K preosnovi iolskega n, KaJ pa sme in mora priBatoyatl otl ljtfaske Soh le naB kmet?' Marsikaj, posebno pa to: LjiKlska gola naj poda kruefiki mladini 1, Zaclostno mero sploSne izobrazbe ter jamstvo versko-nravne vzgoje; SL možnost primernega telesnega razvoja,; 3» veseljelu sp,oštovanje do fanetijskega poklicafc- 3, možnost, 'da se pravofiasno in v zaaostnl meri vpelje y kraetijsko delo in 5. možnost, da zamore biti staršeni tudi med šolsko flobo v pomoS. O prvi tofiki tukaj ne bodemo govorili, gaj s© o tem vpraSSanju ravnbkar mnogo raz» pravlja. PaS pa ne moremo molčati o vprašanju, ia* ko ypliva Sola na telesni razvoj naše mladiue. Solska Uoba traja od dovršenega gestega pa do dovrgenega štirinajstegai Leta in obseg(a torej za telesni razvoj najvažnejšo dobo SloveSkega Žirljeaia, Premotrimo sedaj le «n sam golski dtm kmečkili naBih Solarfikor. Zjutraj že ob sedmi url se odpravi dete na pot, flostikrat brez toplega zajtrka, fcer Se ni Inihano. Ob 9. url pride y šolo.in Dstatiie on'di Qo X ure popoldne. U5ne sobe so ročinorua pretesne, pmnapolnjene, zatorej zrafc v njih slab, zaduhel in okužen e kalmi raznih bolezni, Od daljnjega pota tftlesno utrujen in vsled pouka ftuševno izmuften otrok bi bil potreben opoldne obilnega in teSnega kosiloa, toda mora, ker mu je dom Sestokrat preveft oddaljea, jBakatl v Soli na popoldanajfl pout Kosilce mu Je koBMk borne^a kruha, 6« ga nl že poprej pospravil» ali, 8« so »a«iner« ugodne, par 2EC gotovo ne bogve kako dobre juh« ia Solske tuhinje, dostikrat pa tudi nifil Med opoldanškim odmorom so otrooi brea nacU« zorstva, saj učiteljstvo mora tudi h kosilu, in tedai uganjaje paS marsikaj^ kar jim ni ravno v kor.st. Duševno in telesno docela iztaučeno revšče sedi mod popoldanskim |oukom topo v klopi iu razmišlja kvcftjemu, ne morda o pouku — ampak o tem, kar ga žu morebiti doma čaka za želodec. Proti 5. uri na vefiei1 ge le pride domov. Morda ga čaka malo prestaue in mrzle jedi, morda samo košček kruha, včasih tudi ni6! VpraŠamo torej vsakega pametnega filoveica: se Ii zamore otrok, ki je navajen poleg prostega gibanja t naravi tudi zadostne in tečne hrane, ob takih razmerab. razvijati telesno? Ne in stokrat ne! Tudi se ni čuditi, Se so oopoldne v šoli klopi dostikrat prav zelo prazne. 2e sam glad je pognal deco domov. Da ]e potemtakem popoldanski pouk sploh prav malo vreden, je jasno dovolj. In to torej, jreobiliio sedenje v zaduhlib in prenapolnjenih sobah in neredna ter preslaba prehrana y šolski dobi — to ie t pryi yrsti vzrok, da Emečka mladina telesno r.azadu]«. Ko pride otrok iz Šole, ga predvsem skrbi, da se naje in odpo6i.ie; ob rednem obiskovanju šole t resnici nima časa, da bi se prida vadil o kmeiTs kem delu, posebno 6e ima veselje do §ole. Splošna je sodba, da so otroci, ki se radi uče, malo ^trjeni za domače delo In ker se doslej v naših ljudskih žolah, osobito tam, kjer u&iteljstvo ni čisto posebno navdugeno za kmetijstvo, Solski pouk ni zadostno o. ziral na to, da bi se mladini privzgojilo zaniraanje in veselje ao kmetijstva, se je mladina raod golskim žasom stanu svojih staršev nekako odtujila, da si želi, ko dovrši šolo, drugam, v srednje šole, v obrt in trgovino, v tovarne in rudokope, da, celo v daljno Ameriko! Kmefcko delo ji postane prenerodno in prerevno. Žalostna istina je, da poprej kmečka mladi na ni toliko silila v tujino, kakor sedaj, ko ji pripravija ljudska šola — .seveda brez namena — pot, in Če pojde v tej meri uaprej, bo kmalu in čedalje ve6 našib fcmetij zapuščenih in neobdelanih. Da bi pa to nikakor ne bilo brez hudih nasledkov tudi za druge stanove, je čisto gotovo. ' Ker so dandanes celo veSje kmetije brez poslov, paŁ starši tolilo bolj pogrešajo otrok, ki odide^o v šolo. Posebno huda se giodi našim kmečkim gosr/odinjam. Pospravljati v biši, negovati male otroke, cskrbovati svinje, polagat živini, 5e moža nidoma, (o vse mora sama in vendar bi vsako tako delo o  pravil tudi otrok, ki je v šoli'; vrhu vgega tega pa bi Se naj bila malone cel božji dan t kuhinji. Vsaj eno Solsko dete doma bi ji nadomestilo odraŠČenega posla. Ravno tako odvaga šolsko otroče oelo družinCe Se pri marsikaterem drugem poslu, recimo za yar gtvo doma, za vodstvo živine pri 'aelu, pri sušenju krme, pleftvi itd., posebno dandanes, ko delajo ponekod kmečki delavoi komaj toliko, da se malo gibljeja Ko bi pa bilo dopoldne to, popoldne drugo dete doma, bi bila to gotovo velika olajšavft za starše. Toda, saj imamo vendar olajšave glede obiska starejših šolskih otrok! Ne reftemo, da bi ne bile te clajšave dobrota za starge, toda niso dftbrota za otroke, fcer jih v najvazne.išem šolskem 8asu odteg|nejo pouku in jim vbijejo veselje do šole! Zaradi teh oprošfienih oirok ae razdere ves red v višjih raan*edih, da tudi oni uCenci ne uspevajo primerno, M jredno obiskujejo Šolo, Te olajšave niso za otroke nottena sre6a, čemur bode gotovo vsak učit^lj pritrdiL Ponekod imaio vpeljan takoimenovani nerazdeljeni pouk od 8. ure zjutraj do 1. ur« popoldne, Ali tudi pri tej vpeljavi se pokažejo iste hibe tako za otroke, kakor za starše: predolgo sedenie v slabem zraku in tesnobi, zamujeno kosiloe, vsi otroci odsot- rii oB dopoldnevib, fo Jili posftlmo malere rabijo domn. • . v DoRnano Je torej, 8a ie oelodnevni pouk prav ze!o nevaren zdravemu telcsnemu razvoju kmefcke rnladine, da isti vsled 5isto nara\in&ga nasledka in sJab«ga obiska prav zelo oura napredek v šoli, da slabo uuliva na nravuost, ker so otroci oi_oldne brez yaflostnega nadzorstva, da odtujuje mladino nieueniu prihodnjemu poklicu, jo ovira v izvežbanju v kme6kem delu in ji zabranjuje, da bi bila v nadpstuo pomofi staršem. Vrhu vsega tega je šolski obisk slab , naprede~ y šoli napovoljen, večne kazni radi Šolskih zamud in mržnja proti Šoli in učiteljstvu! iVse to pa bi se malone docela odpravilo, 6« bisevpeljal poldnevnipouk zavse razrede in ob vseh delavnikib vtedn u, ampak brez doslej bbičajnih Solgkiholajšav!' — Poldnevni pouk bi bil sam na sebi prav zelo velika olajšava za starše, ker bi imeli dopoldne tega, po poldne druisrega otroka doma; olajšava pa tudi za oIroke, ker bise ob samo poldnevnem pouku telesno bolje razvijali in ob nedvomno boljšem obisku tudi (luševno lepše uspevali. Da bi se taka ureditev dala izvesti in bi ne bila na škodo niti otrokom niti starfeem in bi tudi prevefi ne obremenila uftiteljstva, se bd dokazalo prihodnjič.