Leto XII*« štev« 104 Ljubljana, četrtek % maja lftl Cena 1 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3125, 3124, 3125, 3126. Tnseratm oddelek: Ljubljana, 5den» burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesrta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. [laotmi pri pošt. ček. zavodih: Lj|ab" Ijana št 11.842, Praha čislo 78.180, Wien št. 106.241. mm ■ I Napočoma znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Lfdbtftana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3l36. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Ceije: Kocenova nI. 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Odmevi Bukarešte Francoski in angleški listi o konferenci Male antante — Zadovoljstvo v Parizu ljetnja zmožne Evrope, ka jo hočego Fran« cija in njeni prijatelji postaviti v Ženevi.« London, 6. maja. s. >Manchester Guardian« piše v daljšem uvodniku med drugim, da so imele vse tri članice Male antante nekdaj glavni skupni interes ohraniti mirovne pogodbe. Države Male antante pa so sedaj pred novimi problemi in gospodarska vprašanja so postala njihova glavna skrb. Nadalje razpravlja list o Briandovem načrtu in pravi: »Vzrok, zaradi katerega naj bi Briandov protipredlog nadomestil nemško - avstrijski načrt, namesto da bi ga izpopolnil, ni popolnoma jasen-< Pariz, 6. maja. s. »Temps« označuje uspehe Male antante kot zadovoljive in hvali sporazum med trema državami v vzvišenih besedah. Konferenca je bila odlična predigra i.a debato, bi se bo v kratkem pričela pred svetom Društva narodov. Mala antanta je zavzela sporazumno stališče o nemško • avstrijskem carinskem sporazumu. Jugoslavija in Rumunija se v nobenem primeru ne bosta pridružili tej prvi etapi za germ. Srednjo Evropo. Temu nem-ško-avstrijskemu načrtu bo Mala antanta postavila nasproti bistveno gospodarsko akcijo pravega evropskega pomena na podlagi francoskega načrta. Pariz, 6. maja. d. Listi objavljajo obšir« na poročila o konferenci zunanjih mm i« srrov Male antante v Bukarešti. »Pe-tit Pa« risien« je objavil razgovor svojega poseb« nega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je izjavil: »Po« svetovanja v Bukarešti so me še bolj po« trdila v prepričanju, da so zveze med dr« ž.avami Male antante izredno čvrste. Imel sem zopet priliko ugotoviti, da je neob* h »ino potrebno v položa ju, ki je bil n. pr. ustvarjen z dogodki zadnjih mesecev, vzirjaiti slogo med državami Male antan« te. In mogel sem tudi ugotoviti, da bo ta &'oga ostala in da obstoja celo v vpraša« njih, kier se razhajajo interesi, rešitve, ki omogočajo združitev v popolnoma poli« tičnih in gospodarskih sporazumih. V splošnem morem reči, da sem popolnoma zadovoljen. List pristavlja še svoj komentar, v ka« ti?rsm pTa/vi med drugim: »Enotnost Male antante ni samo in taktna, temveč je izšla š: oiačena iz viharja, ki ga je povzročila remško^avstrijska ofenziva na gospodar« «kem področju. Veliki mednarodni po« •men konference v Bukarešti je v tem, da ie izpolnila pričakovana upanja. Položila ie prvi kamen k stavbi gospodarskega živ« Banatski Madžari za kralja in državo Manifestacije lojalnosti naših madžarskih sodržavljanov - Demanti madžarskih izmišljotin Beograd, 6. maja, p. V Velikem Bečkere« ku se je vršilo danes impozamtno zborova« nje banatskih Madžarov. Zborovanja se je udeležilo več tisoč ljudi, zastopnikov vseh slojev, ki so prihiteli od blizu in daleč v slavnostno okrašen Veliki Beokerek. To zborovanje, ki je spontan izraz razpolože« n ia madžarske manjšine v Jugoslaviji, je dalo zopet nov dokaz, kako neosnovane so vesti madžarskega tiska, da je obstoj in razvoj madžarske narodne manjšine v Ju« goslaviji ogrožen. Številni govorniki, ki^ so nastopali na shodu, so soglasno naglašali, da se čutijo Madžari v Jugoslavija popol« nama enakopravne državljane, ki uživajjo vse pravice enako kakor državljani jugo« slovenske narodnosti. Zborovanje je vodil in otvorii prelait Ko« v i . z, ki je med viharnima ovacijamd zbo* - ilcev predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Prav tako na« vduseno so zborovalci sprejeli predlog, da se odpošlje ministrskemu predsedniku ge« neralu Živkovicu pozdravna brzojavka z zahvalo, da se je tako energično zavzel za enakopravnost vseh narodnosti, ki so zdru« žene v kraljevini Jugoslaviji. Obenem so zborovalci izrazili vladi zahvalo za njeno prizadevanje za omiljen je gospodarske krize. Po zborovanju se je razvila ogromna po« vorka, ki je krenila po mestnih ulicah ne« prestano vzklikajoč kralju in Jugoslaviji. Ta spontana manifestacija jugoslovetaskih Madžarov pa je obenem resen memento onim madžarskim krogom, ki ali v popol« nem nepoznanju razmer ali pa naravnost v želji, ovirati konsolidacijo naše države, podpirajo od inozemstva plačano akcijo Paivelica in Perčeca, ki nimata med naro* dom prav nikake zaslombe. Nemčija bo zahtevala reparacijski moratorij Čaka samo še na konec ženevskih konferenc - V Ameriki so slej ko prej nepopustljivi do Evrope Berlin, 6. maja AA. V inozemstvu so se razširile vesti, da namerava nemška vlada zaprositi za moratorij, ki je predviden po Voungovem načrtu. Nemško časopisje se za enkrat vzdržuje vsakih komentarjev, vendar pa naglaša, da bi se utegnilo to zgoditi, ker vedno bolj padajo državni dohodki in naraščajo izdatki za podpore brezposelnim. Kolikor je znano, ministrski svet ni sklepal o tej zadevi Menijo, da bo v.ada otvorila reparacijsko vprašanje še le po važnih mednarodnih konferencah v Ženevi Wasliington, 6. maja. d. Pri razpravah mednarodne trgovske zbornice je vzbudil veliko pozornost govor, ki ga je imel novoizvoljeni predsednik ameriške delegacije Strawn. Med drugim je izjavil, da ne bo konferenca mednarodne trgovske zbornice ničesar podvzela glede zmanjšanja vojnih dolgov ali reparacij. O tem, da bi Amerika črtala dolgove, ne more biti govora. Kdo bi mogel (prepričati 100 milijonov Američanov, da sa morajo naprtiti k vsemu drugemu še 11 milijard dolarjev vojnih dolgov? Ljudje v Ameriki so mnenja, da plačujejo že itak dovolj davkov. Za ameriški trgovski svet je še vedno dovolj časa misliti na znižanje reparacij, ako bi izšla pobuda od Nemčije. Bilo bi neobičajno, če bi načenjal vprašanje znižanza dolgov upnik. V ostalem pa plačila vojnih dolgov niso vzrok gospodarske depresije. Od krize so prizadete tudi države, ki niso zapletene v plačevanje vojnih dolgov. Končno je izjavil Strawn, da bi našla Nemčija med ameriškim trgovskim svetom razumevanje, če bi bila efektivno prisiljena zaprositi za moratorij. V ameriških krogih konference mednarodne trgovske zbornice izrecno opozarjajo, da bi bila i sprememba razpoloženja ameriškega prebivalstva spričo grozeče pomnožitve davkov izredno težka, zaradi česar se more vršiti le počasi. Zanimiv preokret v Romuniji Vlada ne bo šla na volitve samostojno, temveč v koaliciji z liberalci - Slabi izgledi za caraniste Bukarešta, 6. maja. M. Ministrski predsednik Jorga je dokončal svoje priprave za parlamentarne volitve. Sklenil je sporazum z liberalno stranko, s katero bo vladna grapa nastopila s skupnimi kandidatnimi listami Jorga je zagotovil liberalni stranki 85 mandatov. Vest o tem sporazumu je napravila na ostale politične krope naravnost porazen vtis. Ta sporazum menja volilni položa« iz temeljev in zelo ojrroža uspeh ostalih strank, ker je jasno, rta računa vlada tudi sama z dovolj velikim Številom mandatov, tako da bo imela v bodlem parlamentu zanesljivo večino. Vlada bo v prihodnjih dneh objamila avoj volilni program, v katerem bo napovedala, kakor je ministrski predsednik Jorga iz-v razgovoru z zastopniki inozemskih listov, brezobziren boj strankarski oligar-h:jI, korupciji in protekoijonizmu. Najbolj ogrožena se čuti narodna kmetska stranka, ki računa že v naprej z veliko izgubo . ?lasov, čeprav je bila v dosedanjem parlamentu najmočnejša stranka. Mnogo bo škodovala Manijevi stranki tudi ločena akcija ustanovitelja te stranke prof. Sterea, ki je osnoval svojo lastno stranko v Besarabiji, kjer je zelo popularen in kjer bo po sodbi Političnih krogov skoro gotovo dobil večino glasov. Splošno sodijo, da Manijeva stranka zaradi tega v Besarabiji ne bo dobila niti enega mandata. Podoba je, da so s tem priprave za volilno kamipanijo končane in da se bo v prihodnjih dneh pričela agitacija med volilci. Bukarešta, 6. maja. g. Finančnemu ministru Argetoianu je bilo danes začasno poverjeno vodstvo notranjega ministrstva. To imenovanje je izzvalo v opozicijomaInih krogih veliko vznemirjenje, ker je Argetoianu znan kot mož močne roke v volilnem boju. Pogajanja za sestavo volilnih karte-lov so več ali manj zaključena. Jorgova vlada bo z obema frakcijama liberalne stranke postavila skupne volilne liste. Bivši nemški prestolonaslednik v Italiji Curih, 6. maja. g. List italijanskih poli« tičnih emigrantov »Libera Stampa« objav« lja vest, da biva bivši nemški prestoloma« slednik že nekaj časa v Italiji, kjer je bil ponovno sprejet v rodbinskem krogu ita« lijanskega kralja. Vlada je dala bivšemu prestolonasledniku fašistično častno sprem« stvo. Bivši prestolonaslednik se je kot oficijelni gost v spremstvu princese Jolan« de udeležili velike konjske dirke v Rimu. Fašističnemu tisku so oblastva namignila, naj bivanja bivšega nemškega prestolom« slednika v Italiji ne komentira in spioh o njem čim manj poroča. Krllenko komisar za pravosodje Moskva, 6. maja č. Vrhovni državni tožilec Krilenko, ki je nastopal v mnogih velikih procesih, je imenovan za ljudskega komisarja za pravosodje. - BRIANDOV GOSPODARSKI NAČRT nemške in angleške informacije—Gospodarski blok sred« njeevropskih industrijskih in agrarnih držav Berlin, 6. maja, d. Po informacijah me« rodajnih berlinskih političnih krogov je francoska akcija proti avstrijsko^nemški carinski uniljd v polnem teku. Sedaj so po« stale znane nekatere podrobnosti gospo« danskega načrta, ki ga je izdelal Briand in o katerem je francoski ministrski svet že ponovno razpravljal. Kakor se govori, ob« stoja ta gospodarski načrt v glavnem iz naslednjih petih točk: 1. po državni upravi organiziran nakup žita v južnovzhodnth evropskih agrarnih državah, 2. prednostne carine za uvoz južn»vzhodnega evropske« ga žita, 3. ustanovitev mednarodnega agrar« nega kreditnega zavoda, ki naj bi financi« ral evropsko poljedelstvo, 4. splošna poce» nitev produkcijskih in obratnih kreditov tako v evropskih industrijskih državah ka« kor tudi v evropskih k »razumnih državah, 5. ustanovitev mednarodnih industrijskih kartelov, ki nag bi skrbeli, da bi si ne kon« kurirale posamezne evropske industrije, temveč bi kontingentiraie svojo produkcijo in oddajo proizvodov. London, 6. maja, d. Polagoma postajajo znane podrobnosti o Briandovem načrtu proti nameravani avstrijsko«nemški carin« ski uniji. Glavni predlogi, ki jih namerava francoski zunanji minister predložiti sv o« jim tovarišem v Ženevi, so naslednji: 1. prednostna tarifa za kmetijske proizvode Male antante in Madžarske, 2. prednostne carine za industrijske proizvode Avstrije in Češkoslovaške v gospodarskem področ* ju Male antante in Madžarske, 3. medna* rodni kreditu* zavod za potrebe agrarnih držav in obeh industrijskih držav Avstri« je ter češkoslovaške. »Daily Herald« se barvi v daljšam članku z Briandovim načrtom proti avstrijsko« nemški carinski uniji in naglaša, da je cilj tega načrta omogočiti Avstriji samostojno gospodarsko življenje, tako da bi ne na« sedla nemškim vabam in se ne bi vezala z Nemčijo tako tesno, kakor je bilo namera« vano s carinsko unijo. Načrt določa ob« sežne sanacijske ukrepe za agrarne države in za Avstrijo in ČeskoslovaSko, ker pred« laga tudi gotove likrepe kot ekvivalent Nemčiji za one gospodarske ugodnosti, ki bi jih sicer imela iz avstrijsko-nemške ca« rinske unije. Načrt precej obširno govori o kreditnih operacijah za agrarne in indu« atrijske države. List priporoča angleški vladi, naj dobro prouči, kake posledice bi imelo uresničenje tega načrta za angleško zunanjo trgovino. Diplomatski dopisnik »Dafly Telegrapha* poudarja, da se zavzema Briamd v svojem načrtu za uveljavljen je preferenčnih carin za agrarne države Srednje Evrope. Slične prefereočne carine naj bi se uvedle tudi za industrijske proizvode Avstrije m Če« škoslovaške. Kreditne operacije za agrarne m industrijske države naj bi se izvršile po mednarodni banki. Pisec prihaja do za« ključka, da bi taka izvedba Briandovaga načrta resno ogražala izvoz angleških in« dustrigskih izdelkov. Varšava, 6. maja, {. V poljskih gospo« danskih krogih je izzval francoski predlog o novi gospodarski organizaciji Evrope ži« vahno zanimanje. Splošno prevladuje mine« nje, da bo ta načrt lahko izvedljiv, kar 6e tiče Poljske. Računajo tudi na to, da bo v okvirju tega načrta lažje doseči trgovski sporazum s Češkoslovaško, ker nudi tako široka organizacija mnogo večjo možnost sporazuma, kakor pa sklepanje pogodb v dvoje. Umesten švedski predlog ženeva, 6. maja AA. Tajništvo Društva narodov je prejelo predlog švedske vlade, naj se vse države obvežejo, da bodo v času mednarodnih kriz zatrle vso agitacijo, ki bi utegnila poslabšati položaj. Države naj bi v mirnem času vodile široko zasnovano propagando v korist miru in mednarodnega sporazuma. Poljska in carinska unija Varšava, 6. maja. g. Po povratku predsednika republike Mošiekega in ministrskega predsednika Slaveka iz Gornje Šlezije, so se nadaljevala posvetovanja o perečih političnih, v glavnem pa o gospodarskih vprašanjih. Konferenca gospodarskih ministrov se je baviia z nameravano nemško - avstrijsko carinsko unijo- Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je bilo na konferenci sklenjeno, da bo Poljska v kratkem podvzela odločne korake prota realizaciji tega n<» črta. Nemčija vztraja pri načrta carinske unije V Berlinu in na Dunaja zatrjujejo, da carinski načrt ne more biti predmet Hcitiranja Berlin, 6. maja. d. Državni odbor nemške ljudske stranke za trgovino dn industrijo je imel včeraj sejo, ki se je je udeležil tudi zunanji minister dr. Curtdus. V svojem poročilu o carinskem in trgovsko-poiitičnem položaju je navajal dr. Schneider, da bo nameravana avstrijsko-:? emška carinska unija po njegovem mnenju zaključena meseca junija ter jeseni ratificirana od parlamentov na Dunaju dn Berlinu, tako da bo stopila v veljavo meseca februarja ali aiprila prihodnjega leta. V zivezi a Schmedderjevim poročilom je acmanjl minister dr. Ourtrtus v zaupnih Izvajanjih zavzel stališče k celi vrsti trgovsko - političnih vprašanj. Glede na nemško-avstrijski carinski dogovor je omenjal bližnje razprave pred evropsko komisijo ln svetom Društva narodov v ženevi. Izjavil je, da se delo za izvedbo carinskega dogovora z Avstrijo nemoteno nadaljuje ter poudarjal, da sta nemška in avstrijska vlada odločeni izvesti svoj dogovor z vsemi silami Praga, 6. maja. d. »Prager Tagfolattc je v svojem včerajšnjem uvodnrilku trdil med drugim, da je v Avstriji in Nemčiji mnogo dobro poučenih politikov, ki zelo ostro kritizirajo načrt carinske unije to vidijo ecflfcno korrtst v tem, da more načrt prinesti obema državama kompenzacije antante, kakor ee je to zgodilo pri načrtu priključitve Avstrije k Nemčiji L 1921. K tej vesti je »Prager Tagfblatt« prejel od nemškega poslanika v Pragi dzjarvo, ki prajvd: »Po ponovnih objavah merodajnih berlinskih krogov ne misli nihče na to, da bi napravil na kakršenkoli način načrt avstrijsko-nemške carinske unije za jpredmet kompromisov. Berlinska vlada ne zasleduje s svojim načrtom nobenega drugega namena kakor edinole uresničenje carinske unije. Ce se na drugi strani pojavljajo nadaljnji načrti v zvezi s tem, je nemška vlada pripravljena sodelovati pri njihovem proučevanju, toda na predlogu carinske unije z Avstrijo ne morejo ničesar izprameniti.« Dunaj, 6. maja AA. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da so v poročilu, objavljenem v »Matinu«, o razgovoru med Sauerwoinom in avstrijskim kancelarjem Schobrom nekatere netočnosti. Kancelar nI dejal ničesar, iz česar bi se moglo sklepati, da bo ustavljeno delo na izvedbi carinskega sporazuma. Res je le, da je dr. Scho-ber izjavil, da prizadeti državni uradi intenzivno proučujejo ta gospodarski načrt. Pomorska pogajanja v Londonu Danes se zopet sestanejo francoski, italijanski m angleški delegati ▼ Londonu k razprav! o pomorskem sporazuma in zadnjih predlogih posameznih vlad Pariz, 6. maja AA. Jutri bodo skušali v Londonu obnoviti francoskio-angleško-ita-Mjanska pogajanja za končni sporazum o pomorskem trojnem dogovoru. V sredo je odpotoval v London francoski delegat Mas-sigli, ki se bo sestal z italijanskimi in angleškimi de leg? h. Pred odhodom je imel dolgo konferenco z zumanjm ministrom Briandom. z mornariškim ministrom Du-montom in z ministrskim predsednikom Lavalom. O poteku te konference niso znane podrobnosti. Prav tako se ni zvedelo kake instrulkcije je prejel Massigli in kake koncesije je pripravljena dati Prancija v vprašanju zastarelih vajnih ladij. Komen- tarji časopisov so zelo optimistični, dasi ne dele popolnoma mnenja vladnih krogov. Listi naglašajo. da Francija ne sme popustiti ter priznavajo, da bodo razgovori francoskega delegata z angleškimi in italijanskimi tovariši na vsak način odprli pot za odkritosrčno razpravo o spornih vprašanjih med Hendiersonom, Briandom in Grandnjem. V »Echo de Pariš« je Pertinax objavil članek, kjer pravi, da je Anglija pripravljena koncedirati Franciji v vprašanju interpretacije osnutka sporazuma, da se pa za enkrat še ne ve, kako bi morala Francija plačati koncesije. Delo češkoslovaškega parlamenta Zvišanje davka na bencin in uvoznih carin na avtomobile — novim ekspozejem dr. Beneša Pred Praea. 6. maja h. Senat se je na včerajšnji in današnji seji bavil z osnutkom za zvišanje davka na bencin in s fondom za gradnjo cest. Razprave so tekle gladko in mirno in nikjer ni prišlo do spora z republikanskimi senatorji. Splošno se je namreč pričakovalo, da bodo nastopili proti osnutkom, ker niso bile izpolnjene njihove svoječasne zahteve. Zaradi odobritve teh predlogov se je situacija bistveno zboljšala. Jutri popoldne se bo sestal zunanji odbor senata ter končal debato o zadnjem dr. Reneševem erkspozeju glede na"načrt nemško-avstriiske carinske unije. Ni izključeno, da bo minister dr. Beneš jutri zopet govoril ter izpopolnil svoj ekspoze s poročilom o uspehih konference zunaniil ministrov Male antante. Poslanska zbornica bo zasedala Jutri in v petek ter razpravljala o raznih zakonskih predlogiih in siicer o osnuitku poljedelskega značaja ter o naknadnem dogovoru k trgovinski pogodbi s Francijo, ki bo znat no zvišal davek na uvoz avtomobilov. Na- diaJjnja parlamentarna dela 90 odvisna od ministrskih konferenc, ki pa očividno potekajo zelo ugodno. Poljski narodni praznik Varšava. 6. maja. S. Ob priliki današnjega narodnega in državnega praznika v proslavo osvobojenja Gornje Šlezije, so se vršile po vsej Gornji Šleziji velike svečanosti. Pri tej priliki je imel tudi predsednik republike Mošicki velik govor, v katerem je slavil junaštvo poljskih vstašev v Gornji Šleziji in izrazil prepričanje, da bo ves narod kot en mož branil nedotakljivost Poljske, če bi si kdo usodil kršiti nerazdeljl-vost Gornje Šlezije in ostale Poljske. Borba proti prohfbicip na Finskem Helslngfors, 6. maja AA. Predsedniku finske republike so izročili zbirko 158.000 podpisov za odpravo prohibicije. Predsednik je dejal, da ne more omalovaževati tako močnega izraza javnega mnenja in da bo to vpraSanje resno proučil. Otvoritev kolomjalne razstave v Parizu Pariz, 6. maja. AA. Popoldne je predsednik Doumergue ob streljanju topov otvorij kolon i j al no razstavo v Vincenskem gozdu. Pri otvoritvi so bili med drugimi tudi maršal Lyauthey, italijanski princ Di Scalea, ministrski predsednik Laval itd. Ministrski predsednik je imel govor, v katerem je poudarjal delo Francije v korist solidarnosti v kolonijalni politiki. Razstava bo odprta do jeseni in pričakujejo, da jo bo posetilo več milijonov ljudi. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali tudi anamski kralj, diplomatski zbor, vsi člani kabineta in druge odlične osebnosti. Italijanski proračun za vojsko Pariš, 6. maja. AA. Ha vas poroča iz Rima*; Proračunski poročevalec vojnega ministrstva Baistrocchi je v svojem poročilu primerjal italijanski vojni proračun sa L 1981./32- z vojnimi proračuni nekaterih drugih držav. Med drugim je naglašal politično silo milice in dejal, da se rekruti ne bi smeli šteti v efektivno vojsko. Poudaril je, da stane francoska vojaška organizacija 4.9 milijarde na leto, italijanska pa samo 2 in pol milijarde. Nadalje je silno pohvalno omenjal organizacijo jugoslovenske armade. Strankarska razcepljenost v Bolgariji Sofija, 6. maja AA. Takoj, ko se je končala vladna kriza, so se začela sestajati vodstva raznih političnih strank ter se mrzlično pripravljati na predstoječe volitve, ki so razpisane za 21. junij. Večina strank je sklicala že svoje glavne odbore. Tako je imel sejo danes glavni odbor demokratske stranke Malinova in liberalne frakcije Smilova, med tem ko je Korčev sklical glavni odbor svojega krila liberalne stranke na sejo 17. maja. Bivši minister Tončev, ki se je vrnil v domovino, je osnoval tretjo frakcijo liberalne stranke. Pozval je obe že obstoječi krili liberalne stranke k skupnemu nastopu ob volitvah in k formaciji velike in močne liberalne stranke. Krilo Smilova je ta poziv že odbilo. V vrstah radikalne stranke je opasati Jako strujo, ki želi za volitve koalicije z zemljoradniki. Glavni odbor stranke je sklenil počakati na tozadevno inicijativo zemljoradnikov. Sofija, 6. maja AA. Ministrski svet je razpravljal o ukinitvi obsednega stanja v Custendilu in Petriču. O tem je razpravljal zaradi predstoječih volitev. Ministrski svet je naročil vojnemu ministru in ministru za notranje zadeve, da prouči položaj in poroča ministrskemu svetu. Mezdne borbe v Poruhr ju Berlin, 6. maja. AA. Po vesteh iz Bssema v poruhrski rudarski industriji n.i prišlo do sporazuma med delavci in delodajalci o novih znižanih plačah. Delodajalci so odbili pogoje, ki so jih postavili delavci. Zato mora na podlagi zakona priti do pri* silne poravnave, ki se bo izvršila sredi maja. Vlada bo po zakonu imenovala ar® bitre, katerih odločitev je neprizivna. Prav tako so se razbila pogajanja v kovinski industriji v Poruhrju in bo tudi tam mo» rala vlada posredovati. Kritičen položa j v Egipta London, 6. maja. g. »DaiJv Telegraph« poroča, da postaja položaj v Egiptu zelo kritičen in se je bati novih nemirov. Mi« nistrski predsednik Sidki pasa je napove« dail energične ukrepe za udušitev nacijo« nailistionih demonstracij, ki jih prirejajo yafdisti. V Tali je prišlo včeraj pri slični demonstraciji zopet do krvavih spopadov med demonstranti in policijo. Več demon« atmifeor je bilo od strelov hudo ranjenih. Bukareška konferenca Ljubljana, 6. maja. Konferenca zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti je znova dokazala in potrdila eoodušnost in solidarnost ne le vodilnih politikov in državnikov, temveč tudi politične javnosti vseh treh držav. V teku desetletnega obstoja zveze ni manjkalo v inozemstvu skeptičnih in celo škodoželjnih glasov, ki so s stalnim naglašanjem nekega skritega nasprotstva med temeljnimi interesi držav Male amitante skušali izzvati javna nasprotstva. Manjaklo tudi ni sirenskih glasov, ki so skušali izvabiti tega ali onega iz tročlanske zveze v kak drug tabor. Slična prizadevanja pa so se vselej razbila im izjalovila, kajti osnovni interesi medsebojne zveze držav Male antante so se izkazali za tako trdne, da so najboljše opravičili desetletni obstoj prijateljskega sporazumnega sodelovanja. Deseto leto obstoja Male antante pa je znamenito tudi po tem, da se je zveza izkazala kot uspešno sredstvo za reševanje zadev, ki gredo daleč preko okvira prvotnega namena ob nje ustanovitvi. Ustvarjena kot protiutež avstrijskim in madžarskim prizadevanjem za vzpostavo Habsburžanov in revizijo mirovnih pogodb, je Mala antanta segla v zadnjih letih preko svojih prvotno ozko zamišljenih ciljev ter letos na primer uspešno obravnavala tudi vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije, problem, ki stoji danes v ospredju evropske pozornosti in ki se bo v bližnji bodočnosti razpravljal pred poklicanim mednarodnim forumom. Mora se priznati, da je položaj letos dosti različen od dosedanjih in nasprotniki Male antante so si baš iz te okolnosti obetali uspeha svojemu stremljenju, ki teži za razbitjem ali vsaj raz-rahljanjeon tročlanske zveze Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške. Videli smo, kako so posamezne izmed imenovanih treh držav z različno mero odločnosti odklonile nemško zamisel gospodarske »Mitteleurope«, ki naj bi ji nedvomno sledila v doglednem času tudi politična Srednja Evropa, kakor si jo Nemci zamišljajo v svoiih smelih sanjah, ne upoštevajoč življensknh interesov drugih evropskih držav. To različno mero odločnosti pa je bila pripisati Ie večji ali manjši intenziteti občutka neposredne nevarnosti ene ali druge države, morda tudi različnim na- zorom glede taktike, v bistvu pa je bilo pojmovanje enako v Bukarešti, Pragi in Beogradu in je bil zato kar kmalu dosežen sporazum o enotnem in složnem postopanju. Tudi na ta videz divergiranja so nasprotniki Male antante trdno zidali, zato je njih razočaranje po bukareški konferenci tem večje. Javnosti je iz uradnih komunikejev bukareške konference že znano, da so odgovorni voditelji zunanje politike vseh treh držaV odločno poudarili in priznali dosedanje uspehe na polju vzajemnega sodelovanja ter sklenili, da bodo v bodoče postopali v še tesnejšem medsebojnem kontaktu, pri čemer se bo zveza treh držav znatno poglobila. Predvsem je važno, da bodo države Male antante nastopile pri razpravi o avstrijsko-nemški carinski uniji enotno tako pred Društvom narodov in pred evropsko komisijo, kakor pred vsakim mednarodnim forumom, ki bi se bavil s tem važnim problemom. Mala antanta se bo s tem izkazala kot mogočna zaščita evropskega miru iin sedanjega političnega ravnotežja, ustanovljenega na mednarodnih pogodbah. Nič manjšega pomena pa ne bo za iz-lečitev gospodarske krize v notranjosti držav Male antante sklep, ki zahteva čim prejšnjo uvedbo preferenčnega carinskega sistema pri izvozu kmetijskih pridelkov. V tem pogledu je bukareška konferenca ponovno naglasila^ resolucijo v Sinaji ter bo zapadne države uve-rila o potrebi uvedbe preferenčnega sistema, ki ga je Nemčija hotela tako vešče izrabiti za svoje politične cilje. Ta enodušnost in soglasje v vseh skupnih političnih vprašanjih sta prišli posebno do izraza v zaključnih govorih treh zunanjih ministrov, da je v današnjih časih burnih političnih dogodkov enotno postopanje držav Male antante tako v interesu evropskega miru, kakor v interesu vseh treh držav, tedaj trdne osnove tudi za bodoče sodelovanje več ko dovolj. Ravnokar minula bukareška konferenca, pripravljena in izvršena brez zunanjega pompa, je bila res močna preizkušnja za Malo antanto. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da je prestala zveza to preizkušnjo nad vse zadovoljivo in s tem utrdila svojo močno in vedno močnejšo pozicijo v evropskem življenju. Sestanek na Severnem tečaju Pogocfca, kakršne zgodovina še ne pozna — »Nautilus« in »Zeppe lin« sta si dala »randevu« na severnem tečaju Monakovo, 6. maja AA. Danes je bil v mali sobi nekega hotela podpisan dogovor za historični sestanek podmornika »Nautilusa« in zrakoplova »Grofa Zeppe-lina« na Severnem tečaju. Dr. Eckener, ki je podpisal pogodbo v imenu Zeppelinske družbe, je poudarjal znanstveni značaj te ekspedicije in izjavil, da bo skušal dognati, ali so vodljivi zrakoplovi primerno sredstvo za polarne ekspedicije in če je možen njihov pristanek in povratek. Zrakoplov bo opremljen z vsem potrebnim za primer, da se ne bi mogel vrniti. S seboj bo vzel gorke obleke, sani, čolne itd. Pri poletu bodo zastopane štiri države: Anglija, Zedinjene države, Rusija in Nemčija. Posadka zrakoplova bo imela 45 mož. Ker je zrakoplov mnogo aitrejši od podmornice, bo »Grof Zeppelin« zapustil stolp za pristajanje v Franc Jožefovi zemlji šele potem, ko bo podmornica le še dva dni oddaljena od Severnega tečaja, kar se bo zgodilo najbrž sredi julija. Vatikan in fašizem Rim, koncem aprila. Komaj dve leti sta minuli odkar sta fašizem in papeštvo podpisala pod arkadami starega Laterana znamenito pogodbo, ki naj bi napravila konec dolgoletnemu sporu med Vatikanom in Kvirinalom. Lateranska pogodba naj bi obenem pomenila mejnik v odriošajih med cerkvijo in državo v Italiji. Vsepovsod se je tedaj govorilo o »concilia-zionec o spravi med posvetnim in duhovnim svetom. Danes, dve leti po podpisu la-teranske pogodbe vidimc. da ie bila »con-cilizione« le kratkotrajna. Fašizem je načel vatikansko vpraSanje, ko je prej razbil politično moč cerkve v Italiji in jo iztisnil iz vsega javnega življenja Ko se je Mussolini začel pogajati s Pijem XI, tedaj o nekdaj tako močni stranki popularov. ki je pri zadnjih svobodnih italijanskih volitvah še zbrala 107 poslancev, ni bilo več sledu. Zato je mislil, da lahko mirne duše pristane na obnovitev suverene papeške države. Kmalu pa se je pokazalo, da ie podcenjeval moč in vpliv Vatikana: sprava je ostala na papirju in staro sovraštvo se je začelo pojavljati v novih oblikah. Značilno ilustracijo sedanjih odnošajev obeh nasprotnikov nudi karikatura v rimskem listu »Lavoro Fascista«, organu fašističnih korporacij in njihovega ministra Bottaia. Pred nekaj dnevi je ta list zaključil vehementno gonjo proti katoliški akciji (Azione Cattolica). edini nefašistični organizaciji, ki danes še obstoja v Italiji, s sliko. ki predstavlja fašista, kako z ogromno goriačo grozi duhovniku, katerega nos sega do tal. Spodaj pa stoji besedilo: »Katoliška akcija skuša organizirati delavce, igra ie zelo nevarna.« Ako upoštevamo novinarske razmere v fašistični Italiji, ni dvomiti, da je duce sam vsaj dovolil če ne celo inspiriral šalo z gor-jačo in dolgim nosom. V dolgi vrsti člankov je »Lavoro Fascista« namreč dolžil iTatcliško akcijo, da skuša zbrati razbite klerikalne politične sile ter jih organizirati tako, da bi v pripravnem trenutku lahko zamenjali fašiste na oblasti. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je te obdol-žitve najprej skušalo osmešiti kot aprilsko šalo, potem pa je odgovorilo tudi resno in izjavilo, da Katoliška akcija ni politična stranka, temveč samo sodelovanje laikov pri apostolatu cerkve. Katoliška akcija nima nobenih posvetnih ali celo političnih interesov, ampak se peča samo z verskim življenjem vernikov. Seveda ta izjava fašistov ni pomirila in v Vatikanu samem vedo najbolje, da fašistični napadi niso Ie aprilske šale. Nasprotstva so tudi docela umljiva in prav za prav nujna. Razdelitev človeškega življenja v dve popolnoma ločeni polji, duševno in posvetno, od katerih pripada prvo samo cerkvi, a drugo državi, ie nopolnoma nemogoča v režimu, kakor je fašistični. Po fašistični ideologiji ni naloga države samo v skrbi za telesno blagobit državljanov, ampak tudi za duševno življenje, zlasti za vzgojo, izobrazbo in oblikovanje mišljenja v nacionalističnem Ln fašističnem duhu. Katoliška vera ie bila sicer res proglašena za državno vero: cerkvena poroka je zopet obligatna: kongregacije so dobile nazaj svoje imetje; kardinalom je država^uredila kraljevska stanovanja; šola je prišla pod večji vpliv cerkve in Vatikan je dobil izpla. čani 2 milijardi lir odškodnine ali nekake odpravnine. Mussolini je papežu popustil tudi v tem, da je odpravil državni praznik 21. septembra, ki je predstavljal v predfa-šistični Italiji simbol narodnega uedinjenja. Vse to pa so bile le zunanjosti, ki niso mogle preoblikovati tudi bistva odnošajev med fašizmom in cerkvijo. Zato so se trenja prav kmalu pokazala. Fašizem skuša sedaj izpodriniti cerkev na vseh poljih, ki jih smatra za svojo domeno. Lasti si izključno vzgojo mladine, vplivati hoče na versko življenje, zlasti tudi na zunanjo politiko Svete stolice. Vatikan seveda z enako energijo brani svoje interese in svoje pozicije. Odločil se je celo k učinkoviti protiofenzivi s tem, da skuša potom katoliške akcije zopet zbrati armade, ki so nekdaj sledile zastavam popola-rov. Katoliška akcija v Italiji se je začela sistematično udejstvovati tudi na socialnem polju in nudi delavcu in kmetu v primeru potrebe tudi gmotno podporo. Toda fašistična država ima svoie sindikate in korpo-racije. katerim pripada izključno pravo, da se bavijo z vprašanjem dela in pomoči. V vsaki drugi organizaciji, ki zaide na to polje, vidi zato tekmovalko korporaciiam, v njenem delu pa rovarienie proti osnovam fašistične države. Papež sam je moral nastopiti v tem sporu in v svojem znanem pismu milanskemu nadškofu ie ostro zavrgel fašistične nazore, da »fašistični režim popolnoma zadostuje vsem telesnim in duševnim potrebam svojih državljanov«. JavnTaparati za gledan je v daliavo NewTork, 6. maja. S. Največja ameriška radio - družba (Radio Corporation) namerava uvesti aparate za gledanje v daljavo. Aparati bodo slično kakor javne telefonske govorilnice nameščeni na raznih prometnih krajih in bodo zaenkrat omogočali gledanje v daljavo na 4 km. Aparat začne funkcionirati v trenutku, ko se vrata zapro, in se prekine spoj. čim se vrata odnro. Na ta način je onemogočena vsaka indiskretnost. V ostalem se ravna z aparatom slično kakor s telefonom in bo vsakomur omogočeno za mal denar govoriti in videti stranko, s katero želi, seveda, če bo dotična stranka imela nameščen sličen aparat. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! _ Proces proti zagrebškim teroristom Zasliševanje enega glavnih obtožencev - Disciplinirani zagovorniki - Prekinjena razprava Zagreb, 6. maja n. V nadaljevanju procesa proti Hranilovičevi skupini teroristov so bili danes zaslišani vrtnar Luka Cordašič, seljak Stjepan Kokčinovič m Anton Herceg. bivši inkasant mestne plinarne. Cordašič .ie obtožen, da je skrival orožje in munioijo, ki sta jo donašala Herceg in Horvatek od Perčeca. Zagovarja se. da ni vedel, kaj mu prinašata v zaprtih kov-čegih in torbah, le enkrat je videl, da je Herceg prinesel v neki torbi žico, kakršna se uporablja za električno napeljavo. Stva-ri, ki so jih našli v njegovi šupi, so skrili tam brez njegove vednosti. Za atentate in druge stvar: sploh ni vedel. Stiepan Kokčinovič je pomagal pri prenašanju in skrivanju orožja. iminicije in eksploziv in jih skrival v svoji delavnici Izgovarja se. da ni vedel, kaj je v kov-čegih in da tudi večine obtožencev ne pozna. Najbolj zanimivo je bilo zasliševanje Antona Hercega. ki je eden glavnih obtožencev. On je vzdrževal stalne stike z Ou. stavom Perčecem in ie hodil k njemu na Reko po orožje, eksploziva in navodila Zadnie leto je bil nastanjen na Sušaku. od-koder je redno hodil na Reko in v Zagreb Pravi, da se je preživljal z izdelovanjem okraskov za božična drevesca, pri čemer mu je pomagala tudi njegova sestia Nekega dne leta 1929 je dobil pismo od Perčeca, naj pride k njemu na Reko._ Tam mu je dal Perčec dva zavoja z naročilom, naj jih ponese Horvateku v Zagreb. Pravi, da ni vedel, kai je v njih. Na ta način je še večkrat zahajal na Reko in prenašal razne pakete ter pismena in ustmena naročila od Perčeca in Paveliča za ostale gromke. Po končanem zaslišanju so bili soočeni Cordašič. Horvatek in Herceg. Cordašisč Jugosloveni v Varšavi Koristno delo in važni sklepi poljsko- iugoslovenskegajtongresa maja. Udeleženci poljskoiJugoslovenskega kongresa so prispeli t poljsko prestolmoov frSo zjutraj. Na postaji jib je pozdravil v imenu varšavskega ^o-jugosloven-skega društva njegov ugledni predsednik znani pisatelj prof. F. A. Ossendowsku ki se mu je zahvalil dr. Vojinovič iz Skopl a-Po razmestitvi po hotelih so se Jugoslov* ni ob 10.45 sestala pred grobom Neznanega vodaka. Tu, na znamenitem trgu, ki ga označuje Thorwaldsenov spomenik kneza Josefa Pouiatovrskega, nasproti parku nekdanjih poljskih kraljev, se je pred večnim ognjem simbola poljskega heroizma izvršila tiha poklonitev onim 600.000 Poljakom, ki so padli za osvobojenje ln uedmjenje Poljske. Delegacijo je vodil naš varsavski poslanik Lazarevič. Takod nato so jugoslovanski gostje odšli v bližnji rotusz (magistrat), kjer je bila slovesna otvoritev drugega dela kongresa Navzoči so bilirzastopnik zunanjega ministra Schaetzel, ipodimimister Lesmew-ski varšavski škof Szlagowski, prezident (župan) Varšave inž. Slominski, poslanik Lazarevič, zastopnik češkoslovaškega poslaništva in mnogi drugi službeni predstavniki. Po uvodnih besedah predsednika Lige poljsko-jugoslovenskih društev Kneb-le^skegi je imel pisatelj Ossendowski .pre-srčen govor, v katerem je poudarjal »kupne duhovne vezi in slovanski idealizem. Po pozdravu varšavskega župana je povzel besedo naš poslanik Lazarevič, za njim pa za poljski tisk urednik Pilarz. V Imenu Jugoslovenov, so govorili Fr. S. Finžgar, dr. Štele, dr. Curčič iz Sarajeva in dr. Zdenka Markovič iz Zagreba Bilo je še par pozdravnih govoroa ga je ie prevzela m sedaj že oprav* Ija pamik svojo službo. KULTURNI PREGLED Premiera Kavafirfa Miška Ifedeljska preniijera te Szirmajeve operete nas je zopet postavila pred žalostno nujnost, da povemo z vso resnostjo: tako se teater ne sme ponižati! Ali se mora pri nas res vedno apefrrati le na najnižje instinkte galerije? Ali pri teatru res m človeka, M bi imel toliko veljave, da bi take stvari onemogočal? Izvedba cele zadeve je bila v 2. in 8. dejanju tako neokusno groba m surova, da nas je bilo sram. To, kar rano morali doživeti ob tej prenrijeri, presega vse meje dostojne in umerjene, za to globoke — komike, oživljajočega humorja in zato resnične umetnosti. Obžalovali smo kapelnika g. L. Herzoga, ki se je moral pehati s takimi grobostmi, obžalovali gdč- Barbičevo, ki se je vidno izogibala nevšečnostim premaganih težkoč in ki je odpela in skladno odigrala svoj part v kar ljubki nežnosti. V tej ponesrečeni zadevi se je našemi občinstvu prvič predstavil g. K. Terčič kot grof Korlath v simpatičnem nastopu v t. in 2. dejanju. Za neokusnosti 3. dejanja pa ga ne obdolžujemo. Res je: bodočnost našega teatra ni rožnata. A—.—e. Družabni večer v mariborskem francoskem krožku. V prijazni dvorani dekliškega zavoda >Vesna« se je zbrala ▼ nedeljo z-«r&»r Sterilna in odlična drtžba prijateljev francoskega jezika in absolvirala spored, ki je obsegal muzika&ne točke, iec:taci-(g- Mayer) ter oderski nastop. Najprej bo dijaki višjih razredov realne gimnazije zapeli marseljezo ter še dve francoski pesmi. Pri klavirju je bila ga. Vrečkova. Mladi pevci so zapustili simpatičen vtis- V nasl-»d-njih dveh violinskih točkah smo imeli priliko slišati gdč. Dernovškovo. Igrala je Krei-slerjev Rondino ter Schubertovo Čebelo. Mnogo obetajoča mlada violinistka napreduje od nastopa do nastopa. Klavirski part je bil v rokah ge. Vrečkove, katero smo v nasl. točki (Debussy: Arabeske ter dodatno Chopinov valček) spoznali kol pianistko, kt je vredna naj resnejšega upoštevanja. V interpretaciji, kakor v tehniški uporabi instrumenta enako odlično igralko si Se želimo slišati. Operni pevec g. M. Jarc je zapel arijo iz >Carmen« ter dodatno »Vasovalca« od Ravnika. Ima lep, prijeten in izšolan liriški tenor, poje smiselno in poslušalci so nagradili njegova podajanja s toplim aplavzom. Sklepni oderski nastop (komedija Le Cuvier, v kateri so igrali g. Fur-rer ter gdč. Kimovee in Poljanec) je ustvaril pravo zabavno razpoloženje in izzval mnogo prisrčnega smeha. Umetniški del programa je zaključila družabna zabava. ---U. D. Nemška kultura r Jugoslaviji. Naš beograjski poročevalec nam piše: Te dni je Gjurgjev dan zadeževan Ljubljana, 6. maja Nada narodna vojska je včeraj slavila svoj tradicionalni praznik. Slavje sv. Jurija pridobiva tudi pri našem ljudstvu vsako leto na popularnosti in tradicija naših južnih bratov poganja globoke korenine tudi v naših krajih. Letos je vreme, žal, precej pokvarilo svečani značaj praznika in hud naliv v zgodnjih jutranjih urah je onemogočil pripravljeno veselje na obširnih travnikih pri Devici Mariji v Polju. Prireditev se je vršila v vojašnici, kamor so tudi prihiteli številni gostje, da se udeležijo svečanosti. V oficirskem domu je bila prirejena oficirjem vseh edinic z damami in gostom odlična zakuska, pri kateri se je kaj hitro razvilo presrčno razpoloženje. Gostitelj je bil sam divizionar g. div. general Bogoljub Hič s svojim pomočnikom brigadnim generalom Dragomirom Popovičem in šefom štaba polkovnikom Todorom Miliče-vičem. Pogostitev samo pa sta zelo pozorno nadzorovala kot domačina ordonan-čni kape tan živojin Stanojevič in poročnik Millsav Marjanovič. Med gosti so bili tudi gg.: ban dr. Marušič, ga. Franja Tavčarjeva, ga. Sernečeva, župan dr. Puc z gospo, sreski poglavar Andrejka, predsednik konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar, magi-stratni ravnatelj dr. Zarnik, zastopnik Av-tokluba dr. Ciril Pavlin, č. konzul Saša Knez in zastopniki uredništev. Pogoščeno je bilo tudi vse vojaštvo, ki je imelo ves dan odmor. Posebno prijetno je bilo v ar-tiljerijski vojašnici, kjer je poveljnik polkovnik Popovič povabil v oficirsko menzo najmlajše ljubljansko prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana severni del z načelnikom Goričanom in tajnikom Milanom Hojanom, Čez dan se je ponavljala aprilska igra: dež ,solnce, zopet dež, grom, naliv, proti večeru zopet solnce. Ampak — tolažimo se — ko se vreme enkrat ustali, bo držalo dolgo doba Lepo zborovanje stavbin-skega delavstva Ljubljana, 6. maja. Odsek stavbimskega delavstva pri Narod* ni strokovni zvezi je imel v nedeljo 3. t m. dopoldne v dvorani OUZD članska se» stanek, katerega se je udeležilo izredno lepo število preko 400 delavcev. Zborova« nje je otvoril predsednik odseka g. Galjot, ki je po pozdravnem nagovoru podal be» sedo tajniku NSZ g. VHadiirrtšru Kravo« su. Tajnik g. Kravos je v enotirnem go» voru obrazložil pomen ki namen strokov« ne organizacije in orisal današnje bedno stanje delavstva, speoijaiLno onega iz stav« biraske stroke. Govoril je tudi o današnji gospodarski krizi in o načinu rešitve te krize. Svoje izvajanje je končal s pozi« vom, da se mora sta/vbinsko delavstvo or» ganiziiraiti kompaktno in ne sme dopustiti, da bi ga kdorkoli razcepil. Predsednik NSZ g. Rudolf Jurvan je v daljšem govoru razložil program NSZ, ki je nacionalen in torej dostopen vsakomur. V lepih besedah je orisal delo NSZ na na» cionalmem polju in tudi stavbinskam de« lavstvu obljubil lepšo bodočnost, če se bo kompaktno oprijelo ideje NSZ in se str« milo v vrste edine nacijonal. strokovne or» ganizaoije jugoslovanskega delavstva. Oba govora so zbarovalci sprejeli z odobrava« njem. Tržaški emigrant, z4dar g. Rudolf Pire* gane je pozdravil zborovanje v imenu onih, ki so morali preko meje. Podal je nekaj zanimivih sličic iz predvojnega življenja v Trstu.'Povedal je tudi, zakaj se je poja« vil nacionalni strokovni pokret v Trstu. Zahvaila za to gre internacionaii, ki je na skupnem internacionalnem shodu zabra« nila slovensko besedo in so italijanski in nemški sodrugi dejansko napadli slovenske sodruge, ki so hoteli biti enakopravni. Ta* krat se je Slovencem zjasnilo. Uvideli so, da je šniteroaoionala za one, ki so moč* nejšL Šla so in ustanovili NDO, katere naslednica je današnja NSZ. Govor pre« prosteg- delavca, ki je prihajal prav iz srca, so spremljali zbarovalci z nepopis* nim navdušenjem. Potem je dobil besedo zidar g. Ootič, ki je priporočali staivbinskemu delavstvu, naj se oklene organizacije, ker so današnji ča« si resni. Kolikor več nas bo v organizaciji, toliko večja bo naša moč. Izvrševalnemu odboru NSZ se je zahvalil za trud in skrb ki jo uma s stavbinskimi delavci, in pripo« ■racal, naj bi se čimprej uvedla pogajanja z Zadrugo stavbinskih mojstrov. Lepo zborovanje, ki je trajalo nad tri ure, je nekaj po 12. zaikiljučil predsednik g. Galjot. bila zatvorjena velika razstava nemške likovne umetnosti, ki je imela prav lep uspeh. — V Ohrid je dopotovala skupina nemških arheologov, ki se je ustavila predvsem v vasi Trebenište, kjer se vrše velika zgodovinska izkopavanja. Posamezni nemški arheologi se bodo nemara udeležili nadaljnjih izkopavanj. — V informiranih krogih zatrjujejo, da se pripravlja posebna reprezentativna turneja nemške opere po Jugoslaviji. Ansambl bi bil sestavljen iz članov najboljših rajhovskih in dunajskih opernih gledališč. Igrali bi v glavnem aK celo izključno Mozarta, češ, da je najznačilnejši predstavitelj celotne nemške glasbe. — Nemška gostovanja seveda niso edina v Beogradu, saj smo imeli v zadnjem času francoske, ruske, japonske, angleške gledališke večere. Prav te dni so tudi nas obiskali »The English Plaversc. Razstava nemške umetnosti v Celjn? V Ljubljani vzbuja mnogo upravičenih komentarjev vest, da bo razstava nemške umetnosti, ki je bila doslej otvorjena v Beogradu in je te dni že dospela v Zagreb, pre-nešena mimo Ljubljane v — Celje. Ljubljano so prireditelji, kakor smo na tem mestu že zabeležili, takoj izpočetka izključili iz načrta; ta omalovažujoča gesta bi se izpre-menila v oduren sunek proti slovenski kulturi, če bi se razstava res priredila samo v Celju, kjer si jo baje želi ondotna nemška manjšina. Tako postopanje bi utegnilo le preveč razkriti pravo ozadje nemške kulturne propagande na naših tleh, ki jih razni M»ulli še vedno smatrajo za nemški »Kul-turgebiet*. Ojaša ko&cRjam bo hvaležna.* ako jo negujete z Elida Favorit milom. Obilna mehka pena Elida Favorit mila prekrasno čisti kožo in jo napravi nežno vonjajočo in svežo. Plemenit izraz dobi Vaša polt, ako jo negujete z Elida Favorit milom. ELI DA'^"'-MILO Na šentvidskem pogorišču Ljubljana, 6. maja. Šentvidčani so preživeli od ponedeljka na torek prav razburljivo noč. Bilo je okrog 2. ponoči, ko je vsepovsod vladal popoln mir. Tedaj pa so se nenado« ma začuli nekam čudni poki, katerimi je sledilo sumljivo žvižganje. Ti čudni glaso« vi so zbudili iz spanja posestnika in kolars ja Jožeta Hojkarja, ki se izprva ni zmenil za poijav. Ker pa pokanja le ni hotelo biti konca, se je dvignil s postelje in stopil k oknu. Nudil se mu je osupljiv prizor. Zu» naj je bilo vse v žaru, zadaj za livarno, kjer je stalo Kogovškovo leseno skladišče, pa so švigali v mirno nočno ozračje mogočni ognjeni zublji. Kakor bi trenil, 6e je ko« lar Hojkar za silo oblekel, zbudil domače, nato pa odhitel na cesto, kjer je pričel na vso moč klicati: »Ogenj, ogenj!« Sprva so ga čuli samo sosedje, ki so bili •kar hitro na nogah, nakar je odhitel eden izmed dohitelih fantov budit tudi posest« nika Gregorina, ki hrani ključe Gasilskega doma. Ljudje, ki so bili že na cesti, so po« skrbeli, da so bili nemudoma sklicani tudi drugi gasilci, istočasno pa je jelo biti v farnem zvoniku plat zvona in se je odzval tudi zvon v Dravljah. Sentvidski brizgalni sta pričeli tedaj že delovati. Ker stoji livarniško poslopje le okrog sto metrov proč od Gasilskega doma in je tik za nj;m tudi rezervoar, je šlo ga« šenje hitro od rok. Na pomoč so prihitela kaj kmalu tudi gasilci iz Draveij, Vižmarj" ter Gamelj, vendar se tudi skupni sili ni posrečilo ognja pravočasno zatreti. Ker je obstojalo goreče poslopje zadaj za zidano livarniško stavbo samo iz lesenih delov, je bil ogenj, ki je našel obilo hrane, že v polnem razmahu. Gasilci so se trudili nad dve uri, da so požar lokalizirali in prepre* Mi, da ogenj ni prešel na sosednja pasi op« ja. Pozneje, ko je neznosna vročina vsaj | Kot dopolnilo najnovejši Paramo-untov zvočni tednik. Predstave «b 4, T. ta S. wl Predprodaja vstopnic dnevno od 11. mre dopoldne dalje. Telefon 2124. Elitni kino Mati deloma odnehala, se je posrečilo gasilcem, da so rešili izpod gorečega poslopja »od olja, nekaj lesenih šablon za kalupe, veliko tehtnico ;n še nekaj drugih vrednejdšh predmetov. S poslopjem vred pa je pogo« relo mnogo dragih šablon, okrog 8000 kg vlitkov, razni modeli ter več strojev, ka» kor: stružnica, vrtalni stroj, brusilna pri« prava, električni motor in jermenje ter priprave za čiščenje zvonov. Ogenj je po« žrl tudi nad 10 kubičnih metrov hrasto« vega in javorovega lesa, 1300 kg oglja ia nekaj raznih desk. Gasilci so končali z gašenjem šele v zgodnjem jutru. Pod tramovjem in v sme« teh pod glino pa je tlelo še ves dan, tako da so morali stražiti pogorišče tudi še čez dan. Kako je ogenj nastal, to zaenkrat še ni pojasnjeno. Mogoče je ogenj podtaknila zlobna roka, ni pa končno tudi izključeno, da je nastal požar po nesreči od cigaret« nega ogorka, ki je padel med smeti v škla« dišou in se je uničujoči plamen razvil šele tako pozno ponoči. Lastnik livarne g. Ivan Kogovšek trpi zaradi požara okrog 400 tisoč škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Zadnji večji požar je bil v št. Vidu jeseni, ko je pričelo ponoči nenadoma goreti Breeljevo poslopje nasproti Černetove to varne pohištva Smrt starčka pod vlakom Maribor, 6. maja Včeraj popoldne je našel strašno smrt 75-letni Franc Simončič iz Cerknice pri št. Hju. Simončič je bil nekdaj ugleden posestnik, njegov sin pa je sedaj župan v Cerknici. Starček je živel na prevžitku in je bil že precej gluh in tudi drugače opešan. Pot ga je vodila preko železniške proge. Zatvornico je našel sicer zaprto, šel pa je mimo nje, ker ni slišal iz št. nja prihajajočega vlaka št. 1213. Vlak je starčka zagrabil in strašno ras-mesaril. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Pozvani orožniki so mogli samo odrediti prevoz telesnih ostankov v mrtvašnico. Saharin pri bandern Radovljica, 6. maja. Kakor je »Jutro« že poročalo, je bilo na Jesenicah aretiranih več romarjev zaradi tihotapstva. Istega dne, to je preteklo so« boto, se je nekaterim romarjem posrečilo izmuzniti se aretaciji in saharin pritiboto« piti do železniške postaje v Radovljici. Imeli so saharin v povoščeni vrečici, v ka« teri se je tudi nahajalo blagoslovljeno bandero Sv. Eme in Sv. Pavla. Za zadevo je v poznih večernih^ urah zvedela finančna kontrola v Radovljici in je vrečioo z bandero in saharinom v gostil« ni nasproti kolodvoru zaplenila. O tihotap« cdh baje ni sledu, ker se lastnik blagoslov« ljenega bandera ne mara oglasiti. Ogenj uničil zalogo dog Škofja Loka, 6. maja. Posestnika in sodarskega izdelovalca v Podpulferci v Poljanski dolini g. Jožeta Homana je v nedeljo popoldne zadela hu» da nesreča. G. Homan ima kakih 40 m od svoje stanovanjske hiše postavljeno sušil« niico, ki mu služi v pozni jeseni in pozimi za sušenje sadja. Sedaj pa je bila zgradba polna dog za sode. Domači so cesto v lopi kurili in tudi zadnjo nedeljo je bilo v stav« bi prav toplo, da bi se les hitreje presušiiL Na neznan način pa je ogenj iz peči prešel na doge. Že močni plameni so objemali dragocen les. ko so nevarnost, pretečo tudi bližnjim poslopjem, opazil najprej pri gostilničarju Ivanu Rumiru; od domačih Hamanovih »i bilo ta čas nikogar doma. Požrtvovalnemu in napornemu delu vašča« nov je uspelo ogenj Idealizirati. Doge so vendar vse umeene in tipa lastnik precejš* njo Skoda PohiSrro™™ NA3SOLIPN£JŠE In NAJCENEJŠE . PRI * > ZAGREB af^ii/«/ BARONAilELAČicA 2 KfllB/5 > JUTRO« 9t 10« 2.—M. V. Potovanje ga polovično ceno tako odlično in da bodo izvajanja na tako visoki umetniški stopnji, kakor jo imamo pač redkokdaj priliko slišati v Ljubljani. Zato opozarjamo na ta koncert, ki bo višek letošnje sezone. Vsi oni, ki so si rezervirali v Matični knjigarni vstopnice, naj jih najkasneje do petka zjutraj dvignejo. Od petka dalje se nobenemu ničesar ne rezervira, razen zunanjim naročnikom. u— Iz gledališča. Drevi se vprizori posle dn ji č v sezoni drama poljske pisateljice Nalkowske »Dom osamelih žena« v režiji ge. M. Vere, za red B. Repriza »Slehernika« za red A bo jutri v opernem gledališču. Drevi bo v operi gostoval g. Marij Šimenc v >Tosci«. Prvotno javljena predstava Lohengrina ni mogoča, ker je ta večer zaposlen g. Križaj v zagrebški operi. Predstava Tosce s Šimencem je za red C. Opera pripravlja premiero opere »Luzer-ne« znamenitega češkega skladatelja Vi-tezslava Novaka, ki je praznoval letos 60-letnico rojstva. Opero ravna kapelnik štri-tof in bo premiera še ta mesec. u—»Gospod senator« na Šentjakobskem odru. V soboto in v nedeljo bo ponovil Šentjakobski oder to izvrstno veseloigro. Naraven humor, dobra satira in sijajna situacijska komika jo dičijo. Kdor ljubi res dober humor, se bo pri tej veseloigri dve uri imenitno zabaval. Vstopnice v trgovini g. Mliloša Karničnika na Starem ie pomešana s peskom, prav tako kakor višje gori na Ljubljanici ob Bregu. u— Izgubila se je od Čopove ulice po Resijevi cesti do Zmajskega mosta vsota 1650 Ddn. Ker je ta denar izgubil ubog diiak. naj ga pošten naiiditelj blagovoli proti nagrad' oddati v oglasnem oddelku »Jutra«. u— Generalno zastopstvo »Pan« ovratnikov Sv. Petra cesta. vesti sti 48 let. Podlegel je pljučnici. Rojen je bil v Ostrogu pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 24 leti. — Istotam je umrl tudi za pljučnico Franc Banda, star 77 let in doma iz okolice Mozirja v Savinjski dolini. — V zadnjem času so umrli Še: Franc Salehar v Cleve-landu, star 55 let, doma iz Trebnjega, ki je bil v Ameriki 35 let; Jennie Matičiče-va, rojena Bombačeva, doma iz Male vasi pri Cerknici, ki je prišla v Ameriko pred 38 leti; Josip Blatnik, star 79 let, doma iz Hinja; Jože Dolinar, star 46 let, po rodu s Trate nad škof jo Loko; Marija Li-karjeva, stara 55 let, doma iz Leskovca nad Poljanami; Josip Vidmar iz Žužemberka, star 63 let; Marija Valentinova, stara 64 let, doma iz Stične na Dolenjskem. * Ob 5 letnici odkritja »Zupanove Per- metove jame« se bo vršila velika veselica, združena z plesom in prosto zabavo v senčnatem gozdu pri jami na binkoštni ponedeljek. Izstopna postaja Grosuplje. * Huda nesreča prj delu na bregu. Pišejo nam: Te dni se je dogodila na Planini nad Lučnami huda nesreča. Marija Pustovškova je orala z govejo živino na strmem bregu, pri čemer ji je padla krava. 2ena je hotela kravo dvigniti, a v tem je padla še druga žival in podrla Pu-stovškovo na tla. Žena, kravi in plug so se prevalili preko Pustovškove, pliug pa je padel tako nesrečno, da je lemež zasekal ženi globoko rano v levo nogo. Pustovškova je dobila poleg rane na nogi hude notranje poškodbe. Takojšnjo zdravniško pomoč ji je nudil g. dr. Milan Gregorčič. * Važna arheološka odkritja v okolic« Ohrida. Poročala smo že, da je znani nemški arheolog dr. Jonann Reiswitz nalete! v okolici Ohrida na ostanke iz stare gr me?to ali kaka večja trdnjava. Na njegovo pobudo se ie organizirala arheološka e-l špedicija, kateri se je pridruž'1 tudi direktor berlinskega muzeja dr. Wilhe!m Unverzeugt. Sedaj so se arheologi v sc-einstvu direktorja beograjskega muzeja in nekaterih članov muzejskega društva vrnili v Beograd. V teku treh tednov so niiš'i sledove treh starogrških naselbin m sicer prve pri Sv. Erazmu biazu Ohriaa. druge nal vasjo Lakočera. tretje ra blizu vasi Trebenište. tem terenu so poleg starogrških tudi poznejši rimski ostanki. Clar.i ekspedicije so prepričani, da bj od beograjskega muzeja organizirana akeja spravila na varno dragocen zgodovinski materijal in da =»e bodo v bodoče naši rrheologi še srečali z nemškim> pri Lik o uspešnih razkritjih kakor sedaj. * Sprejem novega župnika v Braslov-čah. Poročajo nam: V petek je prispel na novo mesto pastirovanja v braslovško dekanijo župnik g. AteLsek. Ob 17. smo ga sprejeli v res Lepo okrašenem trgu. Odmevali so streli, brez 'katerih pač nobena slovesnost v naših krajih ne mine Ali tokrat so biM strelci previdni, da p« prišlo do nesreče. V lepih besedah je župnika pozdravil k a tebe t Arko, nato župan Oroladič, za njim neka mladenka in slednjič pogumna učenka Marica Rovšni-kova. Po ž upnikovi zahvala je sprevod odšel proti cerkvi. V soboto zvečer s-o skupno braslovški pevci in tamburaši priredili podoknico. Toliko ljudi, kakor iih ie bilo v nedeljo pri ustoličenju novega župnika. pa Brastovče že dolgo niso videle s Po ameriškem vzorcu. Iz Novega mesta nam pišejo: Finančna kontrola je te dni z asistenco dveh stražnikov nenadno vdrla v hišo nekega tukajšnjega posestnika in ga dobila vprav, ko je predelava! slabo vino v žganje. Financa je posestniku zaplenila v kadeh namočeno brozgo koruze, ječmena, borovnic, brinja in podobnega, kar je bilo pripravljeno za žganjekuho. Obenem so zaplenili 43 litrov izdelanega žganja in 489 litrov slabega vina. ki sra je kupil posestnik od nekega kmeta po 2 Din za liter in ga pre-delaval v žganje. Proti posestniku, ki je brez dovoljenja oblastev kuhal žganje, je uvedeno kazensko postopanje. * Uspeh ameriškega rojaka. Ameriški Slovenec Alojzij Adamič je v angleškem jeziku izdal delo »Dinamit«, ki je vzbudilo veliko pozornost ugledne ameriške kritike. Adamič je pisal doslej za razne amerl ške revije. Po rodu je Adamič z Grosupljega na Dolenjskem in star 32 let. študiral je na gimnaziji v Ljubljani, potem pa je šel v Ameriko in se kot ameriški voiak boril v svetovni vojni. Sedai živi v Kaliforniji. CIKORIJE e— Jurjevanje našega vojaštva. Včeraj zjutraj je pohitelo vojaštvo celjske garni» z4je, spremljano od številnega meščanstva, rezervnih častnikov in zastopnikov celj« skih javnih korporac j in društev na celj« ski Stari grad, kjer je priredilo tradicijo« naLno narodno jurjevanje. Udeleženci te« ga res neprisiljenega narodnega 6lavja so se dopoldne povrnili v mesto vsi vzhičeni nad ljubeznijo, ki veže civilno prebival« stvo z našo mlado, močno, junaško armado. e— Še o »Prodani nevesti«. Z ugledne strani smo prejeli: Kakor je »Jutro« na kratko že poročalo, je ljubljanska opera gostovala v nedeljo popoldne v mestnem gledališču v Celju z večno lepo slovansko »Prodano nevesto«. Za Celje in okolico je bil to izreden umetniški dogodek. Kljub spretno uprizorjeni agitaciji, ki je še nekaj dni pourej vedeSa povedati, da Ljubljančani ne bodio igrali »Prodane neveste«, ampak neko manj vredno stvar, je bilo gledališče prav diobro obiskano; le nekaj lož in par sedežev v ospredju je bilo praznih Opera ie v vsakem pogledu uspela, občinstvo je umetnike viharno pozdravljalo. Nezadovoljni so biti le taki, ki v gledališče sploh ne hodijo iz kulturne vzvišenosti ali pa iz verne vdanosti nemškemu tontihnu. Vsi drugi si iskreno želijo, da bi nam ljubljanska opera še večkrat pripravila tako lep užitek. e— Mestni kino. Danes bo poslednjič ob pol 17. šolska, ob pol 21. pa redna pred« stava kulturnega zvočnega filma »Bvrdo« va ekspedicija na južni tečaja. Predigra zvočna enodejanka. e— šušmarstvo brez meje. V korist in zaščito naših trgovcev in obrtnikov i.e bi« la v javnosti, kakor tudi na merodajnih mestih izrečena že marsikatera tehtna be» seda. Oblastva so vedno rada priskočila na pomoč, kadar je bilo treba nastopiti proti neredni trgovini. V zadnjem času pa so 6e pojavili v celjski okolici neki naglo«fotografi, ki pošiljajo sicer za ma« lenkostno nižjo ceno, kot jo pa imajo naši poklicni mojstri, fotografije, ki niso vred« ne prebite pare. Tudi trgovcem škodujejo neizmerno rezni nesolidni »potniki«. Neki zagrebški »potnik«: je prodal te dni v bli» zini Celja večjo množino bonbonov v škat« ljah in zatrjeval, da se v vsaki škatljd na« haja 310 bonbonov, dočim so trgovci ugo» tovili, da jih je komaj po 273. Taki nesoiid« ni trgovini bo pač treba energično napTa* viti konec. e— Streljanje k karbidom. V Zabukovci so se v nedeljo igrali otroci s tem, da so pod prevrtanimi posodami proizvajali ace« tilen, ki je ob prižgani vžigalici naenkrat eksplodiral in raznesel posodo. Pri tem jc košček posode zadel 11 letnega rudarje« vega sina Jožeta Potočnika iz Zabukovce v zgornji del nosu in ga težje poškodo* val. Pred d:ievi je padel 49 letni mlinar Jakob G rum iz K as a z pri L i boj ah na cesti po nesrečnem naključju pod neki voz, ki mu je zlomil levo stegnenico nad kolenom. Oba nonesrečcnca sta v celjski bolnici. Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! trebuje za njegovo ureditev še precej denarja, so sklenile članice vseh ženskih društev, ki so včlanjena v Jugoslov enskem ženskem savezu, da pomagajo Ko ošicani, ker smatraJo to akcijo važn » za vsr žene. Prodajale bodo zato v prihodnjih dneh v ta namen koleke po 50 par. Naprošeni so kavamarji in gostilničarji, da prevzamejo od njih gotovo število kolike v, ki jih prilepijo na račune a a priračunaie teh 50 par, v soboto popoldne in v nedeljo. Cenjeno občinstvo se prosi, da up*števa požrtvovalno delo naših ien in blagohotno daruje to malenkost. Trgovci in obrtniki pa so obljubili, da bodo priračunav^M — seveda s privoljenjem kupcev — vsakemu računu pol dinarja ves teden, k3 sledi materinskemu dnevu. Za prispevek k materinskemu fondu, iz katerega se nudi potrebnim materam takojšnja pomoč v nujnih primerih, so razposlane čekovr.e položnice, katerih naj nihče ne zavrže Vsak najmanjši dar pomeni za naše matere mnogo. u— Jurjevanje na Gradu. V romantičnem srednjem veku in tudi v novejšem času je Ljubljana zelo slovesno praznovala god sv. Jurija. Kranjski stanovi so sezidali in DosvetiJi temu svetniku na čast ria ljubljanskem grad« lično kapelico. Na sv. Jurija dan se je brala tu slovesna sv. maša in vse ljubljansko prebivalstvo je pohitelo ta dan na g'ad. kjer so se vršile razne ljudske prireditve in rajanja v proslavo sv. Jurija, oznanjevaica pomladi. Ko so v novejše^i času spremenili grajsko poslopje v jetnasnico, je stari običaj prenehal in dolga leta ni bilo fjudske-ga »jurjevanja«. Leta 1911 pa je prišla na idejo jurjevanja ženska šentpeterska podružnica CMD. Ta je diala aicijativo za skupno prireditev proslave sv. Jurija ljubljanskim CM podružnicam. Odzval, sta se zlasti obe šentpeterski in obe šentjakobski trnovski podružnici, ki od tega lfcta redno prireiajo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo to ljudsko slavje z namenom pomagati r.aši edini narodno obrambni instituciji, družbi sv. Cirila in Metcda. Letos se bo vršite to ljudsko slavje v nedeljo 10. maja. Vabljeni so vsi Ljubljančani in vsak zaveden rodoljub na proslavo junaka-bud;telja narave. u— Na d^kem koncerta v soboto v velliki d or*ni hotela »Union« nastopi v samostanih točkah pomnožen šolski orkester, mladinski zbor s spremljevanjem orkestra. me-Vmi zbor a capeila in s spremljevanjem orkestra. Nadalje bo nastopil v dveh solo točkah naš nadarjen: violinist Uroš Prevoršek, VI. b razreda klasične gimnazije, in ga bo na klavirju snremljal konriu 21.0, Splitu 20.6. Rabu 20.4. Visu 19.8- Mostarju 2S.0. najnižja v Ljubljani 9.4, Mariboru 10.9. Zacrebu 13.®. Beogra-drago) rezal cilj g. Drago v lepem času 5:1.4 ter osvojil prehodni pokal. Tik za njim dru« ga štafeta SKZ g. Hiršelj v času 5:8.2, tretji Amater iz Trbovelj 5:10, četrta in zadnja SK Prosveta Zagorje s časom 5:16.4 Pri distančnem teku na 1000 m je izven kon kurence postavil na j bol jši čas 3:15 g o« spod Tručl Ciril (ASiK Primorje). Tesno za njim si je priboril prvo mesto Kolenc Črto (SKZ) s časom 3:15.4, ostala mesta so zasedli s par sekundami razlike g. Grm, Kersnik in Ašič. Prvi trije tekmovalci so dobili spominske kolajne. Popoldne se je vršila težko pričakovana tekma old boyev. Ob komičnih situacijah je old boy I moral podleči agilnim old bovem H, ki so zabili tri »neubranljive« gole, enega več od nasprotnika. Sledila je zadnja točka dnevas napeto pričakovana tekma med prvimi moštvi SK Hrastnik in SIKZ. SK Zagorje je zgubilo zasluženo z 0 : 7! Rezultat je sicer nekoli-* ko previsoko izražen in gre na rovaš igra* čev, ki so dopoldne tekli. A tudi brez te« ga ni v mladem moštvu bilo harmonije, poznal se je nedostatek treninga, volje do zmage, prevladovala je brezmiselna kom* binaoija, kar vse so nasprotniki, ki lepo obvladajo žogo in so dobri šuterji, izvrst* no izrabili. Publike čez 500. za naše raz« mere rekord. Za tem se je vršil v Sokotskem domu prijateljski sestanek. Službeno iz LHP. Seja uprarv. odbora se vrši v četrtek 7. t m. ob 30. v domskem salonu kavarne Emona. Zaradi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbor* nikov nujno potrebna. Mariborski zimskosportni podsavez. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek 7. maja ob 20. v Aljaževi sobi hotela »Orel« v Mariboru. — Tajnik MZSiF. Tenis sekcija SK Ilirije obvešča vse svoje nrijavljene člane, da se v petek 8. t m. otvorijo vsi prostori ter so od tega dne nadalje dnevno na razpolago igral* cem. Razdelitev partij ter pravila za igra* nje so razvidna na klubski deski v garde* robi. Vse članstvo se opozarja, naj ne na* bavi lastnih žog, ker dobe iste od sekci* je. Klubsko legitimacijo naj ima vsak član radi kontrole vedno pri sebi. SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja s akcijskega načelstva bo danes, v četrtek ob 20.30 v »Evropi«. — Strogo obvezen sestanek I. moštva zaradi prvenstvene tekme v Zagrebu bo v soboto 9. t. m. ob 20. v »Evropi«. SK Ilirija (ženska lahkoaitletska 6ekci« ja) Danes ob 18. na igrišču sestanek vseh čl inic v svrho dogovora za lahkoatletske treninge. Važno. Udeležba je za vse čla* niče obvezna. ASK Primorje. Danes se vrši letni red« eni občni zbor ob 30. v kleti hotela Mklič Vabimo članstvo, da se istega poinoštevil/ no udeleži. Predsedstvo. TSK Slovan. Drevi se vrši ob 20. pri »Sokolu« (lovska soba) članski sestfcnek vseh nogometašev. Dnevni red zelo važen. Pozivajo se vsi, da se ga sigurno udeleže. Po -sstanku seja nogomenega odbora. K seji se vabi posebno g. Bucik. Hazensko državno prvenstvo. V ne* deljo se vrši na igrišču TKD Atene v Ti* voliiju državna prvenstvena tekma hazen* skih družin Concordije iz Zagreba in TKD Atene. Numerirani sedeži po 12 Din, sto* jišča po 8 Din. dijaška (samo proti legiti* maciji) po 5 Din. Uro pričetka objavimo pozneje. Kolesarsko društvo »Ljubljanica« pri* redi v nedeljo 10. t. m. ob 13. otvoritvene dirke na zaokroženi nrogi okoli Dobrunj. 1. glavna medklubska dirka 30 km, 2. ju« niorska dirka 15 km 3. dirka novincev 5 kilometrov, 4. damska dirka 3 km. Po kon* čani dirki se vrši veselica pri g. Mihaelu Aau>3u v D ob run j ah. GOSPODARSTVO Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani Včeraj dopoldne se je vršil v beli dvo« rani hotela Union v Ljubljani letošnji red* ni občni zbor ljubljanske Zadružne zveze ob številni udeležbi delegatov v zvezi včla« njenih zadrug. Občni zbor je otvoril pred« sednik zveze dr. Anton Korošec, ki je go« voril o razmahu zadružništva in o velikih nalogah, ki še čakajo zadružništvo. Nadalje je razpravljal o odpovedi trgovinske po« godbe z Avstrijo, o stabilizaciji dinarja, nakar je v daljših izvajanjih naglasi! po« trebo organizacije za vnovčenje kmetijskih pridelkov. Načelstveno poročilo je podal ravnatelj g. Gabrovšek, ki je med drugim omenil, da so vloge pri članicah v pretek« lem letu narastle za nadaljnjih 200 milijo« nov Din. Gospodarska kriza se pozna tudi pri Zvezi, ker so predvsem narastli krediti zveznega članstva. Nadzorstveno poročalo pa je podal g. Zaplotnik. Iz računskega zaključka zveze je razvad« no da je bilo ob koncu leta pri zvezi včlanjenih 611 zadrug (to je za 33 zadrug več, kakor ob koncu leta 1930), od tega je btfo 327 kreditnih zadrug. Vloge članic pri Zveze pri bankah 107.9 milijona Din (lani dinarjev, krediti pa za 17.6 na 74.9 mila« jona Din. Razmerje med vlogami in dani« mi krediti članicam se je nekoliko »zbolj* šalo, vendar pa znašajo še vedno naložbe Zveze pri bnakah 107.9 milijona Din (lani 107.0). Bilanca zaključuje z dobičkom od 65.400 Din. „ V debati, ki se je vršila po iznesenih po« ročilih, so delegati razpravljali zlasti^ o obrestni meri, ki se naj v smislu zadružnih idej čimbolj zniža, zlasti pa naj se na mi« nimum reducira razlika med obrestno me* ro za vloge in obrestno mero za kredite. V ostalem se je v debati razpravljalo o stro* kovnih zadevah, ki se nanašajo na kredit« ni in blagovni promet. Nekaj misli o konkurenčni borbi Sedaj, v dobi najostrejše konkurence, je gotovo umestno,, da priobčimo naslednje Vrste, ki smo jih prejeli od nepristranske strani • Češkoslovaški tvrdki »Bat'a« nasprotuje že precej časa čevljarska obrt vse srednje Evrope, lani so se tej fronti pridružili tudi Američani in tudi vse večje tvoruice čevljev so proti >Bat'i<. Prav taka fronta je bila nekdaj proti Fordu in so Foida tekom časa mnogi dohiteli, ker izdelujejo danes avto mobile iste kakovosti po enaki ceni. Zanimivo je to, da so bile že nekdaj v naših krajih razne inozemske tvrdke kakor Poper, Salamander, Del - Ka itd., ki so gotovo delale precejšnjo konkurenco domačemu obrtništvu in domačim tvornicam, a se ni nihče brigal za to, kje te tvrdke izdelujejo čevlje in kako razpeeavajo svoje blago. Tedaj namreč še ni bilo konkurence v cenah in je med hudimi konkurenti vladala, kar se tiče cen, najboljša harmonija. To harmonijo pa je sedaj pokvarila tvorniea >Bat'a<. Borba proti temu velikopoteznemu podjetju gotovo ne more biti uspešna, dokler konkurenti tudi v cenah ne bodo dosegli in prekosili svojega nasprotnika. Operiran je s carinskimi in obrtniškimi paragrafi pač ni na mestu, kar nam najbolje kaže primer velike Fordove industrije. Konsument, in to je velika večina vsake dežele, gre pač tja, kjer so cene nižje. In possbno pri nas se morajo vprašati konsumenti, kako je mogoče, da vzdržuje Bat'a tako nizke cene, ko vendar plačuje za vsak par čevljev okrog 55 Din carine- Našemu konsumentu je jasno, da bi bila konkurenca domačih producentov čevljev le tedaj uspešna, če bi imeli tako nizke ali pa še nižje eene, kakor jih ima konkurent. Vse mogoče panoge našega obrtništva silno napredujejo, samo čevljarska Se vedno zaostaja. Kdor hoče uspešno konkurirati, mora .na vsak način zboljšatJ kvaliteto in znižati cene svojih izdelkov. Redukcija cen pa nikakor ne sme v prvi vrsti zadeti delavcev. Evo, kako je pri nas glede na temelje svetovnega tržišča: Materijal za par večjih čevljev stane po- vprečno 100 Din, kroj in šivanje gornjega dela pa 30 Din. Pri tem naj se delavcu ne plača za par samo po 40, temveč po 70 Din. Če se vzame pri tem še za režijske stroške 15 % in prav toliko za obrtniško priznani zaslužek producenta ali obrtnika, stane vse skupaj okrog 260 Din- To za primerno obuvalo ni mnogo. Nikakor pa ne gre, da se navadna obuvala taksirajo z 280 — 360 Din in da dobijo pri tem delavci za par samo po 40 Din. Pri Bat'i pa se prodajajo dobra obuvala povprečno po 249 Din. Znano je tudi to, da so pri tej tvrdki delavci dobro plačani. Dandanes je konkurenca neugnana in ni pametno, če se, recimo pri nas, toliko govori, da je zaščitna carina tako zelo koristna za konsumente in posebej še za delavce. Ce bi ta carina res ščitila kakih 3 do 4 ali Se več tisoč delavcev čevljarske obrti, ne more to biti v nobenem oziru tudi zaščita in interes sto in stotisoč drugih delavcev in nameščencev. Iz vsega tega sledi, da se mora vsak, ki hoče konkurirati, v prvi vrsti držati pravila: Dobro in poceni' A. K. — Predlogi za spremembo tarife skupnega darka na poslovni promet. Savez industrij-cev v Zagrebu objavlja, da bo finančno ministrstvo kmalu (sredi maja) pričelo reševati predložene predstavke za spremembo in korekturo posameznih stopenj skupnega davka na poslovni promet. Zato poziva Interesente, da čim prej predložijo ministrstvu utemeljene prošnje s konkretnimi predlogi, kolikor obstoja potreba za korekture posameznih stopenj. Istočasno naproša interesente, da pošljejo prepise predstavk Centrali industrijskih korporacij, ki želi imeti pregled o zaprošenih spremembah. Ministrstvo bo pri reviziji tarife upoštevalo vse predloge in želje, ki so upravičene. Delo revizije bo izvršila posebna komisija, v kateri bodo po dani izjavi lahko sodelovali tudi predstavniki gospodarskih krosov. — Kakor smo se informirali, je tudi ljubljanska Zbornica za TOI prejela iz Beograda slične informacije in je o tem takoj obvestila posamezne interesente kakor tudi vse v poštev prihajajoče gospodarske organizacije. = Nove produkcijske panoge Kranjske industrijske družbe. Zagrebški strokovni mesečnik »Kovina« poroča, da pripravlja Kranjska industrijska družba produkcijo črnih in pocinkanih plinskih cevi, ki se pri nas še ne izdelujejo in bi podjetje krilo vso potrebo naše države, ki znaša na leto okrog 6000 ton. Vrhu tega namerava družba proizvajati tako zvane pancer cevi za električne vode in cevi za instalacije pri parnih centralnih kurjavah. S proizvajanjem plinskih cevi naj bi se pričelo že avgusta ali septembra t. 1. = Gibanje zavarovanih delavcev v Sloveniji. Po pravkar izdani statistiki je bilo v aprilu povprečno zavarovanih wrl OUZD v Ljubljani 90.775 delavcev in delavk nasproti 86.703, 86.731 in 87.635 v prvih treh mesecih t 1. Po 6-mesečnem stalnem nazadovanju se je članstvo v spri ln divism 11o za preko 4000. To povečanje pa je le sezonskega značaja in se v tem mesecu opaža. vsako leto. Upoštevati je tudi, da je število članstva v aprilu za 6079 manjše nego v lanskem aprilu in je ta razlika večja, kakor v vseh predšnjih mesecih. Vendar pa OUZD ugotavlja razveseljivo dejstvo, da je dnevna' razlika v štev,i hi članstva nasproti lanskemu letu od začetka do konca aprila padla od 8000 na 4000. = Stanje Narodne banke- V zadnji krtini aprila so se devizne rezerve Narodne banke po neznatni oslabitvi v tretji četrtini povečale za 12 milijonov Din. Obtok bankovcev pa se je od svojega najnižjega doslej zabeleženega stanja zopet dvignil za 108 na 4692 milijonov Din. Stanje od 30. t m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 210.5 (+ 1.1), tečajne diference deviz 388.0 (+ 1L1), posojila na menice 120&6 <— 13.3), lombard 183.5 (+ 0.2); pasiva: obtok bankovcev 4691.8 (+ 108.3), obveznosti nasproti državi G0? (— 47.6), žirovne obveznosti 553.9 (— 92.1). razne obveznosti 447-9 (+ 30.6). Nekaj misli • konkurenčni borbi Jugoslavija očaruje. ffi- njena solnčna obala... njena čarobna jezera... in zobje njenih prebivalcev. Njena obala obžaijena s svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zob6 s Sargovim Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zob6 z blestečo čistoto in čuva usta nalezljivih kali. SARGOV KALDDDNT ohranjuje zdravje in lepoto zob. ^Konference o kmetijskih zbornicah in kmetijskih šolata. Na predlog oddelka za agrarno politiko je kmetijski minister sklical dve konferenci, ki se bosta vršili 11. t. m in na katerih se bo razpravljalo o zakonskem načrtu o kmetijskih zbornicah in 0 zakonskem načrtu -o kmetijskih šolah. Na konferenco o kmetijskih zbornicah so pozvani načelniki kmetijskih oddelkov pri ban skih upravah (med drugimi g. A Pod-gornik iz Uubtjane) in predstavniki kmetijskih organizacij in zadružnih zvez (iz dravske banovine ie pozvana Kmetijska družba, da pošlje svojega zastopnika). Na konferenci o kmetijskih šolah pa bodo sodelovali načelniki kmetijskega ministrstva gg Stojkovič, D j uric in dr. Prohaska, načelniki kmetijskih oddelkov banskih uprav, profesorji poljedelskih fakultet Ivan Ritig (Zagreb). Aleks Stebut (Beograd), ravna-telii sred. kmetijskih šol, ravnatelji mzjih kmetijskih šol (med njimi g. Prijol iz Maribora) in dva predstavnika kmetijskih or- ^fiukni občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« reg. pom. blagajne v Ljubljani se vrši danes zvečer ob 8 v veliki dvorani Trgovskega doma. = Rok za prijave k sodelovanju na mednarodnem mlekarskem kongresu v Ko-penhagnu je podaljšan do 20. t. m. Kon-eres se bo vršil v juliju t. L Uprava »Mlje-karskog lista« (Zagreb, Trg Kralja To-mislava 21) sprejema prijave m daje informacije. • . * = Konkurs je razglašen o imovini Ane Mazoranove, soproge bivšega trgovca v Mariboru, sedaj neznanega bivališča, po skrbniku g. Aleks. Ravnikarju, odvetniku v Mariboru (upravnik mase dr. Igor Rosina, odvetnik v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrož. sodišču v Mariboru 13. map ob oelasitveni rok do 6. unija, ugotovitveni r^rnk 1 iuniial — Nadalje e razglašen konkurz o' & prezadilžencev Podlaka Antona trgovca v Ormožu in njegove zenc Podlakove An e v Ormožu (upravnik mase Sevnik Lavoslav, notar v Ormozu; prv zbor upnikov pri okr. sod.scu v Onnozu 13. maja ob 9., oglasitvem rok do l3. pinija, ugotovitveni narok 20.junua). - \ poravnalni stvari Josipa Osredkarja, trgovca z ksom v Ljubljani (Linhartova 18) je dolo-STnov poravnalni narok pri dez. sodišču v Ljubljani 11. maja ob pol ». ,,. = Licitacija za oddajo del pr. *g™dbi. n^e carinarnice. Dne 19 t. m. se "« Vcitacija za oddajo gradbenih del :tai pre-m osti lev in preureditev železniških objek-Sv- 20 t. m. licitacija za oddajo špmjaln.h d.r(tehtni**, tresorska vrava), 21. t m. licitacija za instalacijo vodovooa; 22. t. m. pa lici tac'. *a notrasie oprem- (mizarsko delo Vsi potrebi.i pripomočki m podloce 1 dobe v mestne.; gradben-nn uradu med ^SMe vojasniee do reke Sore v škofji Loki se bo vršila potom ofert-" Uri.tar.iie 27. t. m. pri inženirskem od-dettu komande, dravske di.vizijske <*la*U v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbormcl za TOI, pogoji pa pn istem oddelku ) borze 6. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik; največ potrebe je bilo v devizah London in BerMn. Tečaji deviz so ostali z malimi spremembami isti kakor včeraj. Med efekti je bila Vojna škoda zaključena po 425. Na zagrebškem efektnem tržišču se le Vojna škoda trgovala le za aranžma in za junij ipo 425.50; v ostaMh državnih papirjih ni Wlo prometa ln so tečaji v glavnem ostali neiapremenjeni. Zasebne vrednote so bile zanemarjene. Do zaključkov Je prišlo le y Narodni banki po 7850, v Unioo banki po 174 ln v Poljedelski po 52. Industrijske vrednote pa so ostale brez prometa. De rise. Ljubljana. Amsterdam 22.845, Berlin 13.5225 — 13-5525 (13.5375), Bruselj 7.906, Budimpešta 9.9136, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 798.40 — 801.40 (799.9), Lon- , don 276.04 — 276.84 (276.44), Newyork 56.63 — 56.83 (56.73;, Pariz 222.21. Zagreb. Amsterdam 22.815 — 22.875, Dunaj 798.4 — 801.4, Berlin 13.5225 — 13.5525, Bruselj 780.6, Budimpešta 789.86 — 792.P6, London 276.04 — 276.84, Milan 296.55 do 298.55, Newyork ček 56.63 — 56.83, Pariz 222.21. Praga 167.93 — 168.73, Curih 1093.5 do 1096-5. Curih. Zagreb 9.1355, Pariz 20.29. London 25.245, Neuvork 5l9.075, Bruselj 72.175, Milan 27.1775, Madrid 54, Amsterdam 208.6, Berlin 123-61, Dunaj 7304. Sofija 3.765, Pra-ea 15.3775, Varšava 58.2, Budimpešta 90.535, Bukarešta 3.085. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93.5 bU 7% Blair 83 bi., Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 128 den.. Ruše 220 den., Vojna škoda 425 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425.50—426.50, kasa 425.50 do 426, za junij 425.50—426, za december 425.50 bi., investicijsko 88 do 88.50, agrarne 51.25 do 52, 8-odst Blair 92.75—93.25. 7-odst Blair 82.75 do 83, 7-odst Drž. hip. banka 85 do 86.50, 6-odst. begluške 66.25 do 66.75; bamčne vrednote: Praštediona 925 do 930, Union 174 do 176, Jugo 73 do 74, Narodna 7850 do 7900, Snpska 187 do 190, Zemaljska 140 do 143, Poljo 52 do 53; industrijske: Nar. šumska 25 den.. Gut,-mann 128 den., Slaveks 25 do 35, Danica 77.50 do 87.50, Drava 235 do 237, šečerana 290 do 295, Brod vagon 64 dem., Vevče 120 den., Isis 45 de.n., Dubrovačka 340 do 350, Trbovlje 307 do 309. Blagovna tržišča SITO +_ Ljubljanska borza (6. t m.) Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (fco slov- postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska 80/81 kg po 230 — 232.5; baška, srbobranska in ^or-njebaška, 79/80 kg po 225 — 227-5, okolica Sombor, 79 kg po 217-5 — 220; baranjska 79/80 kg po 212.50 — 215: koruza: baška, času prim. suha, pri nar. tar. po 150—152.5. činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5; oves: baranjski po 200—202.5; moka; banaška >0< po 340 — 345. + Norosadska blagovna borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (6. t m.) Tendenca prijazna, za pšenico ustaljena; promet miren- Pšenica: za maj 15.26 do 15.28, za junij 15.15 — 15.16; rž: za inaj 13.90 — 1400; koruza: za maj 13.63—13.64, za julij 13.87 — 13.89, tranzitna za maj 10.90 — 10.96, za julij 11.15 — 11.20. MVENA + Živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 257 konj, 46 volov, 63 krav, 17 lelet in 505 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 24 konj, 25 volov, 20 krav, 12 telet in 450 prašičkov. Kupčija s prašički je bila zaradi pomladn« sezone prav živahna, za ostalo živino pa nI bilo večjega zanimanja in 90 cene ponovne nekoliko popustile. Voli so se pocenili za okmg 50 par pri kg, debele krave deloma za 50 par, teleta pa za 1 Din. Za kg žive teže noti rajo (v oklepajih cene na zadnjem sejmu 15. aprila): voli I. vrste 7.50 Din (8), II. vrste 6.50 Din (7.50), III. vrste 6 Din (6.50), krave debele 4.50 — 6 Din (5 — 6), krave klobasarice 2.50 — 4 Din (2.50—4), teleta 9 — 10 Din (10 — 11); konji so se prodajali po 300 — 5000 Din, prašički za rejo pa po 100 — 150 Din (100 — 125). + Dunajski iivinski sejmi Po znatnem padcu cen za svinje v pret. tednu so se cene na sejmu v torek pri živahni kupčiji deloma okrepile za 5 grošev. Pripeljanih ie bilo 17.828 svinj, od tega le 1487 iz Jugoslavije. — Na govejem sejmu v ponedeljek so ostale cene nespremenjene. Pomladne skrivnosti Na|važne|Si letni čas — Vpliv prirode na človeka Pomlad je letiii čas, v katerem se najbolj razodeva narava v nas in ki ima na človeka največ vpliva. In sicer ne samo v dobrem smislu, temveč tudi v slabem. Ni samo slučaj, da nas veliko prebujenje narave ob tem času vedno tako razburi, kakor ni slučaj, da nas razgiba tedaj ljubezen v vsaki obliki. To je v tesni zvezi s potekom naravnih dogajanj, ki vplivajo na nas že od prastarih časov. Ljudje smo sicer v teku razdobij postali precej neodvisni od vnanjih naravnih vplivov, ki gibljejo življenje vseh drugih živih bitij, vendar nam je ostalo še nekaj naravnih zakonitosti, ki smo jim podvrženi od zdav-na. Statistiki sc dokazali, da se v maju spočne največ otrok, in tudi največ zločinov, ki so v zvezi z erotičnim življenjem, se zgodi v tem času. Is to tako se v maju in juniju nenadoma dvigne krivulja samomorov in duševnih bolezni. Neka prečud-na, tragična zveza je med ljubeznijo in razdejanjem, med porajanjem novega življenja in smrtjo. Glavna skrivnost pomladi je ta, da nas lahko stori obenem srečne in nesrečne, a to skrivno3t rešujejo zaman že tisočletja najboljši duhovi člove- Neznana geografija Z nekoliko primerov naj pojasnimo, kaj menimo. Vsakdo je prepričan, da spada Nemčija med zapadnejše države, Madžarska pa med vzhodnejše. En sam pogled na zemljepisno karto bi nas lahko prepričal, da se grozovito motimo. Kraljevec v Vzhodni Prusiji leži za 100 knj, vzhodneje od Budimpešte in najvzhodnejša mejna točka Nemčije leži na meridianu, ki gre bolj južno skozi sredino Grčije. Balkanske države nikakor ne ležijo tako daleč »za svetom« kakor si običajno mislimo. Ali pa to: Malokdo si je na jasnem, da je Berlin severnejše mesto nego London! Najjužnejši vzporednik Angleške gre med drugim skozi mesta Mainz, Praga in Lvov! In tretje presenečenje, ki se ti odkrije po pazljivejšem proučevanju karte: Za-padna obala Skandinavije se nikakor ne razteza v južno-severno smer, temveč v severno-vzhodno. Poldnevnik mesta Ber-gema je isti kakor poldnevnik Amsterdama, Lyona in Marseillea, Severni rt pa leži na isti vzhodni črti kakor Vilno in — Kreta. Isto tako je z Apeninisidm poltokom. Prepričani smo, da bo večina naših čitate-Ijev zmajala z glavo, ko bo prečitala našo trditev, da ležijo Benetke celih 150 km za-padneje od Napolija — in vendar je to resnica! Tudi o legi Izvenevropskih dežel vladajo najbolj krivi nazori. Kdo si je kdaj mislil, da leži New York na istem poldnevniku kakor zapadna obala Južne Amerike?! Nepričakovana je tudi lega Panamske-ga prekopa. Vsakdo bi menil, da gre v vzhodno-zapadno smer, v resnici pa prihaja v Tihi ocean iz severnozapadne smeri. ker se Panamska zemeljska ožina tako čudno vije. Pozornejši pogled na karto bi nam odkril še mnoga podobna presenečenja ta bi nam dokazal, koliko krivih predstav sestavlja geografsko »učenost« povprečnega Intel: genta. Toulon v nevarnosti V noči od 1. na 2. maj in 2. ma^ja zje« h-aj so se vršile na francoski obaik pri Toidonu, ki je največja francoska pomor* ska trdnjava, kombinirane vojaške vaje mornarice in zračnega h rodov ja francoske vojske. Predmet manevrov je bil napad na vojno luko Toulon. Kakor je pokazal po« 6kus, bi bil napad na Toulon v prameni vojne naravnost usodepoln. Pokazalo se je namreč, da ne bi mogla največja francoska vojina kuka niti najmanj kljubovati takšne« mu kombiniranemu napadu, ki bi uničil Toulon v borih treh urah. Tri dni »živ pokopan« V poročilu, ki ga je bil sestavil general* ni guverner Novega Zelanda lord Blediš« loe o potresu v Napieru. stoji tudi never« jetna zgodba o rešitvi nekega staTca. Lord veli: »Med mnogimi pretresljivimi slučaji, ko so ljudje ušli smrti, je pač naj« bolj značilen primer 90 letnega Jamesa Collina, ki je prebil pod ruševinama hiral« niče v Napieru tri dni in tri noči. Ko so ga potegnili izpod razvalin, je najprej prosil za čašo piva. Drugi dan po rešitvi sem go» v£>ril z njim, ki mi je popolnoma čvrst in svež pripovedoval o dolgih urah, ki jih je bil preživel v temi pod razvalinami. škega rodu. Vemo samo to, da sta ljubezen in smrt do neke stopnje pogojno zvezani v samem naravnem zakonu. Neke žuželke umrejo, čim so izvršile svojo veliko nalogo, to namreč, da so rodi.e nova življenja. Koliko bitij pa propade pri velikih bojih za samico v prosti naravi. Tudi tu se kaže velika smoternost, njenih zakonov, kajti samo najbolj zdravi individui, samo tisti, ki so najsposobnejši za vzdrževanje svoje vrste, ostanejo zmagovalci. Tisoč in tisoč sokov struji v mladi pomladi, solnce žari vse drugače nego v drugih letnih časih, svež dih veje skozi polje in gozd. Globoko v krvi čutimo, da vdira nekaj od zunaj v nje obtok, nekaj silno neznatnega, toda z ogromnimi učinki. človek bi primerjal te neznatnosti z vitamini in hormoni, ki jih je odkrila moderna medicina in ki imajo tolikšno vlogo v našem življenju. Toda pravega bistva teh nevidnih pomladnih činiteljev ni še nihče odkril, slutimo samo, da morajo eksistirati, v ostalem pa so za danes 3e predmet živahnih sporov in diskusij med neštevilnimi biologi, klimatologi, psihologi in filozofi. Za materinski teden priobčuje pravkar izišla številka ilustro-vane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" »Mati«, risba kiparja N. Pirnata — Povest »Mati« z risbami N. Pirnata — Materin vpliv (odgovori znanih osebnosti), ženska vlada itd. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Jubilej Rabindranatha Tagorea Tihotapstvo z mrliči Londonski listi objavljajo senzacionalne vesti o tihotapstvu s trupli v svetovni vojni padlih angleških vojakov. Določbe brit-skega odbora za vojaške grobove namreč zabranjujejo uvoz vojaških trupel v Anglijo in dominijone britskega imperija. Tihotapstvo je vodil neki Belgijec, ki je imel svoj glavni stan v Anversi. Podpiralo ga je več tihotapcev, ki so mu pomagali v tej obrti že nad deset let. Baje je Belgijec zaslužil pri tem ogromne vsote. Zahteval je za izkop in vtihotapljenje vsakega trupla od belgijske obale pri Zee-briiggeju in Dunkerqueu na Angleško od 70 do 140.000 Din. Poglavar tihotapcev je vzdrževal zveze s svojci padlih vojakov na ta način, da je često obiskoval vojaške grobove v Franciji in na Angleškem. Ostanke trupel so izkopali ponoči, nakar so jih naložili na motorne čolne ali jahte, ki so jih prepeljale na angleško obalo. Kosti so prevažali v potnih kovčegih, da so jih lahko svojci prevzeli v obliki, ki ni vzbujala posebne pozornosti. Kinopredstave pri luči Moskovski tehnik Bogač je iznašel napravo, ki omogoča navadnemu kinemato-grafaskemu aparatu ali projekcijski sveti ljki proizvajati filme ali diapozitive z isto jasnostjo pri kričeči dnevni svetlobi ali električni luči kakor v temi. Mednarodni kongres slepcev v Washingtona Predsednik Zedinjenih držav Hoover z ameriško voditeljico slepcev Heleno Keller o priliki velikega mednarodnega kongresa slepcev, ki se ga je udeležilo 37 narodov po svojih zastopnikih. Velika tramvajska nesreča v Rima y Rimu sta trčila dva tramvajska vagoni v drugega, 45 ljudi je bilo težko ranje- Indski pesnik Rabindranath Tagore praznuje danes svoj 70. rojstni dan. Eno njegovih najlepših del je roman »Dom in svet«, ki ga je izdala Tiskovna zadruga v krasnem prevodu našega pisatelja VL Levstika. Želodec kot odlagališče nerabne šare Zmogljivost človeškega želodca je preizkusil 15-letni John Newman iz države Michigan (USA) na lastnem telesu. Pred nedavnim so mu potegnili iz želodca za dve kili in pol raznih čudovitih reči, ki jih je požiral tako mimogrede med ostalimi jedrni, ki bi jih zmogel vsak drug želodec. Dokler jih Je smel požirati, mu ni bilo hudega, tek je imel izvrsten; čim pa mu je mati prepovedala njegove ekstrava-gantne užitke, je začel želodec rebelirati. Moral je k operaciji. Kirurg je spravil na dan med drugimi naslednje dietetske neobičajnosti: verižice za ure, novce, lasnice, uhane, dele Kkal-nfka — poleg tega še razne nekovinske okuanosti, n. pr. par podvez. Ker niso našli pripadajočih nogavic, si lahko misli-.n», da jih je sladokusni mladenič ni pojedel, iz česar bi se dalo sklepati, da ima tudi njegov apetit svoje meje. Drobne zanimivosti Goreči steber na kolesu Iz Augeboirga poročajo: Posestnik Hatt* maver je te dni ob.skal svojega brata v bližini Augsiburga. Pri slovesu je naložil na kolo posoda bencina. Nič hudega 6lu* teč si je nato prižigal pipo. Nesreča pa je hotela, da je preskočila iskra iz pipe na posodo z bencinom, ki se je vnel, da je bil mož hipoma v ognju. Imel je sicer to« liko prisotnosti duha, da je urno skočil s kolesa in strgal obleflco raz 6ebe ter hodil še celo uro do prvega zdravnika v bližini. Zdravnik pa mu ni mogel več pomagati in je zaraidi dobljenih opeklin umri. »Gospod profesor« in »gospod komorni pevec« Na Dtmaiju se izdeluje v kanclerjev«®! uradu zakonski osnutek za oblastveno za« soito naslova »profesor« in »'komorni pe» vec«. Dunajska vlada bo predlo-žtila načrt parlamentu zategadelj, ker se klati po av« etirijslki prestolnici in drugih krajih repu« Milke vse polno ljudi, ki se izdajajo za profesorje in komorne pevce, d asi nimajo nitfci najmangše pravioe do teh naslovov. Policijsko ravnateljstvo je že dobilo di« refktive, kaiko naj postopa z onimi, ki bi skušali zlorabiti omenjena dva naslova. Zračni promet nad Saharo Francoski minister za letalstvo Domes« ni?, ki se je vrnil s 15.000 km dolge zračne vožnje po severoafriŠkih francoskih koiorrijaih, je izjavili, da bo predložil par« lamentu načrt za stalno letalsko progo ▼ osrednjo Afriko. Proga naj bi Sla vzdolž avtomčfoilsike oeste skozi Saharo. Vsakih 10 km bodo postavili železne signalne dro» ge, vsakih 300 km pa bodo zasilna tabo« rišča z žavtili, gorivom, nadomestnimi deli za letala in zdravili. Dela za progo naj bi se izvršila kolikor mogoče hitro, tako, da bi se promet obvoril že prihodimjp zimo. Zlata kupola z diamanti Iz Rangoona poročajo: V navzočnosti številnih romarjev je bila te dni postavljena zlata kupola z diamanti na sloviti šve Dagon pagodi. Stroški za kupolo znašajo 60.000 funtov šterlingov. Prejšnjo kupolo pagode je zrušil potres lani v maju. Pagoda je eden največjih spomenikov budizma in je bila, kakor ugotavljajo stara poročila, postavljena že 585 pred Kristani. Bof z odi Na bregu jezera Orto v Italiji se je igrala mala deklica. V njeni bližini sta bila oče in stric. Nenadoma je napadel otroka orel in ga hotel odnesti. Tedaj sta se vrgla oče in stric na ptiča ter ga pobila do smrti. Ko sta videla dva druga orla, kaj se je zgodilo z njunim tovarišem, sta priletela ptiču na pomoč. Oče in stric dekletca sta imela z orloma strašno borbo, toda sta ju le končno pregnala. Orla sta ju ranila na več mestih. Ubiti orel meri z razpetimi krili r širino tri metre. Lord Willingdon in njegova žena med pozdravnim nagovorom v Bombayu. Levo od podkralja bombajski guverner sir Frederick Sykes. George Flsher Baker mož svojega rodu. Zdaj je najstarejši od stare garde Rockefeller. Bakerja cenijo na 300 do 500 milijonov dolarjev. Po svojem bogastvu je veljal za najinaovitejšaga Američana za Fordom in Rockefellerjem. Baker j ev oče je bil prodajalec čevljev. V devetdesetih letih je bil Baker predsednik 43 družb, kljub temu pa se je redkokdaj pojavil v ospredju javnosti. Sled za morilcem poštnega sla v Berlinu Artist Urban pred poroto »Mož z železnimi živci«, Id je ustrelil kinematografskega ravnatelja Pred berlinskim deželnim sodiščem se je začela obravnava proti morilcu Karlu Urbanu, ki je letos 20. januarja ustrelil v palači kinematografa »Mercedes« v Neu-kollnu pri Berlinu kinematografskega ravnatelja Ernesta Schmollerja. Ravnatelja, ki mu je bilo 50 let, so našli mrtvega v pisarni. Preiskava je ugotovila, da je bil izvršen zločin v času, ko je Schmoller prešteval inkaso kinematografske blagajne. Morilec je pobegnil z 12.000 Dn gotovine. Čeprav se izprva ni dalo ugotoviti, kdo bi utegnil biti morilec, je padel sum takoj na artista Karla Urbana V času, ko se jo odigral zločin, so namreč videli uslužbenci podjetja moško postavo, ki je bliskovito hušknila mimo odra pred platnom. Iz tega so sklepali, da mora biti morilec dobro znan s krajevnili razmerami podjetja. In res, kmalu se Je izkazalo, da je bil Urban svojčas zaposlen pri kinu. Or-ganist Kaliipke je ▼ njsm prepoznal postavo, ki je usodnega dne hušknila čez oder. Policija Je Urbana prijela. Artlat pa je odločno zanikal umor. Navajal je, da je bil v usodnem času z nekim tovarišem v hotelu Darmstadterhof v Friedrichstras-se, kjer sta popivala. Našli so se celo ljudje, ki so Urbanovo trditev potrdili, zaradi česar ga je policija izpustila. Nadaljnja preiskava pa je dognala, da je morilec streljal iz pištole Steyrovega tipa z ameriško municijo. Urban je zatrjeval, da je svojo Steyrovo pištolo pustil v Ameriki, pa se je zapletel v protislovja. Pozneje se je tudi to pojasnilo. Izkazalo se je, da je imel Urban Stejrrovo pištolo tudi po svojem povratku iz Amerike v Nemčijo. Prijatelji, tovariši in občinstvo, id je poznalo Urbana, ga je imenovalo >moža z železnimi živci«. Tudi ko so ga oblasti vprašale, kje ima orožje, je vztrajal pri prvotni navedbi in skušal utrditi svoje stališče. Z mnogo truda se je posrečilo dognati, da Urbanov alibi koncem koncev le ne drži. Toda mož ni izgubil oblasti nad seboj. Ko je videl, da mu ni več izhoda, je izjavil, da Je zamolčal posest Steyrove pištole samo zategadelj, da ga ne bi zadela kazen zaradi prepovedane nošnje orožja. šele ko so Urbana konfrontirali z njegovim šefom in z njegovo nevesto, so mu živci odpovedali. Zločinec je planil v jok in s solzami v očeh priznal, da je umoril Schmollerja, To je bilo na dan, ko bi se bila morala vršiti njegova poroka z ar-tistko Schenkovo. Izpoved je začel takole: »Danes bi moral biti moj ženitovanjski dan...« Potem je povedal, da je bil zaposlen v Ameriki, odkoder pa se je vrnil, I Smrt ameriškega milijarderja Kakor poročajo iz New Yorka, je umri, star 91 let, Georg Fisher Baker, vodilna glava First National banke. Pokojnik je bil poleg Rockefellerja eden najstarejših da nastopi službo v berlinskem cirkusu Busch. Angažman pa se je zavlekel, iz zavlačevanja se je rodila gospodarska kriza. Bil pa je trdno odločen poročiti se a svojo nevesto v najkrajšem času. Zato mu je prišlo na misel, da bi izvršil rop ▼ kinu »Mercedes«. Iz osebne prakse je vedel, da prevzame blagajnik denar ob pol 10. uri zvečer. Sklenil ga je torej oropati. Ko pa je vdrl v pisarno, da bi okradei bJa- Artist Charlie Urban gajnika, Je našel namestu njega sa sa*zx> Schmollerja, kar ga je tako zmedlo, da je začel streljati nanj. Nato je zbežal, ne da bi se bil dotaknil denarja. Pri obravnavi je Urban doslej Izpovedal, da ni znal ravnati z orožjem. Na dan zločina je spal do večera. Z doma Je odšel r gostilno, kjer je izpraznil več vrčkov piva. Tam ga je obšla misel o njegovem slabem denarnem položaju, začel je razmišljati tudi o predstoječi ženitvi in tako mu je čisto spontano šinilo v glavo, da bi napadel blagajnika v kinu »Mercedes«, šel je domov, vrsel pištolo, se odpeljal v kino »Mercedes«, prišel neovirano v ravnatelje-vo pisarno, kjer pa je v svoj strah uzrl namestu blagajnika osebo, ki mu Je bila čisto neznana. Bil je Schmoller, ki ie takoj skočil proti njemu. Urban je potegnil pištolo, a ne zato, da bi streljal. Za prvim strelom se je sprožil še drugi. V strahu nad tem, kar se je zgodilo, je urno pobegnil in vrgel pištolo z We1denammerskega mostu v vodo. O izidu procesa bomo poročali Bolezen za lepoto Turška lepotna kraljica za lansko leta Je že nekoliko mesecev težko bolna kakor poročajo iz Carigrada. Obolela je za pljučnico in drugimi pljučnimi boleznimi, tako da so napravili že križ čez njeno življenje. Mlada lepotica je hotela biti moderno vitka, da bi na lepotni tekmi v Buenos Airesu imela tem večji uspeh. Lotila se je stradalne kure, ki ji je pa uničila zdravje. Dišeče knjige Sicer nI nič novega, namreč ideja o parfumiranih knjigah. Tu in tam so jo celo že izvedli. Toda Američani so našli sedaj postopek za proizvajanje dišečih knjig na debelo. Papir bodo preparirali s kazetaom. Ta snov sama na sebi sicer ne diši nič prijetno, toda z aromatično-kemi-čntm postopkom zadobi čudovit vonj. BAJAZO ZA MOTOCIKLISTE, dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Berlinski kriminalni policiji se je posrečilo dognati ime in stanovanje moškega, ki prihaja v poštev kot morilec denaren oše Schwana. Po izpovedbah nekaterih prič se je zločinec ali vsaj njegov znanec odpeljal na dan zločina iz Berlina z vlakom. Plesalec VViechel, čigar posetnica se Je našla na mestu zločina, se je na poziv berlinske policije pripeljal v Berlin. Dal je policiji na razpolago imena vseh oseb, s katerimi je bil v zvezi za svojega berlinskega gostovanja in je tudi povedal, da so bile njegove posetnice natisnjene v neka berlinski papirnici. Vsak dan ena »Kako je s tvojo staro mamo? Ali je zdrava?« »Hvala, Izvrstno. — Ja mšaT< E. Bbeustein: 3 7 Dva zakona Roman Maja ni vedela, ka3co se je zgodilo, da so se ji mahoma ulile solze — solze, ki so odplavile iz njene duše vse zmedene, tesnobne občutile. Pritisnila je ustnice na Lyonovo roko. »Hvala ti — hvala ti!« je zajecljala, ne vedoč, za kaj se mu prav za prav zahvaljuje. 19. Dva dni po tistem večeru pri Kreutzen-Lenorjevih je ležala Trudi ca mrtva v Heinzevem naročju. V tistem trenutku, ko je izdihnila, se mu je zazdel ves svet prazen in temen. Zmeden je lazi/l po hiši, nezmožen vsake jasne misli. Erika, s katero je hotel deliti svojo bol, se je vedla tako odurno, da se ji skoraj na več upal vsiljevati svoje navzočnosti. Nekaj je grenko občutil: velika skupna bol, ki pri drugih zakoncih popravi slučajna nesoglasja in utrjuje celo zrahljane vezi,, je bila le še poglobila brezdno med njima dvema. Dosilidob sta se bila po vseh sporih vendarle prej ali slej sprijaznila. Seveda le, ker je bil on zmerom pripravljen popustiti in ji je vselej prišel naproti. Njegovo neprestano prizadevanje, da bi dosegel boljše medsebojno razmerje, kdaj pa kdaj kako mehkejše razpoloženje pri Eriki in nekakšno priznanje z njene strani, ki je bik) časih podobno hvaležnosti za io, da je ustrezal njenim željam in omogočal njihovo izpolnitev, kolikor je mogel — vse to je vendarle še hranilo up, da se utegne med njima sčasoma kaj popraviti. Zdaj je tudi nad tem obupava!. Prvi dan po otrokovi smrti je Erika zelo jokala. Hekiz jo je našel v spalnici vso mokro od solz. Tedaj jo je ljubeče objel in jo iz-kušal tolažiti. Prigovarjal ji je, da ju je usoda oba neusmiljeno udarila, a da morata potrpeti; saj trpi z njo vred tudi on, ki če se dva človeka tesno okleneta drug drugega, tedaj morata najti moč, da premagata vsako gorje. Erika pa se je nestrpno odtrgala od njega, sd popravila lase, ki so ji silili v objokani obraz, in razburjeno zajecljala: »Oh, pusti me že! Pusti me — ko sem tako brezmejno nesrečna!« Nikoli je še ni bil videl tako razbolele in sredi njegovega obupa se mu je zazdelo, kakor da mu postaja laže. Tedaj vendar ni bila tako hladna, kakor je mislil o njej. Materinsko čuvstvo je bilo še močno v njenem srcu! *Ljuba, ljuba žena!« je mehko zamrmral in jo pobožal po licih. »Izjokaj se ob mojem srcu in ne odvračaj se od mene, ko sva oba enako težko udarjena! A mlada sva in usoda nama lahko še vrne, kar nama je vzela...« Zamolkel stok se je vzdignil iz Erikinih prsi. Divje, zmedeno ga je pogledala in se šiloma odtrgala od njega. »Nakoli!« je kriknila kakor iz uma. »Rajši umrem — slišiš, rajši umrem!« Nato se je čudno, polblazno zahihitala: »Če je to tvoja tolažba? Ti me pač nisi nikoli razumel — nikoli ne! Tudi zdaj me ne razumeš! Najin otrok? O, saj mu je tako dobro — saj je bila deklica, postala bi bila žena, nemara bi imela kdaj tudi ona otroke — oh, to je tako strašno, usoda je tako neusmiljena z natni! In mož, ki si zmerom domišlja, da je to za nas sreča, in nikoli ne sluti, da je on samo prag, preko katerega stopimo v življenje! Zakaj ni nobene druge poti za nas, če smo siromašne?« StraiStno so bruhale te besede iz njenih ust. Njene roke so živčno trzale za nabirek blazine, ki je ležala zraven nje, kakor da bi jo hotele razcefrati. Hefinz je kar drevenel. Kakor telesna bol ga je obhajala zavest, da v tej strašna uri nekaj nepreklicno umira v njem. Njene pravkar-šnje solze tedaj niso bile zaradi otroka! Erika je spet tako histerično zaihtela kakor prej. »Da — strašno je biti ženska! Najrajši bi — « Tedaj ji je hladno, trdo segel v besedo: »Pomiri se — ti nisi ženska! Bitje, ki ga ob otrokovi smrtni postelji navdajajo taka čuvstva in ki brusi možu, namesto da bi mu dala ljubeče tolažbe, take besede v obraz — to bitje oskrunja posv^no ime žene!« Ne da bi jo pogledal, je odšel iz sodc. Ko je stopil v kabinet, ki so ga bili izpraznili, da so v njem položili otroka med kupi cvetlic na mrtvaški oder, je našel tam Daisy Kreutzenovo, ki je klečala ob trupelcu in jokala. Njene svetle oči so se bolestno vzdignile k njemu: »Tako strašno je vse to, dragi Thursen! Življenje bi dala, če bi le mogla oživiti vašo ljubljenko!« Motno je pogledal preko nje v otrokov beli obrazek. »So še strašnejše stvari na svetu kakor izgubiti otroka,« je rekel skoraj nehote. Daisy ga je prestrašeno pogledala. Njegove črte so imele tuj, mrzel izraz. Ta izraz jo je zaskelel v dno duše. Vstala je. »Gospod profesor, dragi gospod profesor —« A Heinz je potegnil z roko po čelu in se odvrnil od nje. »Oprostite, grofica, jaz — zdi se mi, da izgubljam pamet!« Kakor iz uma je planil v predsobje, vzel klobuk s kljuke in odšel z doma brez plašča, tak, kakršen je bil — vkljub rezkemu januarskemu mrazu, ki je vladal na ulicah. Daisy ga je hotela poklicati nazaj, a ko je odprla vrata stanovanja, je slišala njegove korake že na koncu stopnic in njen klic ga ni več dosegel. ZANATSKA BANKA KRAME JUGOSLAVIJE 0. d. Dunajska cesta št« 31 PODRUŽNICA LJUBLJANA Telefon štev. 30*20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Hiša Zidarjevih ded. CENTRALA: BEOGRAD GLAVNA PODRUŽNICA: ZAGREB PODRUŽNICA: SARAJEVO T Daje kredite obrtnikom, obrtnim kredit* nim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garan* cijska pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. 6639 Radio Izvleček Iz programov Sreda, 6. maja LJUBLJANA: Opoldanski koncert odpade. — 18: Koncert radio-orkestra- — 19: Literarna ura. — 19.30: Ruščina. — 20: Samospevi gdč. Milene Vcrbičeve. — 21: Valčkova ura. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 7. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče (slovenska in plesna glasbah. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče. — 18.30: Gim-nastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. —>»19: Vremenoslovje. — 20: Duševna vzgoja otroka — 20.30: Koncert pevskega društva ljubljanski zvon«. — 21.30: Fagot-solo s avirjem. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-art radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Koncert kvarteta. — 17.30: Slovenske narodne pesmi. — 18: Lahka glasba. — 20 30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Radio-orkester. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester bala-lajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 20.10: Prenos iz Brna. — 21: Operetni večer. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 19.25: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Materinski dan. — 21: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Koncert solistov. — 23.10: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 15.20: Plošče. — 19.20: Klavirski koncert. — 20.40: Dunajski simf. orkester. — 22.25: Lahka glasba. — BERLIN 18.45: Zborovski koncert. — 19.30: Plesni večer. — 21.30: Mešan program. — KONIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Program iz Berlina. — 21.50: Pevski večer. — MUHLACKER 16.30: Orkestralen koncert — 17.40: Schubertove pesmi. — 19.50: Plošče. — 20.20: Dve komorni operL — 21.45: Zabaven program. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Zborovski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Leipziga. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. • SOKOL Izbirna tekma za mednarodno tekmo v Parizu Mednarodna telovadna zveza proslavlja Jetos oOletnico svojega obstoja. Jubilejna proslava bo ob priliki 53. zleta francoskih gimnastov v Parizu z istočasno mednarodno tf'kmo posameznikov za svetovno prvenstvo, in sicer dne 11. in 12. julija. To je nova vrsta tekejp, ki jih mednarodna telovadna zveza doslej ni prirejala, zakaj vse mednarodne tekme so se vršile v vrstah po šest članov, letošnja tekma pa je določena le za posameznike. Udeležiti se je smejo nad 18 let stari člani vseh savezov, ki so včlanjeni v mednarodni zvezi. Po sklepu saveznega načelništva SKJ se mednarodne tekme posameznikov v Parizu udeleži tudi naš sokolski Savez, ki pošlje k tekmi tri ali štiri svoje člane. Tekmovalci bodo izbrani iz naših najboljših telovadcev na izbirni tekmi, ki bo v soboto dne 9. maja ob pol 3* popoldne in v nedeljo, 10. maja ob pol 9. dopoldne v Ljubljani na letuem telovadišču Ljubljanskega Sokola, ob slabem vremenu pa v telovadnici istega društva v Narodnem domu. K izbirni tekmi je priglašenih 8 tekmovalcev, in sicer so trije iz Ljubljane in Maribora ter dva iz Novega Sada. Tekmovalo se bo v poljubni prosti vaji, na štirih glavni orodjih r v obvezni- in poljubni vaji, v plezanju po 8 m visoki vrvi, v skoku v višino z zaletom, v metanju krogle 7.257 kg težki, v preskokih čez konja vzdolž in v teku na 100 m. Za soboto so določene nastopne panoge: prosta vaja, bradlja (obvezna in poljubna vaja), drog (obvezna in poljubna), preskoki čez konja vzdolž; v nedeljo se nadaljuje tekma: konj na šir (obvezna in poljubna), krogi (obvezna in poljubna), skok v višino, krogla, plezanje in tek. Posle sodnikov so prevzeli bratje, ki so se že udejstvovali pri mednarodnih tekmah. Izbirna tekma bo zanimiva, ker so med prijavljenimi tudi tekmovalci, ki so na mednarodnih tekmah že dosegli častne naslove prvakov, in sicer bratje Šumi, Štukelj ln Primožič, poleg njih pa bodo prvič nastopili kot kandidati za mednarodne borce bratje iz Banata. Pri letošnji mednarodni tekmi posameznikov v Parizu bo priznan naslov »svetovni prvake onemu tekmovalcu, ki bo dosegel najvišje število točk v vseh 14 panogah, v katerih se bo tekmovalo. Svetovni prvak dobi zlato kolajno, prihodnja dva najboljša tekmovalca dobita srebrni kolajni, naslednji štirje pa bronaste kolajne. Vrh tega bo najboljšemu telovadcu na vsakem orodju tudi priznan naslov svetovni prvak za dotično orodje in dobi srebrno kolajno, prihodnji štirje pa dobe bronaste kolajne. Prvak celotne tekiye, kakor tudi prvak na posameznem orodju more biti samo oni tekmovalec, ki se udeleži celotne tekme in ki doseže pri vsaki tekmovalni panogi najmanj 60% dosegljivih točk. Sokolske izbirne tekme za mednarodno telovadno tekmo, ki se vrši ob priliki pro* slave 501eitn:ce obstoja Mednarodne teio» vadne federacije meseca julija t. 1. v Pa* rizu, se vrše v soboto 9 in nedeljo 10. t. m na letnem telovadišču »Ljubljanskega So« koJa«. Začetek tekem v soboto ob pol 15. uri, v nedeljo ob pol 9. uri. V slučaju sla« bega vremena se vrše tekme v telovadnici »Ljubljanskega Sokola« v Narodnem domu. Nova sokolska župa Varaždin je, ka* kar poroča »Sokolski glasnik«, pričela de* 1p talko j potem, ko se je konstituirala žup* na uprava. Starosta župe je br Mladen Belčic, načelnik Stare Jože, načelnica Ma* rija Štjeh. Pod območje imenovane župe spadajo naslednja večja društva: Varaž* dim, OaJkovec, Kotoriba, Ludbreg in Lepo* glava. ZAHVALA Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki so nam ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata,' tasta, strica, gospoda alojza šulna gostilničarja in posestnika lajšali našo neizmerno bol, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena zdravniku g. dr. Baumgartnu za njegovo izvanredno skrb in požrtvovalnost, čč. duhovščini za zadnje spremstvo, pevskemu društvu »Zvon« za prelepe, tolažbepolne žalostinke, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Trbovlje, dne 6. maja 1931. 6660 Globoko žalujoči ostali. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Dom osamelih žena. B. Petek, 8-: Slehernik. Predstava v operi. A. Sobota, 9-: Pri belem konjičku. Ljudska predstava po znižanih cenah. Nedelja, 10. ob 15.: Slehernik. Predstava v operi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Trije vaški svetniki Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. četrtek, 8.: Tosca. Gostuje gospod Marij v- Šimenc. C. - -Petek, 8.: Slehernik. Dramska predstava. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek, 7.: Kavalir Miško. B. Kuponi-Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: Učlovefenje. Zadnjič. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 9.: Gospod senator. Nedelja, 10.: Gospod senator. Iz shičbenih obiav Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani odda pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru pečarska, par-ketarska, keramična, steklarska, slikarska in pleskarska dela. Ponudbe je vložiti OUZD v Ljubljani do 6. maja 10. ure. Ponudna obravnava se bo vršila 6. maja ob 10. v pisarni OUZD v Ljubljani. — županstvo občine trg Sv. Jurij ob juž. žel. razpisuje mesto občinskega živinozdravnika. Prošnje je v]p-žiti do 20. maja. — Krajevni šolski odbor v Hrastniku razpisuje za zgradbo nove šo-šole z 12 razredi oddajo težaških in zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih in mizarskih del. Ponudbe je vložiti do 20. maja ob 12. Vpisi v trgovinski register: na novo je vpisana tvrdka >Joško Veber, trgovina z lesom in mešanim blagom škofja Loka kolodvor«. Izbrisana je tvrdka »Anton Pogačnik v Podnartu«. — V zadružni register je vpisana na novo »Kmetska hranilnica in posojilnica v Prosenjakovcih« r. z. z n. z. Dalje sta vpisani na novo: »Kmetska zadruga okoliša opčine Ovsiše« r. z. z o. z. v Dobravi pri Kropi in pa »Kmetijska nabavna in prodajna zadruga« v Bogojini r. z. z o. z. Vpisi v trgovinski register. Na novo so se vpisale firme: Zdravič France, trgovec z lesom in ogljem v Dolgi vasi 17 pri Kočevju. — Matko Zalar, trgovina z lesom v šoštanju. — Alojz Zupane, trgovina z lesom in gozdnimi pridelki v Zg. Doliču. Zbrisana je tvrdka Karel Vanič, trgovina z manufakturnim blagom v Celju. — V zadružni register so vpisane nove zadruge: Strojna zadruga v šikolah r. z. z o. z. živinorejska zadruga v Stični r. z. z o. z. Dbčinski urad v Sevnici razpisuje prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 5. junija ob 11. za prevzem in izvršitev KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, 42° C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravijo revmo, ishias, žensk bolezni itd. V pred-in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialne 20dnevne pavšalne kure za Din 1250 (soba, prehrana, kopel ji in pristojbina). Reden promet z avtobusi na vse strani. Izvrstna postrežba. Začetek sezone 16. aprila. — Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali od potniških uradov. 5985 vodovodnih del v Sevnici. Uradno odmerjeni proračun znaša 579.924 Din. — Tovarna usnja Franc Vošnjak in sinovi d. d. v Šoštanju bo imela 10. maja ob 10. VTL redni občni zbor. „Kandid" fe izšel! Izda »Tiskovna zadruga«. Inženjerja sta ti čar f a mlajšega, IŠČEMO za čim skorajšnji nastop. . ,? - ..... Ponudbe na Osješko livarno železa in tovarno strojev d. d. Osijek. 6648 parketne deščice hrastove in bukove trstje za strope bakula (leseno pletivo) za strope in stene, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška nlica 22. Telefon 2513 112 CJieucfeot bi c i klimo to cikli brezkonknrenčni v izdelavi, materi jalu in trpežnosti, zato najcenejši. Ivan Sribar, Ljubljana, Gosposvetska 13« Podružnica DOMŽALE. 187-1 LITUE in druga taka opravila prevzema društvo i. ljubljanskih postreščkov r. z. z o. z. v LJubljani po jako zmernih cenah, v mestu in na deželi. Na razpolago so veliki pohištveni in drugi ročni vozovi ter vse k temu spadajoče priprave. Za vsako škodo in točno izpolnitev naročil se jamči. 6658 Nič boljšega se ne dobi za to ceno! Izvolite pregledati ta aparat, pa se boste prepričali, da ta nova Certotrop kamera z zapornimi kasetami (Anlegekasse-ten) odgovarja vsaki svrhi. Dobiva se v vsaki boljši fototrgo-vinL 191/2 Novost! Porabnikom gumi podpetnikov S prvo uporabo novih REKORD-podpetnikov se boste uverili o odlični kakovosti in o zajamčenem dolgem nošenju. 5567-2 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega soproga oziroma očeta in deda, gospoda nadučitelja v pokoju Janka Bajca se hvaležno spominjamo vseh onih, ki so v teh težkih trenotkih sočustvovali z nami in nam skušali trpke ure olajšati. Vsem, ki so pokojniku v bolezni stali ob strani, vsem, ki so se ga spomnili v molitvi, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, vsem, ki so mu položili cvetja na grob, vsem plačaj Bog! VTžmarJe, 5. maja 1931. 6659 Družina Bajčeva Bele in barvaste PLOŠČICE za ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »material« trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERUAL Cett« mafim oj/asom i Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Dm. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.84Z — Telefon številka 2492, 3492 Za od|oeor 2 Din 9 mnamfcah SJSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah ,Jutra" 9 eMafSbofu, 9 9 ^ocem mestu, 9 ISrhccljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. nz.1 fT*i* r*j Osebo gttoo ln zanesljivo sprej-nem takoj v -službo za »Dostavno knjigovodstvo in inkastranje. Ponudb« pod šifro »Mlada moče na ogl. oddelek »Jutra«. 18141-1 Natakarico p.-fiprosto, pridno in pošteno iščom za takoj. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 1809o-l Naučnice ttamo solidne i mlade, ko-je imaju volju učiti glaz-bu, trebam za odmah ili po dogovoru. Ponudbe po mogučnosti sa slikom na naslov: Karlo Kovač, ka-pelnik, restavracija Pana- ma, Dubrovnik. 180734 Snažilca pribora krepkega fanta išče hotel Štrukelj. 15795-1 Prodajalko peciva čedne zunanjosti m zmožno, za nedelje sprejme hotel »Tivoli« t Ljubljani. 18230-1 Blagajničarko ki je zmožna voditi tudi .pisarniške posle, s hrano in btanovanjem v hiši ter manjšo plačo sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 18240-1 Učenca (piccolo) sprejme hotel »Tivoli« v Ljubljani. 18341-1 Vajenca pridnega, ki bi imel veselje do soboslika-ske obrti sprejme takoj Anton To mazin, Novo mesto. 18041- Krojač prvovrsten, damski in mo Ski, zmožen samostojnega dela po najnovejši metodi dobi takoj mesto proti i o hri plači. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 17062-1 Vratarja *a dobo sezone sprejme hotel »Občinski dom« v Kopalki Slatini. Nastop 15. maja. — Predstaviti &e je treba v občinski pisarni v Rogaški Slatini. 18157-1 Službo hlapca na večjem posestvu na Gorenjskem dobi močan, zanesljiv in priden, 25—i5 let star fant. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18191-1 Trg. pomočnico xa trgovino mešanega hlapa na deželi išče dobro i'I oči trgovina. Nastop s 15. majem. Predpogoj je prijazen nastop, prikuplji-va zunanjost in mlajša moč — ne starejša od 25 let. Dopise z morebitno sliko, navedbo plače in spričevali na naf-lov: Franc Karlov-šek. poštno ležeče, Smarje-ta pri Norem mestu. 18160-1 2 likarici (Olanzbuglerinnen) prvovrstni, z dobrimi spričevali, »prejme hotel »Toplice« na Bledu. 18154-1 Revno deklico »taro 15—16 let, pripravno sprejmem k 1 otroku na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18155-1 Vrtnarja Kičem ega in treznega, z dobrimi spričevali, išče Kolinska tovarna v Ljubljani. Stanovanje na razpolago. Predstaviti se je osebno. 17183-1 Šiviljo samostojno v damski konfekciji, sprejmem. Lopa soba na, razpolago. Dopise Da ogla«, oddplek »Jutra« pod »K'."f"Vc,ija«. 18064-1 Pisarniško moč m'a.išo, izvežbano, z znanjem jezikov, sprejmem. — Ponudbe na poštni predal št. 87. 18310-tl Krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18218-1 Zastopniki za Kranj in okolico sprejme domača vpeljana zavarovalnica. — Kvalificirani interesen*, ka-terim se nudi siguren in izdaten zaslužek, naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopnik Kranj«. 18209-1 Kuharico popolnoma samostojno, ki naj bi opravljala tndi druga hišna dela, sprejmem ta.koj. Naslov v oglasnem oddelku »Jnfra«. J8222-1 Brivskega pomočnika ki je tndi dober bubi štn-eer. z vso oskrbo v hiši »prejme Dnležal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano. Prodajalko delikatesne stroke, za nedeljo popoldne išče restavracija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18243J1 Modistinja spretoa in samostojna moč dobi stalno nameščenje v modnem salonu »Chice — Ljubljana, W«Ifova nI. 3. 18314-1 Vajenca za kamnoseško obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnoseški mojoter t Št. Vidu nad Ljubljano. — Oskrba v hiša. 18345-1 Stalne natakarice prid.ne m zmožne, za ne-delje sprejme hote! Tivoli v Ljubljani. 18242 ' V hotelu ali restavracij žali mesta že nekoliko iz urjena v serviranju, v če mer bi se radi izpopolnila Event. bi šla tudi kot trgovska vajenka, kjer bi imela vso os»krbo v hiši, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlada sirota« 18160 Mesto postrežnice v bližini Tržaške , Rimsk ali Bleiweisove ceste, ozir Rožne doline išče za opol danske ure žena brez otrok Ponudbe na og'a.s. oddelek »Jutra« pod »Postrežnica 17978 Natakarica prvovrstna, srednje starosti, išče nameščenja v bolj ši gostilni. Prevzame tudi vinotoč na račun. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18202 "" Trgovski pomočnik vojaščine prost, galanterist želi premeniti službo s 1. julijem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Vesten in pošten« 18207-2 Mesto gospodinje išče go«pa pri starejšem gospodu, event. pemzijoni-stu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek; ».Jutra« pod Dobra gospodinja 500«. 18211-2 Frizerko prvorazredno, ki zna tndi vodno ondulacijo, za seoto-no na morje sprejme Av- ?ust Denegri, frizer, Split, Šibenska nI. 1. 18251-1 Pletiljo za nogavice in učenko tak »j sprejmem v Ljnblj: Karadžičeva ulica 12. 18255-1 Pisarniško moč začetnico, sprejmem. Ponudbe na oelasn.i oddelek »Jutra« pod šifro »250«. 18257-1 Šoferja dobro lzvežbanega. ki i ra biti tudi mehanik, sprejme takoj Prešern, Kranj. Treba ss je osebno predstaviti. 18279-1 Nemško govoriti se vsakdo hitro nauči. — Usneh zajamčen. Ljutova, Poljanska cesta 5t. 13/111. .18278-4 iste Informator izvežban in zanesljiv, Hče službo. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro Informator«. 18099-2 Prodajalka z znanjem nemškega in srbohrvaškega jezika ter pisanja na stroj, išče mefcta v mešani trgovini — najraje na deželi. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M. P.« 18045-2 Trgovski pomočnik star 23 let, vojaščine prost izurjen v vseh strokah trgovine, želi premeniti mesto s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek: »Jutra« pod šifro »Točen«. 18159-3 Manufakturistinja mlajša, išče kjerkoli stalno nameščenje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna 461«. 17.180-2 Bolniška strežnica se priporoča za na dom. Mestni trg 11/H. 17178-2 Mladenič 20 let star. išče za takoj mesto kočijaža, nočnega čuvaja, ali kaj primernega — najraje v Ljublja.ni ali Zagrebu. Na-slov pove ogla«, oddelek »Jutrac. 18163-2 Čevljar, pomočnik zanesljiv, zmožen vseh del kakor tudi pnikrojpvanja, išče stalno službo. Dopise na naslov: I. Logar, Ko-18235-1 seze 22. 18237-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 75. Ubogo dekle je prestrašeno zakričalo, dahnila je s ponro po zraka in jajea so se ji stresla na glavo. Na srečo so se bila med tem že nekoliko shladila, a zelo prijetno gotovo ni bilo' Deklica stara 16 let, x meščansko šolo, bi se šla rada učit v kako trgovino, kjer bi imela vso oskrbo, event. proti majhni odškodnini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 18234-2 Mesto vratarja sluge, potnika, raznašalca v kaki trgovini ali kaj podobnega išče spreten, zanesljiv in pošten mladenič v mestu ali na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten fant«. 18253-2 Absolventinja meščanske šole in trgov skega tečaja s p r a k * o, išče primemo službo. Gre tudi na sezono. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Yestna 69«. 18269-2 Natakarica mlada in poštena, želi 1. junijem službo. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Cista preteklost«. 18272-3 Kontoristka veSča vseh pisarniških poslov, išče za takoj primerno službo, event. kot bla-gajničarka. Cenj. ponudbe pro® na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in zanesljiva«. 18200-2 Službo hlapca za kakršnokoli delo iščeta 2 brata, 20 in 25 let stara krepka mladeniča z dežele Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za vsako delo«. 18195-2 Inteligentna gdč. vešča nemščine, slovenščine, madjarščine in nekaj srbohrvaščine, išče mesto ključarice v bifeju, ali pa gre tudi kot sobarica v kako zdravilišče. Ponudbe pod »Vestna 98« na oglas, oddelek »Jutra«. 18198-2 Plačilni natakar 42 let star, reprezentativen, ki govori več jezikov in je zmožen 20.000 Din kavcije, išče stalno ali sezonsko službo v prvovrstni kavarni. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Osebna pravica«. 18192-2 Kovaški pomočnik dobro izučem, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18323J2 Službo hlapca 1 konju ali za tekača iščean. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18225-2 Otroški voziček sa 500 Din naprodaj v Valjavčevi ul. štev. 15/1. 18054-6 Čoln v popolnoma dobrem sta Dju ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plit.ni čoln«. 18011-6 Štedilnik dobro ohranjen, s pečioo in bakrenim kotlom po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18190-6 Jahalno sedlo poceni na.prodaj. Ogledati med 12. in 14. uro v Flo-rijanski ulici 29. 18267-6 Gostilniški inventar mize, kuhinjski pult, stojalo za dežnike, porcelanaste vaze, plinsko peč, zavese s karnisami, lakom-aico, medeno pipo, vinsko vago, lustre, ure, pepelnike, pijuvalnike. stolaže za steklenice in likerje, lesen bastaje), oddam v najem za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden najemnik«. 17751-17 Lepo stanovanje enosobno, v Šiški takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18212-21 1 ali 2 prazni sobi separirani, z elektriko vodovodom, iščem v cen tru mesta. Ponudbe pod šifro »Takoj soba« na o9 zju-traj — se motim? 18232-24 Kratek klavir in črn piani no poceni prodam, ali posodim na dom. Nove pianine po najnižjih cenah nudi Zima, Wolfova ulica. 10. 18228-36 Lep klavir rad! selitve naprodaj na Celovški cesti 50/1, vrata 8 18837-26 Nov planino »oceni proda Musaca. Sv. Petra cesta 40. 1825(2-26 Stanovanje 3 sob, kopalnice in priti klin oddani takoj u termin avgust. Naslov poive oglasni oddelek »Jutra«. 18264-21 Lokomobilo eca 30 HP, v dobrem in uporabljivem stanju kupimo. Ponudbe s točno oznako jakosti, ogrevne površine, event. prepis certifikata prejema iz usluge tt. Osvald Dobeic, Ljubljana. Bred škofijo 15. 17438-29' št. 35. Madraci pralen! t Volilom stanejo samo d 751. L. BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82. pif^rrtuuij^ Opozarjam Marijo Persolija in Jožefa Mahnič-a, da odstranita svoje pohištvo tekom 8 d.ni, drugače propade. Senčar, Gaberje št. 45 — Celje. 18270-31 Vse čebelarske potrebščine ima v zalogi Fr. Stopica, želeanina, Ljubljana, Go-spoaveteka cesta štev. 1. 18036-30 Kopalne banje otroSke in velike, peči, k I ose te In drugo dobite po zelo ugodnih cenah v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Goaposvetska e. 1. 18035-30 Za ograjo pocinkane mreie in rabljene cevi za stebriče dobite najceneje pri SošteTič, Petan &. Erker, Ljubljana — R e6ljeva cesta štev. 20. 17689-30 PokraJ. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze šmiic. Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in ceniki 242 brez stenja, da se povsem regulirati. 1 H ter vode zavre v 3 minutah. — Čeden in praktičen. 50 LETNA IZKUŠNJA v tej stroki. Prodajajo jih vse dobro sortirane trgovine z železnino Aktie-Bolaget Max Sievert STOCKHOLM (ŠVEDSKA). POZOR! Naznanjam, da se o tvori v nedeljo, dn« 10. maja 1931 kopališče ob Savi na Ježid. Kopališče bo dogotovljeno in bo imelo skupaj 450 kabin in omaric; poleg tega je za solnčenje na mivki, deskah, pričnah in na novo dogotovljeni strehi prostora za 1000 ljudi. Pripravljeno je tudi vse za vsakovrstne igre in igrišča. Točila se bodo vsakovrstna vina iz domačih goric in vsak dan sveže nastavljeno »Unionsko pivo«. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti na celodnevno hrano. Pri otvoritvi sodeluje delavska godtea »ZARJA«. Skrbel bom na vso moč, da bo postrežba točna in solidna ter se priporočam za obilen obisk. 6654 ANTON STIRN. n Takisto antiseptično preparirana Čuvajte svoje ns> f^m m mar* V večje blago — OLLA I ZDRAVJE; Dokazano najbolj dovršena. Zastopnika dobro vpeljanega pri trgovcih za Dravsko banovino, IŠČE tovarniško skladišče ženskega blaga. Ponudbe pod »Dobra provizija K-1686« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 6645 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnfli pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po naj* nižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova sta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po merf deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO domače industrije za Zagreb in celo Hrvatsko in Slavonijo! IŠČETA dva izkušena, inteligentna trgovca komercijalne in tehnične naobrazbe ia prakse. Prima reference. Pisarna s telefonom na razpolago. — Ponudbe pod »Zagreb« na oglasni oddelek »Jutra«. 6652 Pozor, dame! Trajno ondulacijo izvršuje najceneje salon H e š i k v Ljubljani, Kolodvorska nI. 17.175-30 Satyrin 5338 mlajujoče eredstr« ustvarja n orno fivijemke jakoet in možko moč in veselje. — Okrepčajo slabe m izmučen« iivee m povračuje zdravje. Cena Hcatljici 100 Dm. Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: Hormona A. G., Dasseldorf, Geibel-straese 81. — Zahtevajte prospekt šn priložit« 3 Din v znamkah. Creme Daruvary dovrSen Izdelek modeme ln znanstvene kozmetike. En poizkus z vzorcem vas bo o tem nverlL — Panji te še danes v poštnih znamkah 3 Din za stroške, nakar vam bomo vzorec tako] poslali. Crema Daruvarjr bo zadovoljna tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalnlce. Dobiva se v V3eh trgovinah te stroke v originalnih trloglatlh škatljlcah po ceni 15 Din. — Lekarna Blum. Subotlca 3. Jutrovčki! Najlepše mladinske knjige dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi-v Ljubljani."