad njimi je bil navdušen tudi profesor Jani Pajk in zato fantjein dekleta - le tako naprej. Vsem tekmovalcem pa želimo še veliko športnih uspehov in predvsem zmag. Saša Grobljar Finale GSKL V sredo je bila odigrana prva finalna tekmakončniceGSBL. Kot je že znano sta se med seboj pomerili ekipi Beltinške bande iz 3.a in 3T4VO iz4.a. To je tudi ponovitev lanskega finala, v katerem so zmagali zdajšnji tretješolci. No, tudi v letošnjem finalu jim kaže bolje, 'saj v zmagah že vodijo z 1:0. Prvo tekmo so, po dokaj nepovezani igri obeh ekip, dobili s tesnim rezultatom 60:56. Najboljši strelec tekme je bil Marko Ostanek s 26 točkami. Druga tekma je bila na sporedu včeraj, vendar na žalost do zaključkaredakcije še nismo prejeli rezultata. Marko Herman Dragi četrtošolci! Bližamo se koncu šolskega leta in s tem koncu srednješolskega izobraževanja. Le en mesec nas še loči do zaklj učnih izpitov. Ali si, ko si prvič stopil v to rumeno (ali kakršnekoli barve že) stavbo, sploh kdaj pomislil, da bo vse tako hitro minilo? Mi smo tisti, ki rušimo trditev, da vse lepo hitro mine. Čeprav je bilo več težkih trenutkov, kot pa veselih, si lahko čestitamo in vsi skupaj zaželimo srečo. Nekateri bodo vstopili v življenje, nekateri pa v novo šolsko leto na eni izmed fakultet. Zaenkrat še ne prehitevajmo časa. Najprej opravimo vse obveznosti, ki nas vežejo na srednjo šolo. Pa kaj, ko je maj. Nihče sploh nima volje, da bi se vsedel za knjigo in zvezek. Zunaj narava v vsej svoji mogočnosti vabi na izlete in potepanja. Toda ne! Mi še vedno sedimo in "bulimo" skozi okno. Srcesemitrga, ko vidim mlajše od sebe, kako skačejo okrog. Na žalost, takšno je življenje. Pa saj ni tako hudo. Mislim, da se "splača" potruditi še z zadnjimi močmi za uspeh. Uspeh v življenj u. Da boš lahko z velikimi črkami napisal pod svoje ime: DIVIDE ET IMPERA - torej - DELI IN VLADAJ. To je kruta resnica. Čez leto ali dve boš "poteptal" svojega najboljšega prijatelja, da boš lahko ti uspel. Tiste PRAVE ljubezni med ljudmi današnjega časa že dolgo ni. Saj mogočejeprav TO vzrok tega s(r)tanja, v katerem živimo sedaj. Ljudje, prosim vas, ljubite se. Za konec pa še pozdrav za današnje dni - NAJ ŽIVUO SEBIČNEŽI (Sad but true). Aleksander Lavrini j —^ Mladim Zasavcem Dežurstvo Danes sem bila zadolžena za dežurstvo. V šolo sem odšla že ob sedmi uri. Ko sem prišla v šolo, druge dežurne učenke še ni bilo, ker je bila doma iz Turja in ni imela pravočasno avtobusa. Ob pričetku predhodne ure sem zvonila in odprla vhodna vrata s ključem naše čistilke. Potem paje prišla že učenka, s katerobi morala dežurati. Predhodno uro je "kolegica” po naročilu tovarišice odšla v Čvek skopirat neke liste. Jaz sem ostala v šoli in se dolgočasila. Prvo uro paje bilo precej dela. Hodila sem po pošto, v Čebelico, nosila okrožnico,... Drugo in tretjo uro pa sva prepisovali snov in klicali učence k ravnateljici. Četrto uro je bilo dela ogromno. Vsakemu razredu sem morala povedati, da bo v četrtek, 4. marca planinska šola. Potem sem odšla v kabinet angleščine, da me tovarišica hitro vpraša besede. Peta ura paje bila spet en sam dolgčas. Andrea Ravnikar, 6.a, Dol najboljšo hrano Vita. To sta moji najljubši živali. Nekega dne se mi je zgodilo, daje ena od ribic padla na tla. Hitro sem jo pobrala in vrgla nazaj v vodo. Bila sem zelo žalostna, ker sem mislila, da bo umrla. Sosedova muca pride večkrat k nam na potep. Vedno gleda v akvarij. Biti moram zelo pazlj iva, da ga ne prevrne in požre ribici. Selma Kavgič, PE A. Hohkraut, Trbovlje Nas razred 3.i Na naši šoli razredov je veliko, a le eden je moj 3. i, kaj vse se v njem dogaja, vam tale pesmica izdaja. Akvarij -Doma imam dve zlati ribici, Miko in Mikija. Vedno jima menjam vodo in jima dajem Z računalnikom se Domen rad igra, a novo Barbi punčko Sandra ima. Peter bi rad postal fakir, Ines pa igrala bi klavir. Sestavil: Domen BarovIC Tomaž pa ladje bo gradil, krmar na ladji bi pa Marko bil. Prvi častnik bi Jernej postal, najboljši sedež bo Živi dal. Smučanje trenirati Vasjaje začel, v pevskem zboru bo pa Sašo pel. Tjaša novo je kolo dobila, večkrat gaje Simonu posodila. Aljaž postal košarkarski bo šampion, zadela B arbara Podra vkin j c balon. Peter velik bo postal plezalec, če pade, Rebekamu nadanemavec. Igor sanja že o letalih, Anja pa še vedno opunčkah malih. Špela rada igra kitaro, Goran bratcu skriva se za omaro. Dama fina je pa Tina, z Janezom se dobro Štirna. Maja kužka ima doma, Uroš pa kar hrčka dva. Raztrgal Primož je rokava dva, mu Špela zašila je oba. Po očkovih stopinjah Urban že stopa, na klarinetskem festivalu zdaj nastopa. Če pa v razredu postane prevelik nemir, vse uredi tovarišica Maij ana Košir. Na koncu pesmice je pika, pozdravljapa vas Gantar Nika. Razveselili smo starše Na nastop smo se dolgo pripravljali. Končno je prišel dan za nastop. Jaz sem bila napovedovalka. Imela sem tako tremo, da so mi šklepetali zobje. Za vsak slučaj, če bi pozabila povedati, sem imela s seboj list, na katerega sem gledala, kaj bo na vrsti. Za začetek smo zapeli dve pesmici, prvaje bila Očetov nauk, druga pa Lipa. Potem je sledil ples, ki smo se ga deklice naučile v šoli v naravi na Kozjaku. Taples se imenuje Bugi-bugi. Potem sta bili na vrsti še lutko vni igrici Listek in Kako se je mucek naučil mijavkati. Seveda smo starše že na začetku pogostili s kavo in jim pokazali panjske konjičnice, ki smo jih sami narisali. Sledil je nastop na sinthesizerju. Na njega so igrala tri dekleta. Potem stabili na vrsti še dve lutkovni igrici: Očistimo potoček in Prizori iz življenja stvari, ki jo je napisal Boris A. Novak. ZA konec smo staršem zapeli še pesem Roberta Magnifica Zeleni Jure. Mamici je bilo zelo všeč. Kristina Umek, 4.h, Trbovlje Brez strahu Slavko Ivezič je prav gotovo eden najboljših rokometnih strokovnjakov pri nas in rokomet pedstavlja del njegovega vsakdana. Poleg tega, da je trener Radečepapirja, je tudi selektor mladinske reprezentance Slovenije, pred dvema sezonama pa je bil tudi trener trboveljskega prvoligaša Omnikom Rudarja. Na memorialu Mirka Škaličkija je prišel z izbirnega treninga mladinske reprezentance. Kakšen je slovenski rokometni naraščaj? Kar se tiče rokometne igre in potencialov, se nimamo kaj bati. V tej generaciji razpolagamo s celo vrsto dobrih, mladih rokometašev. Prav gotovo ima ta generacija veliko možnosti, da se kvalificira na SP, ki bo prihodnje leto. Kje rastejo dobri rokometaši? Kot Celjan sem navdušen nad celjsko šolo in mislim, daje bila do sedaj edina dobra. V tem trenutku pa lahko rečem, da ob Celjanih delajo zelo dobro še Kolinska Slovan s Kodeljevim. Pojavljajo pa se tudi druge sredine npr. Krško, Velenje in Slovenj Gradec. Ostajate trener Radeč? Zaenkrat lahko rečem, da. Vsi pogoji so dobri. Imamo dvorano, voljo do dela, ljudi,ki so v Radečah navdušeni nad rokometom: Naša skupna naloga je ta, da postavimo rokomet na višji nivo, da organiziramo kompletno klubsko delo in da se dela z vsemi kategorij ami. Odgo vaij a mi, ker imaj o v klubu cilje na daljši rok, saj se le tako pokaže ali si kot trener delal dovolj dobro ali ne. Če si v ekipi samo eno leto, to nepomeni nič, rezultati se ne vidijo in slika je lahko zelo nerealna. V Zasavju jerokomet zelo poularcn šport. Kaj vi kot trener menite o zasavskem rokometu? V Trbovljah imajo solidno ekipo, vendar paje za kakšne ambicioznejše cilje po mojem mnenju prestara. Morali bi se osvežiti, žal še ne z domačimi igralci, saj je praznina ravno v mladinskem pogonu. Pa je problem znova tukaj, saj bodo morali pripeljati igralca ali dva od drugod. Zagorjani in Dolani so približno v istem rangu kot Radeče in edino volja, delo in ambicije, ki si jih zastavijo v klubu, so odločilnega pomena za uspešno delo. M.P. Se vedno Goldstar Prav v tekmi zadnjega kola rednega dela prvenstva, ki ga jeGoldstar odigral v Škofji Loki, je Borut Maček prehitel soigralca, ki je na vrhu zasavčevske lestvice kraljeval skozi celo sezono, reprezentanta Dušana Andrejiča. Borut, kako bi oceni sezono? Z zadnjimi močmi smo poiskušali popraviti sezono ali natančnejše, loviti možnost za uvrstitev v Evropo. To možnost smo zapravili v pokalu, kajti imeli smo devet zadetkov prednosti, potem pa izgubili za deset. Kaj pa tvoje igre. Si zadovoljen z njimi? Moram reči, daje bila letošnja sezona veliko boljša kot prejšnja. Po povratku iz Avstrije sem se zapustil, kar nekaj kilogramov sem pridobil in nisem bil tisti pravi. Letos pa sem predvsem s spomladanskim delom zadovoljen. Jeseni je bilo sicer malo slabše, pa vendarle sem lahko zadovoljen. Imam občutek, daje ekipa pokazala precej manj kot je sposobna. Recimo, da je niste pokazali vesga, kar ste sposobni? Sigurno je ta ekipa sposobna dati več, kaj pa je razlog, da lega ni naredila, je sedaj težko reči. Sigurno je, da bi z boljšim treningom dosegli več, koliko več, paje vprašanje, saj so pred nami res kvalitetne ekipe. Kako naprej? Sam bom verjetno ostal pri Goldstar] u. Mislim, da bodo ostali tudi drugi. Mogoče bi potrebovali le enega levega zunanjega igralca, res kvalitetnega, ki bi izboljšal našo igro. Kakšno pa je sodelovanje uprave z igralci? Na kratko rečeno ne najboljše, oziroma lahko bi bilo boljše. Pojavi se kakšno nesoglasje, problemi so tudi z denarjem, ki ga pravzaprav ni. Borut Maček je tudi trener kadetske ekipe Goldstarja, kije v prvi tekmi spomladanskega dela premagala Brežice visoko 32:20, zato sem Boruta povprašal tudi o delu z mladimi. Pravi, da se z mladimi dela. Za izključitev najmlajših iz Zasavske lige pa pravi, da si je vodstvo tekmovanjaizmišljalo termine igranja, kadar je njim odgovarjalo in da takega načina ni moč podpirati, kaj šele sodelovati. S. K. Gooool! Tone Medved je bil na listi strelcev zasavskih klubov v pretekli sezoni najboljši in zato je bil proglašen za najboljšega rokometnega strelca Zasavja. V 22. kolih je dal kar 116 zadetkov, kar znese malo več kot pet golov na srečanje. Kakšna je tvoja ocena sezone? Pred sezono sta nam bila v klubu predstavljena dva tekmovalna cilja - obstanek v ligi in uvrstitev v play off. Oba cilja smo dosegli in zato tudi ni bilo pretiranega žalovaja, ko smo osvojili osmo mesto in izpadli iz nadaljnega tekmovanja. Seveda smo si igralci želeli kakšno mesto višje, vendar pa se z ekipo, kakršna je, realno ne bi mogli uvrstiti višje. V začetku sezone nisi bil med najboljšimi strelci, v pomladanskem delu pa si počasi pridobival mesto za mestom. To je bilo povezano z mojim statusom v ekipi. V decembru sem povedal, da sem zaključil rokometno kariero in da ne mislim več igrati. Seveda zaradi finančne situacije. V klubu smo se dogovorili, da do konca sezone odigram pod pogoji, kakršnikoli so, vendar se ^ po koncu sezone naredi nova pogodba. Takrat £ sem se zavedel, da tudi, če nič ne dobimo, ^ igram za svoje ime in psihično razbremenjen ^ lahko boljše igraš. 5 Zelo uspešno tudi treniraš trboveljske 10 pionirje? Verjel bom, da sem uspešen trener, ko mi bodo ostali trenrji po Sloveniji pri-znali, da imamo eno najbolj perspektivnih ekip. Šele takrat bom v to verjel. Ti igralci, ki trenirajo v Trbovljah, imajo veliko veselje do rokometa in so eni tehnično najboljše podkovanih v Sloveniji. Čemu pripisuješ takšen interes? Dvema stvarema. Prva je občutek pripadnosti, saj dobijo občutek, da se zanje zanima velik team na čelu z Brankom Gačnikom, že ko prvič pridejo v klub. Druga paje strokovnost. Kakšni so tvoji načrti? Moja sezona se zaključi 6. julija po rokometni šoli, kamor sem tudi letos povabljen kot strokovni sodelavec. Do konca maja bi moralo biti jasno tudi, ali bom ostal v Trbovljah. Odkrito pa lahko povem, da zastonj ne bom več igral. Ob maja do avgusta bom treniral po svojem programu od 6 do 8 ur na dan z izjemo enega tedna, ki ga bom preživel nekje ob morju. B.K. Prvi "Memorial Mirko Škalički" je v celoti dosegel svoj namen. Tako organizacijsko, medijsko kot z odzivnostjo gledalcev in ne nazadnje tudi s prikazanimi igrami, je bil povsem na ravni igralskih in človeških kvalitet prezgodaj preminulega 26-letnega vratarja Mirka Škalikega. Ekipe trboveljskega Omnikom Rudarja, Zagorja in dolskega TKI Hrastnik, kjer je Mirko v svoji kratki, vendar blesteči športni karieri igral, so ob četrtem udeležencu -Radečepapirju - prikazale na igrišču OŠ Dol dopadljiv rokomet in fer igro, s čimer so na najboljši način izkazale spoštljiv odnos do enega najboljših rokometnih vratarjev, kar jih je premoglo Zasavje. V uvodni igriMemorialaje trboveljskiprvoligaš zlahka ugnal radeško četo trenerja Slavka Ivezica. Levstikovi varovanci so že na začetku pokazali svoj namen - osvojiti prvi Memorial. Drugo srečanje je že bolj razvnelogledalcc. Gostitelji, ekipaDol TKI Hrastnik pa je bila boljša od svojih nasprotnikov iz Zagorja. Sledilaje tekma poražencev za 3. mesto. Po zanesljivem vodstvu Zagorjanov so Radečani v končnici rezultat izenačili, nato pa so Zagorjani vendarle dosegli zmagoviti zadetek. Finalno srečanje za 1. mesto, kije sledilo prvenstveni tekmi kadetskih ekip. v kateri so domačini premagali vrstnike iz Dobove z 29:19, je prineslo živahen rokomet. Po začetnem, presenetljivem vodstvu gostiteljev, so na koncu zanesljivo slavili Trboveljčani, ki so zasluženo prejeli iz rok pokojnikove soproge V endi in predsednika dolskega kluba Nagrajenci Zasavce in Greme: Moljk, Žibret, Medved, Voglar, Andrejič in Maček. Jureta Kezolcta, prehodni pokal in pokal v trajno last, ki j ih je prispeval hrastuiški Sijaj. Trenerji so izbrali najboljše posameznike, ki jih je organizator nagradil s praktičnimi nagradami. Najboljši igralec turnirja je bil Darko Ra uši (Dol TKI Hrastnik), najboljši vratar Dattilo Lipovšek in strelec Tone Medved (oba Omnikom Rudar), kije na ta način še potrdil naslov najboljšega zasavskega strelca v sezoni 1993/94. Sodniško nalogo so "uspešno opravili": Jekoš, Zibret (oba Trbovlje), Teršek (Hrastnik) in Rižner (Dol pri Hrastniku). Drugi Memorial bo prihodnje leto \4 Trbovljah. V odmoru finalne tekme je časopis Zasavc v sodelovanju s podjetjem Grema iz Zagorja podelil pokale najboljšim zasavskim rokometašem za preteklo sezono. Zmagovalca sta Borut Maček in Tone Medved Pokal in priznaje sta kapetanu Rudarja Matjažu Vrbnjaku predala žena Mirka Škaličkija Vendi in predsednik RK Dol TKI Jure Kozole. pokale pa so iz rok Slavka Iveziča in predstavnika podjetja Grema Marka Hebarja prejeli še drugo in tretje uvrščeni: Aljoša Žibret, Urban Moljk, Dušan Andrejič in Bojan Voglar. Cvetlične aranžmaje je prispevalo cvetličarstvo in svečarstvo Lenarčič iz Trbovelj. Rezultati: Omnikom Rudar - Radečcpapir 21:11 (11:5) Strelci: Medved 7, Deržič, Vrbnjak, Kosec in Voglar po 3 ter Mašič 2 za Omnikom Rudar, Potočnik 5, Sotlar in Kolander po 2, ter Bele in Zahrastnik po 1 za Radečcpapir. Dol TKI Hrastnik - Zagorje 18:13 (9:3) Strelci: Moljk in Raušl 4, Fajdiga, Kranjc, Lipovšek po 2, ter Fabjan, Špajzer. Plevnik in Vidmar po 1 za Dol TKI, Ule 6, Kirn 5, ter Žibret in Šikovcc po 1 za Zagorje. Za 3. mesto Zagorje - Radečcpapir 16:15 (10:7) Strelci: Žibret 7, Ule 5, Kirn 2 ter Dečman in Frelih po 1 za Zagorje, Potočnik 5, Kolander 4. Rus in Zahrastnik po 2 ter Sotlar in Mlakar po 1 za Radečcpapir. Za L mesto Omnikom Rudar - Dol TKI Hrastnik 22:16 (11:8) Amnikoni: Lipovšek,Šikovcc, Medved9, Deržič,Podbregar, Vrbnjak 1, Kosec 3, Tržan, Mašič, Stojakovič 2, Voglar 6, Senica. Mol TKI: Premec, Šterbucl, Šantej, Tauš, Špajzer, Lipovšek 2, Kranjc, Fabjan 1, Plevnik, Moljk4, Fajdiga, Raušl 7, Vidmar L Oblak. Jože Premec Foto: Branko Klančar Najboljši na turnirju (Medved, Raušl, Lipovšek). vaili» ZRC Rudar odličen drugi Trbo vij e - Prizadevni trboveljski rokometni delavci na čelu z Brankom Gačnikom so v nedeljo več kot izvrstno pripravili finalni turnir državnega prvenstva za mlajše dečke. Pravico nastopa so imeli igralci rojeniletal981 in mlajši, v finale pa so se po predhodnih kvalifikacijah ob ZRC Rudatju uvrstili še PivovamaLaško, Andor Jadran in Slovan. Tekmovanje seje po sistemu "vsak z vsakim” pričelo po uradni otvoritvi. Že uvodni tekmi sta pokazali, da sta ZRC Rudar in Pivovarna Laško precej boljša od Andor Jadrana oziroma Slovana. Tekmi drugega kola sta bili le še dokaz več. Trboveljčani in Celjani so še enkrat prepričljivo zmagali. V predzadnji tekmi so igralci iz Kozine pod vodstvom reprezentanta Janija Likavca v drugem polčasu nadigrali Ljubljančane in si priigrali bronaste kolajne. Srečanje med ZRC Rudarjem in Pivovarno Laško je bilo neverjetno izenačeno. Z izjemo začetnega vodstva domačih z 2:0 si nobena ekipa ni priborila več od zadetka prednosti, rezultat pa je bil izeneačen tudi na koncu. Odločale so sedemmetrovke. Odločitev je padla že po štirih strelih na vsaki strani, saj so vsi gostujoči igralci zadeli, pri domačih pale Milinkovič in Dobravec, medtem ko sta ArličinKujundžičzgrešila. Celjani so s tem osvojili še en naslov državnega prvaka več,Trboveljčani pašo šele stežka zadovoljili z drugim mestom, čeprav je to velik dosežek. "Ne smemo pozabiti, da celjska rokometna šola obstaja že vrsto let, mi pa smo zares načrtno začeli delati šele pred dvemi leti. Fantje so v tem času zelo napredovali," je po tekmovanju povedal sekretar Omnikom Rudarja Vili Knez. Zanimivajetudi izjava vodje trboveljske pionirske rokometne šole Branka Gačnika, ki jo je izrekel takoj po podelitvi nagrad: "Kljub velikemu uspehu so fantje z drugim mestom malce nezado-voljni, članska ekipa pa bi bila s takšnim dosež-kom celo v Evropi!" Zanajboljšegaigralca finalnega turnirja so izbrali Mersada Bratono-vica iz zmagovalne ekipe, najboljši vratarje bil član ZRC Rudarja Tomaž Tašker, najboljši strelec pa AnžeSvetič (Slovan). Srebrno kolajno državnega prvenstva so si priborili: Tomaž Tašker, Bojan Kujundžič (11 golov na finalnem turnirju), Denis Arlič (9), Danijel Dobravec (11), Denis Imširovič, Marko Žagar. Elvis Brkič (8), Predrag Milinkovič (12), Edis Lemezovič (6), Robi Lamovšek, Danijel Stanojevič, Jure Arlič, Jurc Oberžan, Miha Logar (1), Tadej Herman, oba trenerja Herman Kolar in Tone Medved ter prizadevna uprava s pomočjo številnih sponzorjev. Sašo Fabjan NOGOMET Končno zmaga Rudar- Era Šmartno 1:0 (1:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Vivod (Dolič), strelec: 1:0 Turšič (18). Rudar: Dizdarevič, Izgoršek, Haralovič (Pavlin), Florjane, Zaimovič, Kic, Košak, Sotenšek, Turšič, Rižner.Smajlovič (Brundič). Era Šmartno: Hrovat, Jelen (Podgoršek), Štefančič, Maglica, Omeragič, Irman, Malus (Rudnik), Druškovič, Delameja, Mašič, Žurej. Trbo veljčani so v desetem spomladanskem kolu končno uspeli zmagali, ob tem pa so osvojili tudi prvi točki na domačem igrišču v drugem delu prvenstva. Odločilni zadetek je po napaki gostujoče obrambe s svojim dmgim prvenstvenim zadetkom v članski konkurenci dosegel mladinec Borut Turšič, ki je januarja dopolnil ISlet.Obcekipi sta si pripravili še nekaj priložnosti. Pri domačih so se v ugodnih položajih znašli Turšič, Rižner, Sotenšek in Košak, ki ga je v 75. minuti Omeragič zrušil na robu kazenskega prostora v stoodstotni priložnosti, a se je slab sodnik zadovljil samo z rumenim kartonom. Mož v črnem je napravil napako tudi v končnici prvega polčasa, ko bi po prekršku nad Turšičem vkazenskem prostoru moral pokazati na belo točko. Tudi gostje iz Šmartnega ob Paki niso bili brez priložnosti. Najbolj nevaren je bil Druškovič, toda Rudarjev vratar Dizdarevič je bil zelo zanesljiv. S.F. Hat-trick Jelenka Dravinja - Zagorje 3:1 (2:1) Slovenske Konjice, stadion Dobrava, gledalcev 350, sodnik Šturm (Kranj), strelca: 1:0 Jelenko (1), 1:1 Žibret (10), 2:1 Jelenko (22), 3:1 Jelenko (68). Dravinja: Zver, B.Hrovat, Bezenšek, J.Hrovat, Vogelsang, Krud-er, Topič, Ribič, Jelenko, Vasic, Kranjc (Krašovec). Zagorje: Hace, Kurež (Grešak), Buovski (Brečko), F.Kranjc, Borštnar, Žibret, J.Kranjc, Razboršek, Holešek,.Petrušič, Hadžič. Zagorski nogometaši so doživeli še tretji zaporedni poraz in zapravili možnost za uvrstitev tik pod vrhom lestvice. Obramba, ki je bila v skoraj enaki zasedbi v prvi ligi takorekoč nepremagljiva, je v slabši konkurenci luknjasta kot švicarski sir. Zagorjani so v zadnjih treh tekmah prejeli kar enajst zadetkov. V tekmi z Dravinjo se je njihova mreža zatresla že v prvi minuti. Strelec je bil Jelenko, ki je v nadaljevanju še dvakrat premagal Haceta. Edini zadetek za goste je dosegel Bojan Žibret, znova z mojstrsko izvedenim prostim strelom. Zagorjani so imeli sicer še nekaj priložnosti, najlepšo Holcšek, toda mladinski reprezentant Zver je bil še enkrat uspešnejši od najboljšega zasavskega strelca. Omeniti velja, da je moral deset minut pred koncem zaradi poškodbe igro zapustiti Borštnar. Ker je trener Vinko Žibret že pred tem opravil dve menjavi so Zagojani končali z desetimi igralci. Zagorski kapetan si je zlomil nogo, tako da je zanj sezona najbrž že končana. "Škoda, da lega prvenstva nasploh že ni konec. Naša ekipa se ne bori niti za vrh, niti za obstanek, tako da je fante nemogoče motivirati", je dejal trener Vinko Žibret. S.F. Lepa predstava Fapirničar-KovinaržtO (2:0) Radeče, stadion Papirničarja, gledalcev 150, sodnik Kodrič (Ptuj), sinica: Drobne (33), Ribič (44). Papirničar: Kelenc, Trebše, Matanič, Derviševič, Kačičnik, Ribič, Cetin, Marc, Knavs (Guček), Drobne (Lazar), Kirbiš. Kovinar: Prelec, Tučič.I. Šebalj, Reljič, Muhič, Tušek, Blažen (Čelan), Kovačič, Modri, M.Šebalj, Planinšek. Domači igralci so tekmo končali že v prvem polčau. Po hitri in lepi igri so dosegli dva lepa zadetka. Igraje bila zelo fer, brez prekrškov, kar se v zadnjem času Radeča-nom zelo redko dogaja. V drugem polčasu se je igra odvijala na sredini igrišča. Enajsterici sta imeli nekaj lepih priložnosti za zadetke a jih strelci niso izkoristili. F.K. Slabo sojenje Svoboda - Bilje 1:1 (0:0) Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 100, sodnik Benčič (Vrhpolje), strelca: 0:1 Grgič(75), 1:1 M. Vozelj (80). Svoboda: Povšnar, M. Vozelj, Karamarkovič, Gošle, Kurež (Šink), Trdin, Račič, Vrtačnik, Uranič, Vozelj, Janežič. Bilje: Peos, Furlan, Gregorič, Škrlj, Steklar, , Blaško, Grgič, Mezinec, Markič, Stojko, Faganel. Tudi tokrat Svobodi ni uspelo zmagati, igralci so se trudili, toda kaj več kot točke niso uspeli osvojiti. Gostje so povedli šele v 75. minuti preko najboljšega igralca gostov Grgiča, Golje sodilik priznal, kjub temu, da je bil gostujoči igralec v nedovoljenem položaju. Igralci Svobode niti niso preveč protestirali, po končani tekmi pašo sodnikoma očitali grobo napako. Sodniške odločitve so povzročile tudi vročo kri med gledalci, tako daje prava sreča, da po tekmi ni prišlo do večjega incidenta. J.M. Prvi poraz Radomlje Dob - Litija 1:0 (0:0) Igrišče v Dobu, gledalcev 200, strelec Tekavc (82,11-m). Litija: Trampuž, Golnar, Celestina, Fele, Jarm, Vehovec,Zajc, Martič, Mele, Poglajen, Gnjatič. Tokrat so Lilijani doživeli prvi spomladanski poraz in še to s pomočjo sodnika, ki je po nedovoljenem položaju domačega napadalca pustil igro naprej. Posledica tega pa je bil še dvomljiv prekršek za ll-metrovko,ki sojo domači izkoristili inin v pomladanskem delu Litijanom prvi prizadeli poraz. S.K. ŠPORT vsm IBTETIK M ROKOMET Gostje premočne Zagorje - Lokastar 13:23 (7:11) Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 100, sodnika Vovk in Okanovič (oba Trbovlje). Zagorje: Žerko, Bolte 5, Sedej 2, Klopčič 1, Čibej 2, Zupančič 1, Smole, Remic 2. Lokastar: Peternel, Šturm 5, Penko 3, Jugovič, Krmelj, Oman 2, Oliò 9, N.Kalan 4, Zavrl, Kotar, B.Kalan, Debeljak. Gostje iz Železnikov (bivši Aiples), ki imajo v svojih vrstah znova nekaj igralk še iz nekdanje druge zvezne lige, so bile premočan nasprotnik. V domači vrsti tokrat ni bilo poškodovane Jasne Poglajen. Manjkale so tudi nekatere igralke, ki igrajo v konkurenci starejših deklic, kjer se potegujejo za prvo mesto v svoji skupini. Zagorjanke so bile v tekmi z izkušenimi Gorenjkami enakovredne le v prvem delu, v nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša pripravljenost in uigranost drugouvrščene ekipe zahodne skupine druge državne rokometne lige. S.F. Aktivni veterani Zasavje - Veterani rokometnega kluba Usnjar so se udeležili 2. Rodinovega memoriala, ki je bil v Izoli. Turnir je bil z mednarodno udeležbo in izredno kvaliteten. Igralci Usnjarja so, čeprav oslabljeni, osvojili tretje mesto v skupini. Za polfinale je manjkal le en gol. Od zasavskih ekip seje turnirja udeležila tudi veteranska ekipa iz Zagorja, ki pa je bila v isti skupini z Usnjarjem in je osvojila 4. mesto. V medsebojnem srečanju pa je bil uspešnejši šmarski Usnjar s 9:7. S. K. ŠPORTNO PLEZANJE Umazana igra Liboje - V plezališču Kotečnik pri Libojah je preplezana nova smer. 22 zaporednih težkih gibov brez pravega počitka, zadnja dva po luknjicah za prvi členek prstov. Dvajset metrov visoka stena se ob tem prevesi za dobrih osem metrov. Vzdržljivostni problem s ključnim mestom na sredini smeri. To so na kratko značilnosti smeri. Zamisel in opremljanje seje začelo že pred dvema letoma. Težavnost smeri je zahtevala dve zimi trdega treninga in mnogo poizkusov. Smer je Vili Guček preplezal 4. maja in jo poimenoval "Umazana Medved v reprezentanci Hrastnik - Slovenski kajakaši in kanujisti na divjih vodah so imeli na Savi Bohinjki in Soči izbirni tekmovanji za sestavo državne reprezentance. Na sobotnem tekmovanju na Savi Bohinjki je v KI -spustu prijetno presenetil Gorazd Medved. Prehitel ga je le reprezentant Finske Kimo Horinovski. Omenimo naj, da je bil to klasičen spust, saj so v nedeljo na reki Soči tekmovalci vozili Sprint 2 x 1000 metrov, kjer sta se oba rezultata seštela. To je bila noviteta, ki se v kajakaškem športu počasi uveljavlja saj tako postane spust bolj zanimiv za tekmovalce in gledalce, kjer lahko gledalec spremlja tekmovalca od starta do cilja. Po Gorazdovem mnenju ima ta oblika tekmovanja lepo prihodnost, vendar mora biti tekmovalec zelo previden, da ne naredi kakšne napake, ker jo na tako kratki progi težko popravi. Prva izbirna tekma Sava Bohinjka KI - člani: 1. Kimo Harinovski (Finska), 2. Gorazd Medved (Hrastnik). Druga izbirna tekma na spustu Soča KI - člani: 1. Andrej Abramovič (Soške Elektrarne), 2. Gorazd Medved (Hrastnik). V" -------D igra". Ocena 10+(francoska ocena:' 8b+). Usmerjena energija, velika želja, upanje in razočaranja... in neizmerno zadovoljstvo. V.G. Kavzar odlično Trbovlje - V času prvomajskih praznikov seje trboveljski plezalec Borut Kavzar udeležil priprav v italijanskem plezalnem središču Arko, ki leži na severu največjega italijanskega jezera Lago di Garde, Slovencem znan po Gardalandu. V tem času je bilo tamkajšnjem kampu najmanj 100 slovenskih plezalcev in alpinistov in vzdušje je bilo res domače. Borut je splezal več smeri z oceno VIII+ in eno z oceno VIII+/IX, kar je njegov osebni rekord v plezanju "na pogled" - način plezanja, ko v smeri plezaš prvič, brez predhodnih informacij o smeri. Ta način plezanja je najboljša priprava za tekmovanja. V.G. Mladi plezalci Trbovljc - Minuli vikend je bil v znamenju tekmovanj za mlajše in srednje kategorije športnih plezalcev. Udeležila sta se jih dva člana AO Trbovlje. Med mlajšimi dečki je na umetni steni v Pirničah Marko Kolenc delil 17. mesto, v Celju pa je Rok Verdel v kategoriji starejših dečkov zasedel 19. mesto. V.G. NAMIZNI TENIS Šinkovec državni prvak T rbovl j e- Pet trboveljskih invalidov, članov DRŠI Revirska četa, seje udeležilo tretjegadržavnegaprvenstva invalidov v namiznem tenisu. Tekmovalci so bili razdeljeni v različne kategorije. V skupini nastopajočih s podkolensko amputacijo ali lažjo prizadetostjo noge je bil Martin Forte četrti, Albert Kolar pa peti, v kategoriji igralcev z amputirano ali prizadeto roko je Marjan Šinkovec osvojil celo naslov Naj nogometaš Zasavc in Portess Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Adnan Dizdarevič in Jože Krajnc. Ocene - 25. kolo: Zagorje: 5 J. Krajnc, 3 Žibret, 1 Razboršek; Rudar: 5 Dizdarevič, 3 Turšič, 1 Košak. Skupno: 56 Žibret, 49 Sotenšek, 34 Rižncr, 33 Zaimovič, 29 Petrušič, 26 Petrušič, 24 Borštnar, 21 Holešek, 19 Kic, 18 Florjane, 16 J. Krajnc, 14 Kern, 13 Grčar, 12 Herman, 11 Brečko, 10 Povšnar in Dizdarevič, 9 Kurež, 8 Štok, 7 F. Kranjc, Turšič in Hace, 6 Razboršek, Žlak in Jesih, 5 Tomše, 4 A. Ranzinger in Haralovič, 3 Breznikar itn. Strelci: 14 Holešek (Z), 12 Barbek (L), 11 Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), 8 Petrušič (Z) in Mele (L), 7 Kačičnik (PR), 6 Poglajen (L), Žibret (Z) in Drobne (PR), 5 Kirbiš (PR); 4 Buovski (Z), 3 Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač, Račič (S K), Ribič (PR); itn. PORTESS d.o.o. Trbovlje državnega prvaka, na drugo mesto pa se je uvrstil Robi Fištrek, medtem ko je bil Jelo Murn tretji v skupini lažje prizadetih. Skupno so tako člani trboveljskega društva osvojili kar tri kolajne. Čestitke v imenu uredništva i n vseh naših bralk in bralcev. S.F. KEGLJANJE Kardinar • Tkalčič Litija - Prizadevni delavci kegljaškega kluba Litija so bili prireditelji državnega kegljaškega prvenstva ženskih dvojic. V izredno kvalitetni zasedbi so vsa prva mesta osvojile dvojice celjskega Ema in kot je dejal njihov trener Vlado Gobec, se je to zgodilo prvič v zgodovini slovenskega kegljanja. Ob tem je v sobotnem nastopu Tkalčičcva postavila tudi nov rekord kegljišča (453 kegljev), ki ga je do tedaj imela kolegica v paru Marika Kardinar. Sodelovalo je 24 najboljših slovenskih parov. Rezultati: 1. Kardinar - Tkalčič 1723 kegljev, 2. Grobelnik -Zupanc 1705 kegljev, 3. Lesjak - Verdnik 1681 kegljev. Zmagovalke so bile v razgovoru po podelitvi zmage vesele, saj so ubranile lanski naslov. Pravijo, da še niso v pravi formi, saj je še nekaj časa do svetovnega kegljaškega prvenstva v Ludvigshafnu v Nemčiji, 'l am Marika Kardinar brani kar trojni naslov svetovne prvakinje (posamezno, ekipno in v kombinaciji). Pravi, da bo to zelo težko ponoviti, da se bo potrudila in seveda bo zadovoljna z vsakršno medaljo. S. K. Uresničili želje Litija - KK Litija je s posamičnim občinskim prvenstvom za kategorizirane tekmovalce končal za njih uspešno sezono. Dosegli so zastavljeni cilj, to je uvrstitev v 2. slovensko ligo vzhod. Na kvalifikacijah v Ljubljani so v družbi ekip Dobrne, Ruš, Impol Rudarja iz Kanižarice in Črnomlja edini v dveh dneh podrli čez 10000 kegljev in premočno osvojili prvo mesto. Na občinskem prvenstvu je prvo mesto osvojil Ludvik Novak s 1742 podrtimi keglji, drugi je bil Slavko Poglajen in tretji Milan Šijakovič. S. K. s/ p tj.Q Prvi se je iz gruče kolesarjev v cilj v središču Hrastnika pognal Boštjan Mervar (Sava protektor), le nekaj centimetrov za njim Bogdan Fink (Krka) in kot tretji Gorazd Štangelj, reprezentant Slovenije 1. Tako so kolesarji 10. maja okrog 11.00 ure zaključili drugo etapo dirke Otočec - Hrastnik. Po prekolesarjenih 76 km jih je v Hrastniku pričakala množica radovednežev, navijačev in ljubiteljev kolesarjenja, ki so lahko prvič v svobodni Sloveniji v svojem kraju videli cilj mednarodne kolesarske, etapne dirke PO SLOVENIJI. Videli so lahko kolesarje obeh slovenskih reprezentanc in drugih klubov. Gostovali pa so tudi kolesarji iz Italije, Slovaške, Poljske, Bolgarije in drugih držav. Na veselje vseh gledalcev smo torej lahko videli trojno slovensko zmago, prelivanje šampanjca in veselje najboljših. Nas pa je zanimalo predvsem ozadje tega kolesarskega cirkusa. Za kolesarji se v cilj pripelje tudi cela kolona servisnih kombijev s serviserji, ki skrbijo za tehnično brezhibnost koles in posredujejo ob morebitnih defektih med dirko. Zaustavijo se v bližini cilja, tako da izmučeni kolesarjimčimprejenajdejo svoj klubski avto. Ob sprehodu med "boksi" je po vsod videti le prislonjena kolesa, utrujene kolesarje, ki si gasijo žejo in ume serviserje, ki kolesa pospravljajo v kombije, da jih potem odpeljejo na zborno mesto, tokrat pred hotel Jelka v Hrastniku. Kolesarji se nato stuširajo in gredo na kosilo. Tedaj se začne delo za serviserje. Vsako kolo je namreč treba podrobno pregledati in ga pripraviti za naslednjo dirko. Poleg napak, za katere jim povedo tekmovalci, je treba pregledati zavore, saj tekmovalci drvijo tudi s hitrostjo 100 kilometrov na uro, potem so tu pedala, menjalnik in večkrat tudi zvita kolesa, katera mehaniki naravnajo s privijanjem ali odvijanjem špic. Seveda je treba zamenjati tudi obrabljene gume in podmazati verigo. Med delom so nam serviserji zaupali tudi nekaj tehničnih podatkov. Kolesa, vredna so v povprečju nekje med tri in sedem tisoč nemških mark, so izdelana za vsakega tekmovalca posebej. Nekateri serviserji ji h celo sestavijo sami. Okvirji so izdelani izerom molbidena, karbona ali titana, do pol cm natančno po želji tekmovalca. Tehtajo okrog 9 kg in imajo 16 ali 18 prestav. Kot pnevmatike večinoma uporabljajo tim. pol tabularje. Sicer pa so nam potožili, da so imeli kar precej defektov. To glede na stanje slovenskih cest ni nepričakovano. V primeru defekta kolesar dvigne roko in počtika na svojega serviserja. kar lahko traja tudi pol ure, zato imajo organizirano skupno servisno službo, ki lahko hitreje zamenja kolo. Za samo zamenjavo prednjega ali zadnjega kolesa potrebuje serviser le 10 sekund. Po opravljenem pregledu pa si tudi serviserji privoščijo zasluženo kosilo. c Takšen je torej tempo njihovega dela iz dirke v dirko. Naporno, 5 zanimivo, polno razočaranj in seveda neizmernega veselja ob dobri | uvrstitvi njihovih tekmovalcev. Zdobro uvrstitvijo je obilno poplačan 5 tudi njihov trud, saj so del velike kolesarske družine. Seveda tudi tekmovalci dobijo svoje. Najboljši v skupni razvrstitvi letošnje dirke po Sloveniji bo dobil avto Škoda. Gregor Naglav 5( rr\ • “s: 2 O S-.-S « g, H* ■S-S • s 52- a- ~ M S- *: Veter praznuje. v teh lokalih se lahko tiste, ki vas je predstavitev izbora hrastniške deklice prepričalo, tudi prijavite. Prijave zbira tudi Filip CO., Novi Log 19, Hrastnik. Vstopnice lahko kupite pri kino blagajni Delavskega doma v Hrastniku in v prej omenjenih lokalih. /f sa Imena na Č Črtomirji, Čenče, Čarliji in ostali Č-jevci: ste često čemerni (sploh ob četrtkih), zato se čakajoč na čudesno četrto dimenzijo podajate na razne čajanke. Tam ob uživanju čezmerne količine čevapčičev s čebulo in česnom čvekate, kolikor vam čeljust dopušča. Nasvet: redno si čistite zobe, da s svojim človekomrznim zadahom ne boste "čarobno" odganjali sogovornikov. Niste pretirano človekoljubni, črtitečustvene čistke, ste pa izjemno častihlepni. Spotikajoč se v črepinje, častno čofotate naprej po sproti črtajoči poti. Opozorilo: v čašo si natočite čaja in ne češplje vca, da ne boste čudnoglavi črvičili po čitalnicah in prelistavali časnike. Od črede čustveno zmedenih črk izpod čopičev časnikarjev, se vam utegne pojaviti še kakšen čir na želodcu. Ob glasbi Čukov raje vrzite partijo Črnega Petra. Prepričanje: častniško. Način življenja: čarterski. Videz: čudaški. Idealen poklic: ko čarovniku spodleti pri triku, se hitro znajde med čistilci oken. Sklep: Čaščen bodi človek! Tatjana Polanc Obkražit lili/# Lansko jesen je nameraval Petrol za Savo, nedaleč od hrastniškega mostu, postaviti bencinsko črpalko. Po zakonu za spomeniško varstvo mora investitor plačati raziskavo tal, če obstajajo domneve, da so tam najdbišča. Tako so na tem mestu lani septembra začeli s poskusnim izkopavanjem. Od 18. aprila letos z raziskavami nadaljujejo in bodo trajale predvidoma do konca avgusta. Delaizvaja Zavod za spomeniško varstvo Celje, financira, kot že rečeno, Petrol, delovno silo daje deloma tudi občina Hrastnik. Dvanajst delavcev koplje, tri delavke pomagajo pri čiščenju najdenih predmetov. Delajo v okviru javnih del -poleg socialne podpore dobivajo tudi nekaj stimulacije. "Na podlagi ostankov lončenine in kovancev sklepamo, da spadajo izkopanine v prvo ali drugo stoletje našega štetja. Predvidevamo, da to ni rimsko svetišče, o katerem pišejo strokovni viri. Prej kaže na manjšo naselbino ali postojanko. To bomo kmalu ugotovili...," pravi dipl. arheologinja Alenka Jovanovič, vodja skupine, ki dela pod mentorstvom Alenke Vogrin s celjskega Zavoda za spomeniško varstvo. Pomaga ji sodelavka Olivera Mirkovič in študentje ljubljanske univerze z oddelka za arheologijo: Matjaž Novšak, Robert Krempuš in Jani Cvitkovič. 1917. leta je kopal tu nekje dunajski arheolog Schmidt, ki natančne raziskave ni objavil. Omenja le bežna opažanja o najdbišču v bližini Miklavževe cerkve - kar lahko pomeni nekaj ročnega dela in primernega orodja nadeli ime "žličkarji". ; 5š tM sto metrov v to ali ono smer. Opisuje stavbo enajstkrat enajst metrov, trapezne oblike, tla iz kamnov lomljencev, kar je v celoti odnesel na Dunaj. V 19. stoletju pa so v tem okolju našli oltarsko, kot pišejo strokovni viri, svetišče. kar kaže, da so bile stavbe grajene iz lesa. Kombinacija kamna in lesa. Kamen je ohranjen v temeljih. Po temeljih pa se spozna arhitektura. Tega še niso ugotavljali, ker še ni dovolj izkopanega. Vidi se že, daje bila naselbina ob cesti, ne pa više v hrib. Kljub temu delajo poskusne sonde, to so meter široke jame z različno globino. Pri delu uporabljajo večje krampe, grebljice - strokovni izraz zanje je strgula, manjše krampe im metlice. Delavcem kak dan dežja kar prav pride, ekipa petih posvečeno Adsalute, boginji brzic v 2. stoletju našega štetja. Kaj so za Savo torej že našli, kako poteka delo? Imajo veliko lončenine, spravljene v vrečkah. Vse je zdrobljeno, kar je značilno za vse take najdbe. Najdene predmete je treba oprati, zrisati in datirati - na podlagi okraskov in tehnologije izdelave. Kovinske najdbe preparatorji očistijo s posebnimi mehanskimi ali kemičnimi metodami. Kovanci so iz2. stoletja, sicerpa bodo o njih rekli zadnjo besedo numizmatiki. Našli so precej železnih žebljev in okov, 7pmc arheologov pa dela takrat v kontejnerju, kamor so napeljali tudi elektriko. Mimoidoči, še bolje mimovozeči, so na tem mestu opazili kamnito piramido, ki so jo sedaj umaknili malo više. Stanko Brečko, prizadevni ljubitelj hrastniške zgodovine, je dal nanjo zapisati: Tukaj je v 2. stoletju stalo rimsko svetišče. Trditev torej ne drži, lahko pa ga bodo lepega dne odkrili - vendar na drugem mestu. Fanči Moljk "Dovolj imam ia danes," je Eva zaklicala čez teniško igrišče, kjer se je Pika ravno pripravljala, da servira. Junijsko sonce je izžemalo tekočino iz njunih teles. "Greva nekaj spit?" Dobro uro sta se preganjali po igrišču - dovolj za ohranitev vitkosti. Pika se je takoj strinjala. Pasje vroče je bilo, potne srage so ji polzele po licu, vzdolž vratu in se ji stekaleza nedrček. Segla si je v pobeljene lase in zinila, da pravzaprav uživa, ko se poti. V bifeju sta naročili ledeni limonadi. Tudi Evi je bilo vroče. Z vajeno kretnjo si je spela svoje škrlatne lase v čop, sezraven vprašala, kako lahko Neca Falk zdrži s podobno y preozko 0b|ekic0( nj priceskovpoletnihmesecihinzamomljala,dajevZasavjupoletipravdolgocasno.Pikasenistrmjala. ^osrncte n0ge Oboževal je žensk Zrla je mimo nje in opazovala zagorelega črnolasca, kako je slab meter stran srkal pivo in se pretvarjal, da prebira časopis. V resnici je pogledoval k njima. "Ga poznaš," je Eva vprašala in na dušek izpraznila pol vsebine kozarca. "Ne," se je Pika smehljala tja čez, "tale ni naš." Potem je zabodla svoje ledeno modre oči v prijateljico: "In obstaja le en način, da izveva od kod prihaja." Eva se je vprašala: "Pa menda ja ne misliš? Mislišl" Pika ni bila poročena, ni bila mati in moški so bili njen najljubši konjiček. Zavila je z očmi, si vrgla športno torbo čez ramo in Piki sledila novim avanturicam naproti. Izzvočnikov se je razlegal hripav Kreslinov glas, ki je razlagal, da je kakšen dan sonce tako blizu, da ga lahko dosežeš z rokami, skriješ za hrbet in rata mrak. Ko bi le bil tak dan, je pomislila Eva. Zameglila bi opravljive poglede znancev, ki so ob pivu čakali na svojo uro tenisa. Firbčno so stegovali vratove, da bi videli, kako bo prisedla k primorsko zavijajočemu neznancu. Pike pa to ni prav nič motilo. "A iz Pirana, da ste?" je grulila in potem: "Poslovneži Kako zanimivol" Zraven jetako zanosno opletala z glavo, da se je Eva vsake toliko časa prestrašila, da prijateljice ne bi uščipnilo v zatilju. Z rokami si ješarila po laseh, šobila ustnici in mežikala, kot bi ji tujek padel v oko. Človek, ki bi jo prvič srečal, bi lahko pomislil, da je revica hudo nevrotična. No, Eva jo je poznala že od gimnazijskih let in je vedela, da so ti usklajeni telesni tresljaji, ki jih je Pika mojstrsko izvajala, samo del njene osvajalske strategije. Strategije, ki je vedno vžgala, saj je tudi Pirančan s smešnih imenom Lojo kmalu dejal: "Bi bili bellissima tako prijazni in ostali z menoj na kosilu, a? Si, bilo bi fantastiko, nepoznamteh krajev, ne vem, kje bene kuhajo. Al?" priokus, ki se mu je nabral v ustih. "Je Lojo doma?" je izrabil priložnost, ko jezamenjala pepelnik pred njim. Odkimala je. "A da je šel v Zasavje?" se je takoj bolje počutil. Mogoče mu bo uspelo pa vsaj njo že enkrat položiti. Sanjal je njene okrogle jene ženske s kosmatimi nogami. Knorči si jih je brila. Trapa, ni vedela, kaj vžge pri pravih dedcih. "Ti..." je zavil, ko si je Kaja spet dajala opravka v njegovi bližini, "...me povabiš nocoj na večerjo? Niti ficka nimam." Meril je izraz na njenem ciganskem licu, preslišal, ko je zagrulila, da je on vedno brez ficka in v kavbojkah zrasel, ko je navsezadnje prikimala. "Pred sedmo ne hodi, vadila bom." "Zmenjena." Nagnil je, kar je še ostalo v kozarcu in ne da bi plačal, odšel. Komaj je čakal, da bo ura sedem. Lojo se pred nedeljo ne bo vrnil, je bil prepričan. Odpravil se jedomovinsicer po bližnjici, da se je ognil nasproti prihajajoči rumeni obleki in zavaljenemu Baldu v njej. Goljuf se je še vedno ukvarjal s Čokolinami. V Piranu se je gnetlo turistov, kar je šlo Erniju hudo na živce. Le kako naj človek ustvarja, ko pa svet okrog njega spominja na osladno razglednico. Sezul si je sandale, jih zvezal in obesil na svojo škatlasto torbico terse bos čezTartinijevtrg napotil do bara. 'Ti primanjkuje inspiracije," ga je tam izza točilne mize pozdravila Kaja in pokazala vrsto zdravih zob. Nalila mu je vodko s švepsom in zvarek postavila predenj. "Ali te moti vročina?" Erni je zamahnil z roko, kot bi odganjal nadležen mrčes in si prižgal cigareto. “Čakam, da se tepci v pisanih bermudkah in s kamerami, ovešenimi okrog opečenih vratu, spokajo domov." "Medtem bi lahko izdal že dve pesniški zbirki," se je Kaja zahihitala in odhitela streč drugemu gostu. Goflja, je pomislil Erni. Zajebava ga, ker niti ene take zbirke še ni izdal. Jo bo že še. Dvignil je kozarec in poplaknil grenak mm: "V ponedeljek naj bo dekoraterka tukaj," je Mare zatulil v slušalko. "Z osnutki vred." Tepci. Le teden dni časa je še imel do otvoritve novega hotela v Hrastniku, pa je kazalo, da se bosta zabavni program in konferenca Rumenih takrat odvijala ob svečah med golimi stenami. Ker so dekoraterji nezanesljivi, zato. Potrkalo je na vrata in v pisarno je pokukala Alfredova pobrita glava. "Lahko malo zmotim, gospod Pogorelič. Tudi iz Kazine so klicali, da ne bodo mogli nastopiti. Ostane še kakšna izbira?" "Stakni mi plesalke, pa če jih boš moral privleči z Marsa. Razumel?" Pankobožujoči tajnik je prikimajoče zginil. Mare pa je popokal črn usnjen kovček z mize, si popravil koder svetlih las, ki ga je žgečkljal po vratu in se napotil ven. S Polono je bil zmenjen. "Gospod Pogoreličl" je Alfred zmagoslavno zavriskal za njim. "Staknil sem jih. Plesale bodo Čokoline." Tatjana Polanc : H I y:v'" lllllllilllllll llfl mladinska knjiga trgovina maloprodaja, grosistična prodaja 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62318 fax 0601/64 039 Ponuja kupcem kvalitetne izdelke, in sicer: - računske in pisalne stroje - pisalne trakove vseh vrst - računalnike in tiskalnike - kolesa Rog - toaletni program Paloma Na voljo pa so poleg knjig še drugi najrazličnejši artikli. - ugodna ponudba telefaxov, fotokopirnih strojev CANON - fotokopirni stroji MINOLTA Pri nakupu omenjenih izdelkov je možnost plačila s tremi čeki brez obresti. I m- » I 1 rj-j h.L^J I STANOVANJA IN PARCELE________ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 ■ I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo | * takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ^ ^ z gorenjskimi motivi (akvarel, pastel). Tel.: 22-994. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066. PRODAM 3 kozliče za zakol. Moj naslov: Jože Bregar, Na Selah 30, Dol pri Hrastniku. PRODAM Tv Gorenje v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel.: 61-564. PRODAM strešne late 5 x8 cm. Tel.: 65-110. PRODAM karto za premog 3.600 kg, tel.: 24-965. PRODAM aluminijaste platišča 15 col. Tel.: 73-615. PRODAMO smrekova drva -2 butari. Tel.: 64-171. PRODAM garažo na Polju, informacije na tel.: 61-883 po 19. uri. PRODAM v Zagorju garažo, ugodno. Tel.: 61-756 od 15.- 18. ure. ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču Trbovelj. Tel.: 26-097 ali 24-859. AVTOMOBILIZEM IN DELI PRODAM Zastavo 101 SKALA 11/89. Cena po dogovoru. Tel.: 25-539. PRODAM Z 101, 1300 cm3, letnik 1979 po delih. Tel: 73-615. PRODAM BMW 318, metalik, reg. 29.12.1994, letnik 1982, cena 5.500 DEM. Moj naslov: Simona Salmič, Ul. 1. junija 34, Trbovlje. INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 61-095 od 15. medalje. OSTALO PRODAM dobro ohranjen avtomatic 3M let. 85, cena 300 DEM. Tel.: 61-353. PRODAM 1 leto staro žensko gorsko kolo -15 prestav. Tel.:61-519. PRODAM voziček za dvojčke - marelica. Tel.: 62-143. PRODAJAM umetniške slike |!Ifi!!!!l NAGRADE za naročnike ZASAVCA K rwi< 1 ■ NACRADAi | centromerkur trgovsko podjetje d.d. ljubljena blagovnica litija Košara presenečenja v vrednosti 24 000 SIT v:-:-:*:*:*:*:*: 3. NAGRADA: Prevoz s kombijem do 300 km ...: jporoara ........ KMrteavB Zagwj«; 08JM641Q1 11 5. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon E U4£§>«L A D K • T- ■ A#** ... ................................ -------.. kmetijska zadruga 6. NAGRADA: Maket* ingoti NAROČILNICA - ’ zAswfeic^?«sg'SS^r,eG's s ■ I fax. 0601/64 494 I 6 ‘ Naročam časopis ZASAVC ^ ............................... I Ime In priimek . < Moj naslov:..................... ulica................. N I datum.................. podpis........ NAROČNINO BOM PLAČEVAL; ............................... t sProtl' trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) m -mm--■■-mm.- • - - mm, — poštna št.................. telefon................... TLGE SipOfGX p,. 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Ugodne cene, znižanja, popusti Siporex lepilo maltex vreča 30 kg Cement PC 450 vreča 50 kg Hidratizirano apno vreča 33,50 kg Keramične talne in stenske ploščice Armaturne mreže 6/4 kom. Armaturne mreže 9.5/6 kom. 895,90 SIT 520 SIT 450 SIT že od 850 SIT/m2 dalje 1.620 SIT 4.600 SIT ROČNO ELEKTRIČNO ORODJE BLACK & DECKER PO ZELO UGODNIH CENAH STAVBNO POHIŠTVO Garažna vrata - kovinska Garažna vrata - smreka Vhodna vrata Sanitarna keramika - komplet (WC, bide, umivalnika) 38.000 SIT 49.000 SIT že od 26.000 SIT dalje že od 12.000 SIT dalje VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI fO TELEFONU ŠT. 0601/71 122, TRGOVINA SIPOREX v Kisovcu. Spoštovani potrošniki, poskušamo biti najcenejši! PREVERITE! siporex ZAGORJE TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Qostiina Vidrgar-Žibert ★ ★★★ VIDRGAR FRANC - ZDBEJRT JOŽE CENIK USLUG: STARO- KAREL EGIPČANSK ERBEN SIMBOL 2JVUENJA ODŽAGAN KOS DEBLA TAJNOST ČEŠKO GOROVJE UKOVNI UMETNIK HIŠNO OBUVALO 100 VRSTA KLOBASE RISBA JK OSNOVNO ŽIVILO HUDIČ, ZLODEJ ANTON TRSTENJAK BOSANSKA REKA POPOLNI DVOJNIK JUŽNOAM. REVOLUC. (SIMON) LITERARNO DELO MAKSIMA GORKEGA APOTEKA BRIGA SLOVENSKI NOGO- METAŠ (JANI) TANTAL IGRA 2 ŽOGO IN JEZDECI VSAKDANJE OPRAVILO PRIKRITO ČAKANJE NA PLEN KIPARSKA TEHNIKA KRAJ POD FRUŠKO GORO ŽELEZOV KRŠEČ KOPNO, S TREH STRANI CORANO Z MORJEM RISTO SAVIN JEZDECEV PRIPO- MOČEK DRUGI PREDSEDNIK ZDA (JOH4) OČE KRIŽEVCI UCBLj™,. IZLETNIŠKA IVAN ALBREHT KOPANJE TOČKA GROBO DOMAČE SUKNO AŠKERC BRODNIK HRVAŠKI IGRALEC J' (SVEN) TIP OSEBNEGA VOZILA OSTANEK PO LEVITVI VRSTA RESJA AMER. MOŠKO IME POVRŠINSKA MERA LANA TURNER LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠČU OBLAČILO OB ŽALOSTNEM DOGODKU VRSTA METULJA UNIČEVAL- KA ŽELEZA POKROVI- TELJ, PODPORNIK VJL NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljitedo 16.5.1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka” (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Sedem vreč premoga. Kamnolom Borovnik Kisovec 2. nagrada: Pet vreč premoga. Kamnolom Borovnik Kisovec 3. nagrada: Štiri vreče premoga. Kamnolom Borovnik Kisovec l/žrehanri nagradne križanke 17/94: 1. nagrada : Blago v vrednosti 3.500 SIT. Fe rdi Zagorje, Metka Cirar, Kotredež 23, Zagorje 2. nagrada: Blagov vrednosti 2.500 SIT. Ferdi Zagorje, ArankaSkrinar,Dom in vrt46, Trbovlje 3. nagrada: Blagov vrednosti 2.000 SIT, Ferdi Zagorje, Vili Kušarml.,Novi logl3,Hrastnik Vsem r/žrehanrem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 16.5. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nanradne križanke 18/94: PRESTAVA, LESTENEC, AKT, SAKO, VLOG A,RON, IK, ARARAT, SMUČARKA, MIR, KAP, REDAKTOR, ALJASKA, SKALA, AS, ARIEL, TARANOVSK1, VIOLA, SRAKA, ANTE, MAT, SAK, UREDNICA, ŽI, PRIKOLICA, STAN, RADIKAL, ROKOKO, EROT, REČ,RISANKA, JAM A, CR, AMARENA. KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC d.o.o. Grajska 2, 61410 ZAGORJE OB SAVI telefon: 0M1/61-100 lnt.250 telefax: 0601/64-243 PROIZVODNJA IN PRODAJA GRAMOZA - DOLOMIT POŽARNO VARNOSTNI SERVIS MALOPRODAJA IN PAKIRANJE PREMOGA PAKIRAMI PREMOG K0CK0VEC - RUDNIK ZAGORJE VSEBINA 30 kg, GRANULACIJA 30-60 mm iA MLADE REŠEVALCE SMUČIŠČE NAD TRBO- VLJAMI SLOVENSK KOREO- GRAF JUSTIN SNEMALNI APARAT MITOLOŠKI PRVI LETALEC RANO- CELNIK, PADAR TROPSKA PAPIGA ► ZAGREBŠKI TV VODITELJ (OLIVER) DRAVO- op ^ V ^0*. ŠPORTNIK NA KOLESU PESTNER SL POPEVKARICA KRANJČAN FANTIČ V KLETVICA ► DRŽAVNA BLAGAJNA PRISTANIŠČE OB RDEČEM MORJU SLOVEN- SKA SLIKARKA (CITA) RADU NICCOLO PAGANNINI SRBSKI VODITELJ MILOŠEVIČ SLOVENSKA PISATELJICA MUSER SLADILO 4. IN 2. SAMOGLASNIK ELEMENT BENETKE MOŠKI PEVSKI GLAS DOMAČA ŽIVAL OčE BISTVO PRIPOVEDI ROBERT LOWIE IGNAC KOPRIVEC TV NAPOVE- DOVALKA AJDA TEMNO- POLTA PEVKA TURNER POVRŠIN- SKA MERA SARAJEVO STARODAVNA MEZOPOTAMSKA PRESTOLNICA Anagram 1 Na šahovskem turnirju IGRA AS KARPOV. Kdo je njegov najhujši nasprotnik? Anagram 2 Mateja privlačijo uganke kot MAGNETI. Kaj je torej Matej? K.D. » «K 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 16.5,1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM bHtuAia.:,.™ 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 13.5.1994 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO eoorVTA 4/. * 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 15.5.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO PONEDELJEK 16.5.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 17.5.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 10.5.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO četrtek™ 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA CELOVEČERNI FILM. -w , M:#® Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 13. majado 19. maja je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med. Naša Godovi Ì bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 3.5. do 8.5.: 3.5. Katica Horvat, Trbovlje,hči Ana-Marija; Anja Cestnik, Trbovlje, sin Urban; 4.5. Katarina Kočnar, Zagotje, sin Domen; Jasmina Hiačar, Petrovče, 12. ma;: Leopold; I6 —^ ,6mu— nei lajda; Relija JDadanovic, Zagorje, nei tveu, 8.5. Nevenka Brataševec, Medvode, sin; Smilja Kačič, Laško, hči Jana; Anita Strgaršek, Trbovlje, hči Vesna. 17. maj; Jošt, Bruno; Jošt; Iskreno čestitamo! ^ 4 O VEN Preveč stvari le opazujete in premalo naredite, da bi jih tudi realizirali. Pljunite v roke, da vam bo kakšna stvar tudi vresnici stekla. Št.: 10. BIK Preveč razsipno ste ravnali z denarjem, to pa se vam še preveč poznasedaj, kogabi lahko pametno vložili. Posvetujte se s partnerjem, ni še vse izgubljeno. Št.: 3. DVOJČKA Zaradi dela, ki ste si ga naložili, je nekdo v vaši okolici zelo zaskrbljen. Vseeno pa stisnite zobe in naredite tisto, kar ste si namenili. Št.: 7. RAK Tiha napetost, ki vlada v zraku na delovnem mestu, je posledica manjšega poslovnega neuspeha, o katerem se še niste pogovorili. Odprite temo. Št.: 14. /_Zi V Ko boste mislili, da ni kakor niste uspeli, se bo izkazalo, da ste imeli prav, ko ste le tiho čakali v senci in le opazovali razplet dogodkov, ki je pozitiven za vas. Št.: 1. DEVICA Izpolnila se vam bo tiha želja, da bi bili enkrat v centru dogajanja, da bi bili okoli vas le zadovoljni obrazi. Prebudite se še pravočasno. Št.: 19. TEHTNICA Pričeli boste spremljati partnerjev način razmišljanja, vendar vam to ne bo uspelo niti za ped. Preden naredite še večjo napako, dobro premislite. Št.: 5. ŠKORPION Še vedno mislite, da gre med vami in sodelavcem le za nedolžno spogledovanje, a je iz njegove strani še dosti več, zase pa mora vsak najbolje vedeti sam. Št.: 3. STRELEC Fizično se že dolgo niste razgibali, zato se počutite zakrneli in fizično nestabilni. Povabite tudi partnerja na tek po gozdu ali v telovadnico - v dvoje je lepše. Št.: 12. KOZOROG Zadnje čase ste preveč zagledani sami vase, da bi vedeli, da vas okolica več ne podpira v vaših dejanjih in ne odobrava vaših izjav. Spregledajte to. Št.: 17. VODNAR S prijateljem boste odšli na krajšo pot, povezano tako z zabavo kot s poslom. Vrnila se bosta več kot zadovoljna, kajti vse bosta opravila uspešno. Št.: 8. RIBI Nahajate se v obdobju, ko ste najbolj zadovoljni, če ste sami s svojimi mislimi in vas pri tem nihče nemoti.Toje pač vaš način počitka in sprostitve. Št.: 13. Saška lili Sposojeno iz BBS Stevie Stevie Wonder gre po parku s psom labradorcem - vodnikom. Ljudje ga gledajo, se čudijo, skratka občudujejo ga. Nato pa se sredi parka ustavi, prime psa za rep in ga začne vrteti nad glavo. En tip ga začudeno vpraša: "Kaj pa delaš?” Stevie odvrne: "Just looking around!" En star za skleroznike Učiteljica reče učencem, naj črkujejo eno rožico po zlogih. Prva učenka pravi: "Pla-ni-ka." Učiteljica reče: "Ču-do-vi-to." Drugaučenka pravi: "Mar-je-ti-ca." Učiteljicajopohvali: "Ču-do-vi-to." Tretja učenka pove svoj primer: " Vrt-ni-ca." "Ču-do-vi-to," spet reče učiteljica. Nato se oglasi Janezek: " Or-ga-zem." "To pa ni rožica, " mu pravi učiteljica. Janezek pa odvrne: "Ne, ni, je pa ču-do-vi-to." Na kmečkem turizmu Gost pride na kmečki turizem in naroči zajca. Postrežejo mu, in ko gost žeje, pride mimo lastnikov sin. Gost ga vpraša: "Mali, je oče sam ustrelil tega zajca?" Mali mu odvrne: "Ja, ker je kanarčka pojedel." Pri verouku Duhovnik sprašuje pri verouku: "Kdo ve, kakšen greh je napravil Adam?" "Jaz vem, jaz vem!" zakliče Janezek. "No, pa povej Janezek." "Jedelje sadje s prepovedanega drevesa." "Pravilno Janezek. Zdaj parni povej, kako je bil kaznovan." "Moral seje poročiti z Evo." ^ , --------------zmed sob Samskega don„. i je dejal, "ne preostane mi drugega, kakor da sam poiščem j tatu! Povem vam, da ga bom gotovo našel!" Stopil je za tren/tek ven in se vrnil zdolgo, tanko obeljeno leskovk ^ Točno opoldne bom razrezal palico na dvanajst enakih ] delov m vamjih izročil: Kdor bo imel jutn ob tej uri za / centimeter daljši del, je tat! Ta ima mojo uro." Prisotni / so se zasmejali, toda kljub temu so vzeli vsak svoj de^ palice. Mlad Prekmurec je še isti dan skrajšal svoj/Óel 1 leskovke za en centimeter. Drugi dan, malce pred ■anajsto, seje pojavil na pragu. Ko je piskalo poldan, o mu rudarji izročili vsak svoj del leskovke. Vsi so bili prav takšni kot prejšnji dan, le Prekmurčev je bil za en centimeter krajši. Tedaj je sivolasi zmajal z glavo. "Za vraga, včeraj sem se zmotil. Moral bi povedati, da bo tat imel za centimeter krajši del palice in ne daljši." Os troje zapičil oči v Prekmurca. "Ti imaš mojo uro. Vrni mi jo!" Irena I. Lebar, Pogovor Možinženasepogovarjata. "Draga, a boš jokala, ko bom umrl?" "Oh, ne govori tako, saj veš, da jočem za vsako malenkost.” ŽIVA __________ molči; tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje. A35[J33 eu|ojs snqo>j BU3jtinjc>i snqay jBurSiug :z uibjSbuv AOJEdscjx ueq : [ uibjSbuv ojoji o^suqpyj :£ BrjUBSfl c>(3so ui Etniu :£ bijubSq o[B43[ oupoA qc uoiAEOjpij-i :y B5(ub3q 'GVHV ‘VS ‘HV ‘VNLL ‘NVTVN ‘TH ‘VNiaasA ‘S3d ‘3a ‘so 'Nvaoaois 'v>i ‘avNoiod '>iv>i3 '3dON ‘VNVINOd ‘HVN V3W ‘VŽID13S :apB|ui bz bijub?! j>i :3A}i§njj Tudi žeja je včasuh huda. T jeTìmCe» [ Q Plagiato rji. Trbovelj ski župan Franc Maj nardi - Maj ski ga je polomil, ko ni patentiral nesklepčnosti skupščine. Če še nekako gre, da ga posnemajo zagorski parlamentarci, pa je le prehuda, da ga posnema celo njegova vlada. Zaostritev. Hrastniški župan Leopold Grošelj -Samoprispevek menda ni bil nič presenečen, ko so Italijani začeli zaostrovati odnose s Slovenijo. Sosedi so že zelo dolgo taki. V Hrastniku so se pred dolgimi stoletji utaborili ob Savi, samo da tam danes ne morejo zgraditi nove bencinske črpalke. "1. maja 1886 so delavci v Chichagu zahtevali osemurni delavnik. Meni se zdi zahteva, kljub časovnemu odmiku, še vedno aktualna." Brezposelni I | Rdeči. Zdaj je povsem jasno, da so zasavski novinarji ostali na rdečih okopih. Na Radiu Trbovlje so kupili rdečo katrco, televizijsko dopisništvo je potem dobilo rdečega golfa, nekaj kasneje je radijska dopisnica dobila rdečo petko, zdaj pa je še Delova poročevalka dobila rdečega aiksa. Kolač Občina v vsako slovensko vas Še malo in zaživela bo, v vsem svojem sijaju, nova lokalna samouprava. Ker marsikomu marsikaj ni jasnega, vam bomo razložili nekaj najpogostejših sporočil, ki vam jih naslavljajo neumorni razlagalci, agitatorji. V krepkem tisku smo zapisali nekaj teh sporočil, temu pa sledi nazorna razlaga "kaj je hotel povedati pesnik". Nove občine bodo ukrojene po merah vsakogar od nas. Prišli bodo zapriseženi merilci in vam zmerili dolžino nog, obseg čez prsi in okrog pasu, da bo stvar res kot ulita. Če bolj slabo izgledate, vam bodo izmerili še pritisk in EKaGe, lastnikom hiš pa bodo mimogrede odmerili še velikost stanovanja, da vam lahko potem - v novih občinah ' bo red - pravilno zaračunavajo vse davke in odvoz smeti. Nove občine bodo prijazne do človeka, nudile mu bodo I možnost razvoja in udejstvovanja. I Že zgoraj smo razložili, da vas bodo popisali od glave do I pete. Iz tega bo superračunalnik naredil nekakšno matično | številko krajana (miška): npr. 180090095085090... Številka | bo dolga kot jara kača, začetek številke našega primera pa I pomeni, daje oseba visoka 180 cm, težka 90 kg, obseg prsi ■ je 95 cm, pasu 85 cm, okrog riti 90 cm. In tako bo lahko v ■ novih občinah računalnik po zaslugi miške v par sekundah ■ sestavil krajevno košarkarsko ekipo ali izbral krajevno _ miss. Oblasti človek ne bo zanimal le kot davkoplačevalec in volilec, namenjena mu bo stalna pozornost. Stvar je seveda logična. Miške bodo namreč spreminjali I najmanj enkrat letno. Ker bi bilo vsakoletno merjenje 1 predraga zadeva, boste skupaj z napovedjo za obračun I dohodnine morali oddati tudi zadnje podatke. Brez tega bi | čudoviti sistem razpadel v neuporabnost: odrasli možje in 0 žene bi imeli meter v višino in poldrug ducat kilogramov. ■ O nas ne bodo več odločali drugi. Ukvarjali se bomo s ■ svojimi problemi, sami bomo krojači svoje usode. ■ Kdor bo zapisal dvojko kot prvo cifro v miški, mu seveda ■ košarkarska kariera ne uide, dekletaz obsegi Claudie Schiffer _ se bodo lažje dokopale do ženinov... Ker bomo miške pisali ■ sami, je prav trditi, da bomo o sebi odločali sami. S svojimi Z problemi pa se boste spopadali sami, ko boste na igrišču ' ugotovili, da je obroč hudičevo visoko; ali pa, ko boste ' petičnemu ženinu razlagale, daje računalnik očitno pomešal I številke, karpa ni nič hudega, saj šteje dobro srce in sorodnost ■ značajev, ki pa je očitna, saj si tudi vi že dolgo želite 1 križarjenja po Antilih. Redakcija jetrnic V Jetrnicah objavljamo ekskluzivno fotografijo nasmejanega Janeza Drnovška. Posneta je bila v trenutku, ko mu je uspelo brez večjih muk parlamentarcem prodati svoj načrt, kako razrezati državno proračunsko pogačo. kmetijska zadruga Izlake, 2.0.0. poslovalnica /iGRIR tel.: 0601/73 524 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, SEMENI, KRMILI, GNOJIU ... VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE: nad 5.000 SIT na DVA ČEKA nad 10.000 SIT na TRI ČEKE nad 20.000 SIT na ŠTIRI ČEKE BREZ OBRESTI! KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi: - PODU BEN POLOG - ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI! kmetijska zadruga Izlake. z.o.o. Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: § KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) || PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) || POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 KONKURENČNE CENE, BOGATA IZBIRA IN PRIJAZNA PONUDBA V PRENOVLJENI TRGOVINI ■T P I IZLAKE f r Tel./Fox: 0601 74 084 NUDIMO: * kompletne instalacije za hišo in obrtno dejavnost POSEBNA PONUDBA: stikala KOPP v različnih dizajnih * belo tehniko POSEBNA PONUDNA: gospodinjski aparati WHIRL POOL * akustika POSEBNA PONUDBA: dvojni radiokasetofon 6.900 SIT * drobne gospodinjske aparate POSEBNA PONUDBA: friteza 7.500 SIT * usnjeno galanterijo POSEBNA PONUDBA: šolske torbice * ročna orodja * kozmetika, čistila in pralna sredstva ODPRTO: pon. - pet.: 8. do 18. ure, sob. 8. do 12.ure OBIŠČITE NAS V TRGOVINI ETI ELEKTROELEMENT NA IZLAKAH IN SE PREPRIČAJTE 0 UGODNOSTI PONUDBE PRI NAS! 6ALON POHIŠTVA tel.: 0601/73 631 -KUHINJE -DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE -PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE -SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO UGODNOSTI V MAJU - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ AAARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO). - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB AIRES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). IJITP! » là USUI TELEFON, VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA JJQ R r? FT fr Celje - skladišče D-Per Il 6/1994 Trbovlje 5000001643,19 COBISS O Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje za Vas, ki se še niste odločili, da bo TEKOČI RAČUN Vaš osnovni finančni instrument, samo nekaj ugodnosti le-tega: - negotovinsko poslovanje (plačilo blaga in storitev s čeki) - možnost plačevanja vaših mesečnih obveznosti (trajni nalogi) - uporaba bankomata (dvig denarja tudi v času, ko je banka zaprta) - plačilna kartica LB (zamik plačila od 10 - 40 dni) - Eurocard kartica (plačilo računov in dviga gotovine tudi v tujini) - Magna kartica (plačilo goriva - Petrol) - limit (od 7.500 do 300.000 tolarjev) - kredit (do 770.000 tolarjev za nakup avtomobila - 3 leta) Vse to in še več Vam nudimo in omogočamo - seveda, če imate tekoči račun v Banki Zasavje d.d. Trbovlje. Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - NAROČILNICA ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi tel.: 0601/64:250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC j Ime in priimek Datum rojstva ................................. I kraj ............................... poštna št. telefor ................. ................................ ............................. | I raj lil i|l datum.................... podpis’.......... : NAROČNINO BOM PLAČEVAL: I ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) |p