285 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 2, 285—304 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2024; spr eje t o/ Accep t ed:06/2024 UDK/UDC: 2-584-184.3:791(497.4) DOI: 10.34291/B V2024/02/Pucer © 2024 Pucer e t al., CC B Y 4.0 Matevž Pucer in Andrej Naterer Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji: analiza Baze slovenskih filmov Spirituality and Religiosity in Slovenian Film Produc- tion: An Analysis of the Slovenian Film Database Povzetek: Prispe v ek se osr edot oč a na v sebi nsk o anal iz o dok umen t arnih i n i gr anih filmo v s posebn im poudark om na t emah, v e z anih na duho vnos t, cerk e v in r e- ligio znos t. V z or ec 427 enot pr eds t a vlja celotno slo v ensk o filmsk o pr oduk cijo med l e t oma 1991 i n 2022, sk u p aj z v seb i n ski mi op i si i n me t ap od a tki p a je b i l analizir an s pomočjo me t ode analiz e v sebine. R e z ult a ti so pok az ali, da so t eme duho v nos ti v pr ime r ja v i s t e mami ce r k v e in r e ligije dominan tne in k až e jo nar a- šč ajoči tr en d . T eme d uh o vn os ti so v t ema tsk em p ol ju si cer r el a tivn o p eri f ern e, vendar so pomembne, saj zagotavljajo duhovno komponento dominantnim t emam, pr edv sem t e mam, v e z anim na osebnos t in odnose, družino , partner- stvo, delo, prijateljstvo in solidarnost. Analiza metapodatkov je pokazala tudi, da a) so t eme duho vnos ti disp erzir ane r ela tivno enak opr a vno med dok umen- t arne in igr ane filme, medt em k o se t eme, v e z ane na r eligijo in cerk e v , poja vlja- j o p r ed o mi n an tn o v i gr an i h fi l mi h , t er b ) d a so t eme d u h o vn o s t i n r el i gi o zn o s ti z vidik a a v t or s tv a v domeni r e žiserk. Ključne besede : t ema tsk a analiz a slo v ensk eg a filmsk eg a arhiv a, t ema tsk a analiz a filma, dok umen t arni in igr ani filmi, slo v enski filmski arhiv , duho vnos t in r eligi- o znos t v filmu Abstract: This paper f ocuses on the analy sis of Slo v enian films with special empha- sis on topics related to spirituality, Church, and religiosity. The sample, which includes 427 units, r epr esen ts the en tir e Slo v enian film pr oduction be tw een 1991 and 2022, w as analy sed using the c on t en t analy sis me thod of film de- scrip tions. The r esults sho w ed tha t the t opics of spirituality c ompar ed t o t opi- cs of Church and religion are dominant and show an increasing trend. The to- pics of spirituality ar e r ela tiv ely peripher al in the thema tic field, but ar e impor- tant, as they provide a spiritual component to dominant topics, especially to- pics related to personality, family, partnership, work, friendship, and solidarity. Met ada t a analy sis also show ed tha t a) themes of spirituality ar e disper sed r ela tiv ely equal ly be tw een doc umen t aries and f ea tur e films, while themes r e- la t ed t o r eligion appear pr edominan tly in f ea tur e films, and tha t b) themes of 286 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 spirituality and religiosity from the point of view of authorship are in the do- main of women. Keywords : thema tic analy sis of the Slo v enian film ar chiv e, thema tic analy sis of the fi l m, d o cu men t ari es an d f ea tu r e fi l ms, th e S l o v en i an fi l m ar ch i v e, sp i ri tu al i ty , and r eligiosity in film 1. Uvod Filmi in njihov e t eme imajo izjemen vpliv na sodobne družbe in njihov o socio- k ul turno , poli tično in duho vno r ealnos t (V erhoe v en, Coa t e and Z emaity t e 2019; Cr ane 2014; Mitk us and Nedzinsk ait ė-Mitk ė 2015). V pliv na duho vno r ealnos t je še posebej pomemben, saj ta predstavlja integralni del za posameznika, social- ne sk up ine in ins titucije o zir oma družbo k ot celot o. Kljub t ej pomembnos ti pa so š tudije na t em podr očju maloš t e vilne, nesis t ema tične in disperzir ane. Ena r edkih je š tudij a R ossit erja (1999), ki obr a vna v a vpliv filma na oblik o v anje duho vnos ti in iden tit e t e mladih, pri čemer z ačne s pr epo znanjem pr odorne g a vpliv a t eh v sebin na sodobno k ultur o , zlas ti med mladimi. Članek obr a vna v a načine, k ak o izpos t a- vljenos t medijem, posebej filmu in t ele viziji, vpliv a na duho vni in iden tit e tni r az v oj mladih, pri čemer medijsk o prik az o v anje t em, v e z anih na vr ednot e, pr eprič anja in ži vl j en j sk e sl o g e p o memb n o vp l i v a n a gl ed al če v o d o j eman j e sami h seb e i n s v e t a. A v t or ug ot a v lja, da na poda tk ih t e me lje no iz obr až e v anje , k i z dr už uje me dijsk o pi- smenos t z duho vnim r azmislek om, mlade opolnomoči, da pr onicljiv o in odporno krmarijo po zapletenem sodobnem medijskem svetu. Analiz a duho vnih r az se žnos ti pa je potr ebna tudi na s tr ani filmsk e pr oduk cije, saj t a pr eds t a vlja ak tivno k omponen t o v njiho v em oblik o v anju in ohr anjanju. T udi tuk aj so sis t e m a tične š tudije r e dk e , v se e no pa lahk o na v e de mo e no pr odor ne jših in si cer š tudijo R obert a K. John s t ona (2006), ki se osr edot oč a na pr esečišče t eo- logije in filma, t er ponuja vpogled v mehanizme, k ak o se filmi ukv arjajo z v er skimi in duho vnimi t emami. Johns t on z ačne s pr edpos t a vk o , da so t eološk e r az se žnos ti r a vno t ak o k ot v lit er a turi, glasbi in ume tnos ti prisotne tudi v filmih. Obr a vna v a pris t ope pri in t erpr e t aciji filmo v , v se s ciljem odkriti, k ak o so t eološki k oncep ti, na primer odr ešit e v in gr eh, prik az ani v izbr anih filmih. Johns t on pr edlag a, da filmi delujejo kot sodobne parabole, ki prenašajo moralne in duhovne resnice skozi pripovedovanje zgodb, ob tem pa trdi, da ima podobno kot prispodobe iz religio- znih besedil tudi film pot encial z aple t enih mor alnih dilem in r azmišljanja o e tičnih vpr ašanjih. K njig a ponuja pr egled primer o v , t em in ž anr o v iz s v e t o vne kinema t o- gr a fije, ki se križ ajo s t eološkim i vpr ašanji, k ot so na primer vpr ašanja usmiljenja, isk anja smisla, nar a v e zla in ob s t oja Bog a. P oleg t eg a Johnson ponuja tudi napot- k e, k ak o lahk o gledalci pris t opi jo k ogledu filma s t eološk eg a z orneg a k ot a, t er jih spodbuja k r azmislek u o duho vnih r az se žnos tih filma. Pri obr a vna vi t em duho vnos ti je tr eba pr epo zna ti k omplek snos t k oncep t a, ki je notr anje s truk turir an in z unanje umeščen v šir še t ema tsk o polje, k ar z ah t e v a v zpo- 287 287 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji s t a vit e v in t er - in in tr a t ema tsk e per spek tiv e. T eme, ki so v družbi t esno po v e z ane z duho vnos tjo , se obič ajno nanašajo na r eligijo in cerk e v in t o se k až e tudi v filmu. Eno od t emeljnih del na t em podr očju je W righ t ov a (2006) knjig a Religion and film, ki pr eds t a vlja uv od v odkriv anje pr esečišč a med r eligijo in filmom. Omenjeno delo od kriv a a) k ak o so v er sk e t eme in motivi pr eds t a vljeni v filmu t er b) k ak o ki- nema t ogr a fija deluje k ot medij z a r azisk ov anje in izr až anje v er skih idej. W righ t oblik uje pr e gled z g odo vinskih in t eor e tičnih t emelje v š tudija r e l igije in filma, t er p o n u j a p r egl ed v er ski h tr ad i ci j , i n n ači n o v , k ak o so t e p ri k az an e v fi l mu . T eme i n motivi, na k a t er e se W righ t osr edot oč a, so v e z ani na k oncep t e v er e, obr edja in nadnar a vneg a, pri t em pa posebno po z ornos t namenja pr esečišču med filmom, k ultur o in družbo , ki sk o zi kinema t ogr a fijo odr až ajo vpliv na družbena s t ališč a, vr ednot e in iden tit e t o. Rado vic (2023) je podobno , v k on t ek s tu Jug osla vije, analizir ala zbirk o filmo v , nas t alih med le ti 1896 in 1939, gr adiv o pa v sebuje t eme r eligije in v er e. Pr ek o po- globljene me t ode analiz e v sebine ug ot a vlja, da t o vr s tna r azisk a v a omog oč a vpo- gled v s v e t filmskih us tv arjalce v tis t eg a č asa, v življenje ljudi t er v pomen v er e. Sodobnejša š tudija F or e t a (2009) se pr a v t ak o osr edot oč a na vlog o r eligije, vklju- čuje pa pr os t or E vr op sk e unije. Iz sledki nak az ujejo , da se v mno žičnih medijih v er a pog os t o prik az uje bodi si na s t er eotipen, tr adici onal i s tičen i n s t ar omoden nači n, bodisi kot nekaj banalnega in nepomembnega. Vseeno pa je primere dobrih praks bodočnos ti mog oče najti v specializir anih k analih in t ehnologijah, ki podpir ajo ob s t oječe v er sk e sk upnos ti ali omog oč ajo sodobno individualizir ano duho vno pr a- k so; v endar pa t e ne mor ejo pr eds t a vlja ti pr otiut e ž z a upad same r eligijsk e k om- ponen t e v družbi. Študija k až e, da so mediji pos t ali priz orišče k onflikt ov glede v er skih vpr ašanj, pr edv sem k on flik t a r azličnih in t erpr e t acij s v obode in spoš t o v anja v er sk e občutljiv os ti. Ob se žno š tudijo filmo v in r epr e z en t acije poklice v so opr a vili tudi Baruah idr . (2 0 2 2 ). A nalizir ali so 1 3 6 .0 0 0 film o v na podlag i c e lotne g a be se dila v film u (pod- napiso v ) v se dm ih de se tle tjih (1 950 –201 7). Gle de r e pr e z e n t acije r e lig ije so pose- bej relevantni podatki o verskih delavcih, ug ot o vitv e na primer k až ejo , da so me- nihi in nune pog os t o pr eds t a vljeni nek olik o neg a tivno , omembe šk of o v t endenčno padajo, pogostnost pastorjev in diakonov pa se dviguje. Medtem ko pogostost o memb e k a t o l i ški h d u h o vn i k o v p ad a, se t en d en čn o d vi gu j ej o o memb e i mamo v (islam), lam (budiz em ) in r abino v ( judo v s tv o). P odo bna me t oda je bila up or abl je- na tudi v r azisk a vi Bolly w oodsk e pr oduk cije (Khadilk ar , KhudaBukhsh in Mit chell 2022), ki z ajema ob se žno analiz o spolnih in socialnih pris tr ansk os ti v angleških podnapisih pr iljublje nih Bolly w oodsk ih film o v z adnjih 7 0 le t, z upor abo sodobnih digitalnih programskih tehnik. Avtorji so potrdili, da v tem socio-kulturnem kon- t ek s tu v er o v edno spr emljajo ne v tr alni ali blagi izr azi, filmski dialogi v Bolly w oodu pa se iz ogibajo upor abi skr ajnih ali so vr ažnih izr az o v v z v e zi z v er o (2022). Na po- dr očju r epr e z en t acije r eligij ug ot a vljajo , da neg a tivne besede, k ot so neusmiljen, brez sramu in izdajalec , ki se v no v ejših filmih pog os t eje poja vljajo v k on t ek s tu islama, mor da k až ejo na v er sk o polariz acijo; medt em k o pa r e z ult a ti niso pok az a- li po v e z anos ti slednjeg a z besedo terorizem, kot so to odkrili v nekaterih drugih 288 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 r azi sk a v ah (P al ak o d e ty , Khu d aBu khsh i n Carb on el l 2020). A v t o rji so tu d i kv an tit a- tivn o an al i zi r al i p o ja vl j an j e r el i gi je p ri fi l mski h l i ki h i n u g o t o vi l i n asl ed n j e: a) p o- r az delit e v je r ela tivno skladna z z as t opanos tjo r eligij; b) z as t opanos t muslimano v je v z adnjem ob dobju nek olik o manjša od dele ž a pr ebiv als tv a (Khadilk ar , Khuda- Bukhsh in Mit chell 2022). V z aključk u ug ot a vljajo , da je pr a v nacionalni r egula tiv- ni or g an, Indijsk i odbor z a potr je v anje film o v (The Central Board of Film Certifica- tion), v v eliki meri z ag ot o vil, da filmsk e v sebine ne odr až ajo skr ajnih v er skih aso- ciacij (2022). Kljub navedenim študijam pa raziskovanje omenjenih tem ostaja parcialno in eklek tično , v sodobnem slo v ensk em socio-k ulturnem k on t ek s tu pa celo neob s t o- ječe. V pr egledu lit er a tur e smo našli le en prispe v ek (K r aner 2021), ki sis t ema tično analizir a medijsk o r epr e z en t acijo Cerkv e v Slo v eniji na primeru člank o v v medijih. A v t or š tudije ug ot a vlja, da slo v enski mediji v naslo vih člank o v , po v e z anih s Cerkvi- jo, pogosto poudarjajo besede, kot so zloraba, proti, kriv, pedofil, obsoditi, žrtev, stiska, itd. Vsebinska analiza naj bi po navedbah avtorja potrdila, da pri reprezen- tir anju Cerkv e v slo v enskih medijih pr e vladujejo neg a tivne k onot acije, z upor abo pr ednos tneg a t ema tizir anja (agenda-setting), okvirjanja (framing) in vpliv anja na ja vno mnenje s spir alo molk a (spiral of silence). T ak šne r epr e z en t acije naj bi us tv ar- jala notr anji odpor do Cerkv e, neg a tivna s t ališč a in celo z apušč anje Cerkv e. Očit en de ficit na podr očju analiz e filma pr eds t a vlja v odilo z a t a prispe v ek. Iz- hajamo iz pr epo znanja, da je r azisk o v anje duho vnos ti in r eligio znos ti z a r az ume- v anje nacionalne filmsk e pr oduk cije nujno , s v ojo analitično os t pa usmerjamo v k orpus slo v enskih celo v ečernih filmo v med le t oma 1990 in 2022. Izhajajoč iz r az- i sk o v al n eg a vp r ašan j a (R V ) : K ak o so t eme d u h o vn o s ti i n r el i gi o zn o s ti i n t egri r an e v slo v ensk o filmsk o pr oduk cijo , so v analizi upoš t e v ani krit eriji a) kr onološk os ti (dinamik a t eh t em sk o zi č as), b) t ema tsk e umeščenos ti in pr eple t enos ti, c) pr o- duk cijsk eg a tipa (dok umen t arni in igr ani film) t er d) v e z anos ti na spolne a tribut e a v t orje v (t eme pr esečišč spola r e žiserje v). P oleg analiz e omenjenih t em članek prinaša tudi ino v a tiv en analitični pris t op, ki g a je na r a vni k a t eg oriz acijsk eg a mo- dela mog oče r eplicir a ti tudi na drugih, ob se žnejših poda tk o vnih filmskih baz ah. 2. Vzorec in metodologija Razisk o v alni v z or ec smo de finir ali v skladu s par ame tr om slovenske celovečerne produkcije, t or ej v sa a v d i o vi z u al na (A V ) d el a, ki so b i l a p r o i z v ed en a med l e t oma 1991 in 2022, z z adnjim až urnim vnosom v ur adni bazi. V Slo v eniji je z a e viden- tir anje filmsk eg a gr adiv a pris t ojen Slo v enski filmski arhiv (SF A), k er pa smo v f azi p i l o tir an j a u g o t o vi l i , d a je b az a n ep o p o l n a, smo an al i z o p r eu smeri l i n a Baz o sl o- v enskih filmo v (BSF). Gr e z a nepr ofitni pr ojek t ne vladne or g aniz acije, ki je nas t al le t a 202 0 in g a podpir a t a Slo v enski filmski cen t er (SF C) t er Minis tr s tv o z a k ultur o R epublik e Slo v enije (MKR S). S s v ojo sple tno pla tf ormo omog oč ajo pr os t dos t op do celotne poda tk o vne baz e filmo v o z. A V del, ki jo dopolnjuj ejo s poda tki iz dru- gih arhiv o v , k ot so SF A in drugi manjši arhivi (sple tni k a t alog Ak ademije z a gledali- 289 289 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji šče, r adio , film in t ele vizijo E -k umba t er arhiv Slo v ensk e Kinot ek e). Pr oducen ti in us tv arjalci lahk o las tna A V dela posr edujejo z a obja v o v baz o , če z ados tujejo mi- nim alnim k r it e r ije m pr of e sionalnos ti. BSF z ae nk r a t pr e ds t a v lja najbolj ob se ž e n in až u r en arh i v A V d el v S l o v en i ji , k ar p r ed s t a vl ja z a p ri ču jo č o š tu d i jo o sn o vn i p o g o j. K rit eriji selek cije v sebin z a analiz o so vključe v ali: – slovensko produkcijo, pri kateri je glavni producent produkcijsko podjetje iz Slovenije, – s t a tus celov ečerneg a filma, ki tr aja 70 minut ali v eč, – vsebina je bila pr emierno prik az ana med le t oma 1991 in 2022. Z ar adi spr otneg a posodabljanja baz e BSF je se znam filmo v z a le t o 2022 najv er- jetneje nepopoln, kar je bilo upoštevano pri analizi vsebin. V primeru nepopolnih podatkov, smo te pridobili neposredno od producentov ali s spletnim iskanjem. Filme, z a k a t er e nam ni uspelo pridobiti poda tk o v , smo izločil i iz obr a vna v e, je pa v ce lotn em v z or cu t eh manj k ot 10. K ončni v z or ec analizir anih filmo v z ajema 427 enot, od če sar je dok umen t arnih 42, 4 % (n = 181), igr anih filmo v pa 57, 6 % (n = 246). Baz a v sebuje k ar 32 k a t eg orij me t apoda tk o v , ki z ajemajo v se od pr oduk cij- sk ih in t e hničnih poda tk o v do nominacij in nagr ad. Izme d sle dnjih smo z a pr iču- joč o r azisk a v o upor abili me t apoda tk e, v e z ane na tip filma, le t o izida in r e žiserja, v sebino filma t er vr s t o financir anja. Z a primerja v o glede na specifik e, v e z ane na spol, smo doda li še k a t eg orijo spol r e žiserja/k e, P oda tk e smo zbr ali v Ex celo vi t a- beli, analiz a pa je bila opr a vljena s pomočjo opr eme QD A Miner 6. Osno vni analitič ni pris t op t eme lji na me t odi analiz e v sebine, ki vključuje serijo r azisk o v alnih t ehnik z a iz dela v o sis t ema tičnih, v elja vnih in r eplik abilnih sklepo v na podlagi r azličnih oblik v sebine, med drugim tudi A V v sebin (Drisk o in Maschi 2015; Flick 2009). Me t oda omog oč a kv alit a tivno in kv an tit a tivno obr a vna v o v sebine in je v sodobnih študijah zelo razširjena. Izvedba predvideva uporabo kod in katego- rij z a ek s tr ak cijo s tv arnih in r ele v an tnih in f ormacij iz obse žnejših besedil (Flick 2009), pri čeme r so k odi osno vni nosilci pomena, določ ajo pa se bodisi na induk- tiv en, bodisi na deduk tivni način, lahk o pa tudi z izmenično upor abo obeh načino v (Drisk o in Maschi 2015). V našem primeru je bil upor abljen induk tivni način us tv ar- janja k odo v , ki je bolj primer en z a situacije, kjer ni uv elja vljene tipologije o zir oma k a t eg oriz acijsk eg a modela. T a način sicer z ah t e v a bolj podr obno analiz o gr adiv a in je tudi bis tv eno bolj z amuden, prinaša pa pr ednos t v iz ogibu omejenos ti vnapr ej de finir anih deduk tivnih k od. Kodiranje vsebine je potekalo prek sistema odprtega kodiranja, ki smo ga izve- dli v dv eh k or akih: v pr v em smo oblik o v ali šir ši nabor k odo v , t a pa je bil v drug em koraku ponovno revidiran, kar je bila osnova za selekcijo kodov, ki so relevantni z a upor abo v analizi (na primer z a k a t eg oriz acijo) o zir oma ner ele v an tni z a izklju- čit e v iz upor abe v analizi. K odi rna lis t a je po opr a vljenem uv odnem odprt em k o- dir anju v sebo v ala 549 k odo v , or g anizir anih v 57 v sebinskih k a t eg orij. P o opr a vlje- nem drug em k or ak u, t or ej r e viziji odprtih k odo v in njiho vi v alidaciji z vidik a r ele- v an tnos ti v k on t ek s tu r azisk o v alneg a vpr ašanja, smo z a analiz o upor abili k odirno shemo s 17 k ompo zitnimi k odi (Prilog a 1). 290 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Kljub polit ema tski usmerjenos ti filmo v smo v sebinsk e elemen t e s truk turir ali r ela tivno enot en sis t em, v seeno pa so se k odi ponek od pr ekri v ali. Pri oblik o v anju kompozitnih kodov smo posebno pozornost namenili kodu duhovnost, ki poleg r eligio znos ti pr eds t a vlja jedrno k a t eg orijo prispe vk a. V naspr otju z r eligio znos tjo , ki vključuje k ode, v e z ane na r eligijo , Cerk e v , obr ede in nadnar a vna bitja, je duho v- nos t bis tv eno bolj k omplek sna k a t eg orija, saj vključuje osebnos tne, p sihološk e, emocionalne, iden tit e tne in drug e vidik e, ki z a posame znik a pr eds t a vljajo elemen- t e duhovne r az se žnos ti. P od k ompo zit r eligio znos ti sicer nismo uvr šč ali vseh filmov , ki so vključe v ali z njo po v e z ane pojme (duho vnik, cerk e v , maša), ampak le tis t e, kjer je imela religija relevanten pomen za zgodbo. Pri t emi duho vnos ti smo us tv arili k ompo zitni k od, ki se nanaša na posame zni- k ov o osebno dojemanje in z a v es t, na nema t erialno r esničnos t in vr ednot e t er pr e seg a e g ois tično duho vnos t – od bolj splošnih k odo v , k ot s t a usoda in sr eč a, do z elo k onkr e tnih (no v z ače t ek, slo v ensk os t). Gr a f 1 prik az uje fr ekv enčno dis tribucijo k od, ki ses t a vljajo k ompo zitno k odo (s t olpiči lev o) in njihov o pov e z ov anje v aglomer acijsk o s truktur o (pov e z a v e na desni). P odr obnejši vpogled v fr ekv enčno dis tribucijo t em je prik az an v T abeli 1. Kod Frekvenca teme glede na ostale teme % Frekvenca teme v vzorcu filmo v % F an t azije/Sanje 31 0,9 % 31 7,2 % No v z ače t ek 30 0,9 % 30 7 % Življenjsk a filo z ofija 29 0,9 % 28 6,5 % Uspeh 24 0,7 % 24 5,6 % Usoda 19 0,6 % 19 4,4 % Pr edanos t/v ztr ajnos t 16 0,5 % 14 3,3 % Cerk e v/R eligija 14 0,4 % 14 3, % Graf 1: Dendogram aglomeracij kodov znotraj kompozita duhovnost. 291 291 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji Sr eč a 13 0,4 % 12 2,8 % Svobodnost 12 0,4 % 12 2,8 % Us tv arjalnos t/Na v dih 11 0,3 % 10 2,3 % Slovenskost 11 0,3 % 11 2 % Nadnaravna bitja 10 0,3 % 10 2 % Hrepenenje 10 0, 3% 10 2,3 % Korenine 5 0,1 % 5 1,2 % Pr a vičnos t 2 0,1 % 2 5 % Tabela 1: Sestava kompozitnega koda Duhovnost. V Grafu 1 je prikazana tudi aglomeracijska struktura kompozitne kode Duhov- nos t – s truk turir an je iz dv eh v ečjih sk upin, pr v e z v odilnim k odom fantazije/sanje in nov začetek ter drugo z vodilnim kodom življenjska filozofija in uspeh. V naspro- tju s k ompo zitn o k odo osebnos t/ odnosi, ki se nanašajo na odnose med posame- zniki in njiho v o in t er ak cijo v sk upnos ti, se duho vnos t nanaša na posame znik o v o osebno s t anje o zir oma čus tv o v anje. 3. Rezulta ti 3.1 Duhovnost in religioznost v tematskem polju V pr v em k or ak u t e t ema tsk e analiz e smo opr a vili pr egled prisotnos ti t em, v e z anih n a d u h o vn o s t, cerk e v i n r el i gi jo , n ad n ar a vn a b i tja i n o b r ed e v l e tih med 1991 i n Graf 2: Absolutna prisotnost tem duhovnosti, cerkve, religije, nadnaravnih bitij ter obredov med letoma 1991 in 2022. 292 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 2022. Graf 2 prikazuje absolutno pojavnost izbranih tem znotraj slovenske pro- duk cije celo v ečer ce v glede na le t o pr emier e filma. Z gr a f a je r az vidna k on tinuir ana prisotnos t v seh omenjenih t em, r az en t eme obr e do v , k i se v ce lotne m obdobju poja v ijo samo dv ak r a t (2015; 2021). T e me du- ho vnos ti pr eds t a vljajo tuk aj dominan tno sk upino in do le t a 2017 izk az ujejo nar a- šč ajoči tr end, z vrhunci v le tih 2007, 2012 in 2017, sledi padec v le tu 2020, na t o pa pono vno nar ašč anje. V rhunec v le tu 2017 je v v eliki meri mog oče r azlo žiti z ug ot o vitvijo , da je bilo t akr a t v Slo v eniji tudi ab solutno posne tih najv eč celo v ečer- nih filmov . T ema cerkv e in r eligije izk azuje nizk o fr ekv enc o in periodično prisotnos t, saj se poja vi po enkr a t v le tih 1994 in 1995, pot em je do le t a 2007 ni, vrhunec pa dose ž e 2011 s fr ekv enc o 3. Nizk a prisotnos t v ztr aja v se do 2021 in 2022, k o se poja vnos t dv e le ti z apor edoma po v zpne na 2. Gr e pr edv sem z a t eme iz kr šč ans tv a (8 filmo v), poja vljajo pa se tudi elemen ti pog ans tv a. P odobno dinamik o k ot pri r eligiji izk az ujejo tudi t eme, v e z ane na nadnar a vna bitja, ki se pr vič poja vi v le t a 1997, po enkr a t v le tih 2000 in 2004, vrhunec pa dose ž e le t a 2007 s fr ekv enc o 2. R e z ult a t e je potr e bno r azlag a ti v k on t e k s tu ab solutne g a š t e v ila film o v , k i so bili posne ti v posame znem le tu. Gener alno je od le t a 2000 opaziti tr end nar ašč anja filmo v , z a t o je tudi prič ak o v ano , da analizir ane t eme v ab solutnem merilu nar a- šč ajo. Analiz o po le tih smo z a t o nadgr adili z r ela tivno poja vnos tjo , ki meri ods t ot ek poja vnos ti t em v posame znem le tu. T ak o izr ačunano poja vnos t smo na Gr a fu 3 prik az ali z dr sečim po vpr ečjem (= 3 le t a), ki ublaži v ečje sk ok e v š t e vilu filmo v v določenem le tu, ki nas t anejo z ar adi r azličnih pr oduk cijskih ok oliščin (financir anje, načrt o v anje pr ojek cije na izbr anih f es tiv alih ipd.). R ela tivna prisotnos t t eme du- hovnos t v slov enski pr oduk ciji je t ak o v z ačetnem č asu nar ašč ala, z vrhuncem ok oli le t a 2003 (51 % v seh filmo v tis t eg a le t a). P o t em le tu je sledil poč asen, am- Graf 3: Prisotnost tem duhovnosti, cerkve, religije, nadnaravnih bitij ter obredov med leto- ma 1991 in 2022 glede na odstotek vseh filmov, posnetih v posameznem letu. 293 293 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji pak v ztr ajen padec, z minimumom v le tih 2013 in 2022 (31 %). T eme r eligije, nad- nar a vne g a in obr e do v so r e la tivno gle dano v upadu pr a v z ar adi nar ašč anja š t e vila filmo v z drugimi v sebinami. Om e nje ne r e z ult a t e je m og oč e v v e lik i m e r i r azlo žiti v k on t e k s tu se k ular iz ac ije , ki pr edvide v a z a t on prisotnos ti in moči r eligije v modernih družbah. Z a r az ume- v an j e o men j en i h tr en d o v n a p o d r o čj u fi l ma j e p o tr eb n o u p o š t e v a ti še d v a tr en d a in sicer trend privatizacije religije in trend individualizacije religije. V skladu s tezo o privatizaciji religije se v modernih družbah r eligije pos t opoma umik a iz ja vne s f e r e , ohr anja pa se v z ase bni s f e r i in e mpir ični poda tk i potr juje jo pr isotnos t t e g a tr enda v Slo v eniji (La vrič in Friš 2018). Drugi tr end, ki g a je potr ebno upoš t e v a ti je individualizacija religije, ki se manif es tir a v individualizi r anemu isk anju duho v- nos ti (Norris in Inglehart 2011; La vrič 2013) ob ž e omenjenem z a t onu moči ins ti- tucionalizir ane r eligije. V k on t ek s tu t eh t e z je po eni s tr ani mog oče r az ume ti pr e- f er ence a v t orje v dok umen t arnih filmo v , da se pog os t eje odloč ajo z a filme, ki vklju- čujejo duho vnos t br e z očitneg a osr edot oč anja na r eligijo o zir oma cerk e v , hkr a ti s t em pa tudi pr e f er ence publik e, ki jo duho vne t eme očitno z animajo. Kljub očitno r azličnim dinamik am pa je mog oče na podlagi k on tinuir ane prisotnos ti omenjenih t em sklepa ti, da igr ajo pomembno vlog o v slo v enski filmski pr oduk ciji. T a sklep temelji na predpostavki, da AV dela, ki so bila obravnavana za potrebe te analize, niso monot ema tsk a, k ar pomeni, da se t eme duho vnos ti, cer kv e, r eligije, nadna- r a v nih bitij in obr e do v nujno po v e z uje jo z dr ug imi t e mami, k i jih a v t or ji v g r adijo v v sebino. Ob t em je potr ebno poudariti tudi, da so t eme, ki so r ela tivno ek sklu- zivno vezane na religijo trdno zasidrane v slovenskem medijskem prostoru, in sicer v oddajah kot sta Obzorja duha in Ozare na nacionalni televiziji ter vsebinah za- sebnih postaj, na primer Exodus TV. Oris in t egr acije omenjenih t em v šir šem t ema tsk em podr očju slo v ensk e filmsk e pr oduk cije smo opr a vili s pomočjo klas t er sk e analiz e v dv eh k or akih. V pr v em smo t eme k a t eg orizir ali glede na a) najnižji v sebinski sk upni imenov alec (v sebinsk o z druž e v anje), b) dis tink tivnos t med k a t eg orijami (z druž e v anje is t or odnih in r az- druž e v anje r aznor odnih t em) in c) r ele v an tnos t glede na t eme duho vnos ti in r eli- g io znos ti. T e smo v dr ug e m k or ak u k las tr ir ali sk upaj s t e m am i, k i se nanašajo na duhovnost in religioznost. Glede na fr ekv e nčno dis tribucijo je t eme mog oče r az deliti na dominan tne, je- drne in perif ern e. T eme, ki fr ekv enčno dominir ajo celotno po lje, so t eme duho v- nos ti, družbenih izziv o v in z g od o vine (Gr a f 4). Sledijo jim t eme prija t eljs tv a, dru- žine, odnoso v , ins titucij moči, pr ogr esivne družbene deja vnos ti in kriminalit e t e. Drug e t eme, med k a t er e spadajo tudi t eme cerkv e in r eligio znos ti, os t ajajo fr e- kv enčno manj z as t opane. P odr obnejši vpogled v fr ekv enčno dis tribucijo je prik a- zan v Tabeli 2. 294 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Tema Frekvenca teme glede na ostale teme % Frekvenca teme v vzorcu filmo v % Duhovnost 213 6,4 % 161 37,4 % Zgodovina 206 6,2 % 121 28,10% Družbeni izzivi 190 5,7 % 135 31,4 % Partnerstvo 162 4,8 % 118 27,4% Progresivne 141 4,2 % 105 24,2 % Osebnos t/Odnosi 134 4% 101 23,5% Družina 128 3,8 % 98 22,8 % Kriminal splošno 124 3,7 % 89 20,7.0% Ins titucije moči 123 3,7 % 92 21,4.0% Marginalne skupine 77 2,3 % 62 14,4% Delo 75 2,2 % 62 14,4 % Drž a v otv orno 75 2,2 % 63 14,7 % Prijateljstvo in solidarnost 69 2,1 % 64 14,90% Deviantnost 63 1,9 % 57 13,3 % Bole z en/Nesr eč a/Smrt 58 1,7 % 50 11,6 % So vr ažnos t 45 1,3 % 43 10 % P sihološk e t e ž a v e 34 1% 31 7,2 % Narava 20 0,6 % 19 4,4 % Cerk e v/R eligija 14 0,4 % 14 3,3% Graf 4: Klasterska analiza tem v slovenski filmski produkciji, relevantnih z vidika duhovnosti in religioznosti. 295 295 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji Tradicionalno 11 0,3 % 11 2,6 % Nadnaravna bitja 10 0,3 % 10 2,3 % Obredi 1 0,05 % 1 2 % Tabela 2: Frekvenčna distribucija tem glede na vse teme in v analiziranem vzorcu. Ob fr ekv enčni z as t opanos ti t em je tr eba upoš t e v a ti tudi njihov e pov e z a v e v ag l om e r aci jsk o s tr uk tur o. K las t e r sk a anali z a je nak az al a na ob s t oj š tir i h di s tink tiv- nih klastrov s specifično notranjo strukturo: – Klaster Partnerstvo, družina in duhovnost (oranžne barve), ki je osrediščen oko-li tem, vezanih na družino in partnerstvo, in je v tesni povezavi s frekvenčno naj-močnejšo temo, in sicer temami, vezanimi na duhovnost. To trojico smo na pod-lagi centralne umeščenosti in frekvenčne dominantnosti obravnavali kot tematsko jedro tega klastra, na katero se navezujejo teme osebnosti in odnosov, dela, drža-votvornih dejavnosti ter prijateljstva in solidarnosti. – Klaster Zgodovina in družbeni izzivi (rdeče barve), ki je osrediščen okoli zgodo-vinskih in družbenih tem, na katere se navezujejo teme, vezane na institucije moči, marginalne skupine ter progresivne družbene dejavnosti. – Klaster Deviatnost (obarvan modro), ki je osrediščen okoli tem, vezanih na ge-neralno kriminaliteto in deviantnost, na katere se navezujejo teme sovražnosti in psiholoških težav . – Klaster Religija (obarvan temno rdeče), ki vključuje teme cerkve in religije ter nadnaravna bitja. Graf 5: Tematski načrt slovenske filmske produkcije. 296 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Analiza nakazuje tudi na obstoj osamelcev, kamor spadajo teme bolezni in smr- ti, nar a v e, obr e do v in tr adicion alnih deja vnos ti. Pri t eh osamelcih gr e z a t eme, ki so fr ekv enčno šibk e, poleg t eg a pa so tudi perif erne t ak o z vidik a s truk turne po- v e z anos ti s pr eos t alimi t emami k ot tudi z vidik a in t egrir anos ti v t ema tsk o polje slo v ensk e filmsk e pr oduk cije. Na podlagi rezultatov klasterske analize smo oblikovali tematsko mapiranje vse- bine slo v ensk e filmsk e pr oduk cije med le t oma 1991 in 2022 (Gr a f 5). V klas tru 1 so t ak o pr edv sem igr ani filmi, ki se lot e v ajo t ema tik e odr ašč anja in pr ehoda v odr aslos t, pr eizk ušnje, ki č ak ajo mlade pri odkriv anju s v e t a, t er izzivi in neuspehi ob z ače tk u k arierne poti. V v eliki meri so vključeni tudi ner az ume v anje s s tr ani družine in šir še sk upnos ti, družbe na prič ak o v anja in pri tiski, hkr a ti pa tudi pokv arjenos t r ealneg a (odr asleg a) s v et a. Tipični primeri igr anih filmov v t em klas tru so Vlog a z a Emo (r e žiser Alen P a v šar 2014), Z apelji me (r e žiser Mark o Šan tić 2013) in Ukrivljanje prihodnos ti (r e žiser Andr až Jerič 2009). Značilno z a t e je pr edv sem, da se življenjskih t em lot e v ajo z elo šir ok o , saj vključujejo v saj pe t obr a vna v anih k ompo zitnih k odov iz klas tr a, od duhovnos ti do dela, družine, partner s tv a in drugih. Dok umen t arnih filmov je v t em klas tru pr ecej manj, saj so t eme družine in partner- s tv a v primerja vi z igr animi, tuk aj filmi manj z as t opane. V seeno pa lahk o k ot tipičen primer t ovr s tneg a dok umen t arneg a filma na v edemo film Družina (r e žiser R ok Biček 2017), ki se ukv arja z odr ašč anjem in odnosi v družini s posebnimi potr ebami. Z a pričujoč o r azpr a v o je poseb ej pomemben Klas t er 4, ki z druž uje t eme r eligi- je in nadnar a vneg a, filmi pa vključujejo 1.) s t ar oda vna v er o v anja, pog ans tv o in rituale žrtv o v anja – 10 filmo v , 2.) vključenos t r eligije v sodobnem s v e tu – 6 filmo v , 3.) kritik o r eligij e in cerkv e – 5 filmo v in 4.) r eligijo in cerk e v v obdobju nek danje drž a v e Jug osla vije – 2 filma. R e z ult a ti so pok az ali, da pr v a dv a sklopa nosit a po zi- tivno o zir oma ne v tr alno k onot acijo r eligije in cerkv e, 3. sklop je do t e t ema tik e kri tičen i n t emo o b r a vn a v a p r ed v sem n eg a tivn o , 4. skl o p p a t emo o b r a vn a v a n a s v ojs t v e n (c e lo hum or e n) na č in. R e z ult a ti so pok az ali t udi, da s t a c e r k e v in r e lig ija obič ajno r epr e z en tir ani ne v tr alno , hkr a ti pa je v nek a t erih filmih, bolj k ot kr šč an- s tv o , izpos t a vljena neg a tivna pla t cerkv e. Igr anih filmo v s t o t emo je 19, t ema je priljubljena pr edv sem v gr o zljivk ah o zi- r oma srhljivk ah, hkr a ti pa pri f an t azijskih dr amah, ki obr a vna v ajo r azlične vidik e s t ar oda vne duho vnos ti, k ot so pr ekle ts tv a in mis tična bitja. Tipičen primer slednje j e n a p ri mer fi l m Mo k u š ( r e ži ser An d r ej Ml ak ar , 2000) , ki z d ru ž u j e p o g an sk e d e- mone in nadnar a vne sile, pa tudi kr šč ans tv o in njeno vključenos t v sodobni s v e t. Gr e z a domišljijski film po lit er arni pr edlogi F erija Lainščk a, o k a t olišk em duho v- nik u, ki g a pr emes tijo v z apušč eno f ar o , ob ž elji po pr eno vi cerkv e pa se ubada s s v ojimi ner az čiščenimi čus tvi in t amk ajšnjim vr až e v ernim pr ebiv als tv om, ki se bo- jijo , da bo obno v a pr ebudila pog ansk e demone. Film po v e z uje r azlične vidik e r e- ligije, od njene vpe t os ti v družbo do k on tr as t a med načini v er o v anja, česar se lo- t e v a na r ela tivno ne v tr alen način. T ak način pr eds t a vljanja cerkv e in r eligije pr e- vladuje, čepr a v je nabor filmov na t emo r eligije pr emajhen, da bi lahk o iz t eg a oblik o v ali tr dnejše ug ot o vitv e. Filmi, ki smo jih opr edelili k ot kritične do cerkv e, 297 297 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji Graf 6: Integriranost duhovnih in religijskih tem v tematsko polje slovenske filmske produkcije. p a p o g o s t o o b r a vn a v aj o t ema tik e k o t so k o n ser v a tivn o s t, p o v e z an o s t cerkv e z d r- ž a v o , celiba t, pa triarha t in ume tno oplodit ev. Dv a filma pa se lot e v a t a t ema tik e r eligije v obdobju nek danje Jug osla vije: poudarjen je pr edv sem k on flik t med cer- kvijo in par tijo , ki se je k az al in se še k až e v r az dv ojenos ti slo v ensk eg a nar oda. Dok umen t arni filmi o r eligiji so samo trije, vsi so posneti v z adnjih 12 letih: P edr o Opek a, dober prijat elj (r e žiser Jo ž e Mo žina 2011), Odpuščanje (r e žiserk a Marija Zidar 2021) in Duhovnica (r e žiserk a Maja Pr ettner 2022). Za vse tri filme je značilno isk anje pov e z anos ti r eligije s sodobno družbo , posebno pri z adnjih dv eh pa tudi pr eizpr aše- v anje vlog e r eligije. Pri t em je tr eba omeniti, da s t a oba z adnja filma r e žir ali ž enski – čemur smo se bolj pos v e tili v naslednjem pogla vju analiz e. Analiz o duho vnos ti, cerkv e in r eligio znos ti smo poglobili z analiz o pov e z a v (link analysis) z izhodišči v kla- stru 1 in 4. Analiza je bila opravljena na osnovi klasterske analize, s tem da so bili upoš t ev ani tudi indek si sopoja vnos ti (is) med t emami, ki so se v klas t er ski analizi po- k az ale k ot dis tinktivne (Gr af 6). Tak šen pris t op nam je omog očil 1.) analiz o pov e z a v med t emami znotr aj vsak eg a klas tr a in 2.) det ek cijo pov e z a v med t emami, ki so ključ- ne za medklastersko povezovanje in nakazujejo na integriranost tematskega polja. Z grafa 6 izhajajo štirje pomembni rezultati: – Klaster Partnerstvo, družina in duhovnost je notranje izjemno integriran, kar je razvidno iz relativno visokih indeksov sopojavnosti (is) med temami, ki so del tega klastra. Najtesnejše povezave so med temami partnerstvo in duhovnost (is = 0,213), družina (is = 0,256) in odnosi (is = 0,184), visoke stopnje sopojavnosti pa so evidentne tudi med drugimi temami v klastru (is ≥ 156). To nakazuje na sklep, da je tematsko polje izjemno močno i ntegri rano v primerjavi z drugimi temami, ki se pojavljajo v širšem obravnavanem polju. – Klaster Partnerstvo, družina in duhovnost je izjemno dobro integriran v širše polje filmske produkcije, saj imajo teme tega klastra direktne ali indirektne pove-zave s praktično vsemi drugimi temami, tudi osamelci, z izjemo obredov: 298 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 a) najtesnejše so povezave s temami v klastru Zgodovina in družbeni izzivi, kjer se tesno povezujejo teme duhovnost in progresivne teme (is = 0,182), delo in insti-tucije moči (is = 0,167), osebnost/odnosi in družbeni izzivi (is = 0,157) ter duhov-nost, prijateljstvo in solidarnost ter družbeni izzivi (is = 156, 0,154); b) tema partnerstvo se relativno tesno povezuje s temo deviantnost (is = 0,167), ki je v jedru klastra deviantnost in predstavlja pomembno povezavo med obema tematskima področjema; c) teme duhovnosti so neposredno in relativno tesno povezane tudi z osamelcem bolezen/nesreča/smrt (is = 0,147), kar predstavlja edino direktno povezavo med katerimkoli osamelcem in stabilnim tematskim področjem. – Klaster Religija je sicer notranje relativno homogen (is = 0,143), vendar ostaja na periferiji tematskega polja. Da ne gre za izolirani klaster , je mogoče argumen-tirati na podl agi povezave teme cerkev/religija s temo duhovnost (is = 0,054), ki je del klastra Partnerstvo, družina in duhovnost ter povezave s temo marginalne skupine (is = 0,056), ki je del klastra družbeni izzivi. 3.2 Podrobna analiza tematskega področja duhovnosti Da bi podrobneje analizirali, kako se teme s področja duhovnosti navezujejo na druge teme, smo analizo usmerili na klaster partnerstvo, družina in duhovnost. Najprej smo kompozitno temo duhovnost razbili na njene osnovne sestavne dele, kar nam je omogočilo multidimenzionalno skaliranje (Graf 7): Graf 7: Multidimenzionalno skaliranje klastra Partnerstvo, družina in duhovnost. 299 299 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji Gr a f prik az uje r e z ult a t e multidimenzionalneg a sk alir anja klas tr a P artner s tv o , družina in duho vnos t, pri čemer r az dalje med nodi (t emami) pr eds t a vljajo njiho v e indek se sopoja vnos ti. T eme, ki ses t a vljajo k ompo zitno t emo duho vnos t, g ener al- no objemajo druge kompozitne teme v tem klastru, kar pomeni, da tem vsebinam z ag ot a vljajo duh o vno k ompone n t o. T ak o je na primer r az vidn o , da t eme sr eče in no v eg a z ače tk a prinašajo duho vno k omponen t o t emam družine, t eme slo v ensk o- s ti in pr edanos ti z ag ot a vljajo duho vno k omponen t o t emam drž a v otv ornih deja v- nos ti, t eme življenjsk e filo z ofije in f an t azije/ sanje pa duhovno k omponen t o t e- mam, vezanim na osebnost oziroma odnose. Da gre za odnos podpore duhovnih t e m in ne dom inac ije , g r e sk le pa ti pr e k r e la tiv no nizk ih inde k so v sopoja v nos ti t e r perif erneg a polo ž aja v multidimenzionalnem pr os t oru. P odr obnejša analiz a, ki je v Gr a fu 8 prik az ana v obliki orisa bližine (proximity plot), je pok az ala, da je t ema, ki je z vidik a duho vnos ti jedrneg a pomena z a v se drug e t eme, t ema nov eg a z ače tk a, sledijo pa ji f an t azije/ sanje, usoda, sr eč a in svobodnost. Ta rezultat tako potrjuje našo ugotovitev, da prav te teme zagotavlja- jo duhovno k omponen t o t emam delo , družina, drž a v otv orne deja vnos ti, osebnos t, partner s tv o t er prija t eljs tv o in solidarnos t. Je pa na t ej t očki tr eba poudariti, da duho vna t ema pr a vičnos t ne pr eds t a vlja posebno pomembne k omponen t e, saj se pojavlja izjemno redko, pa še to zgolj v povezavi s temami, vezanimi na oseb- nost oziroma odnose. 3.3 Teme duhovnosti in religioznosti v kontekstu metapodatkov Da bi r azisk ali drug e značilnos ti t em, v e z anih na duho vnos t in r eligio znos t, smo t e obr a vna v ali v k on t ek s tu izbr anih me t apoda tk o v in sicer a) tip filma (dok umen- t arni o zir oma igr ani) in b) spol a v t orje v . Gr a f 9 prik az uje r azmerje dok umen t arnih in igr anih filmo v znotr aj posame znih r ele v an tnih t em (k odo v) in očitno je, da so r e lig ijsk e t e m e in t e me , po v e z ane z nadnar a v nim i bitji, v e činoma dome na ig r anih Graf 8: Priximity plot med temami duhovnosti in preostalimi temami v klastru. 300 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 filmo v , medt em k o se v dok umen t arnih z elo r edk o poja vljajo. T ema duho vnos ti pa je enak omer no prisotna t ak o v dok umen t arnih k ot igr anih filmih ( gledano r e- la tivno glede na š t e vilo filmo v pa celo bolj v dok umen t arnih), se pa v sak tip filma lot e v a t e t ema tik e nek olik o drug ače. K ompo zit e smo r azbili na osno vne gr adnik e in k ode primerjali glede na tip fil- ma. Z Gr a f a 10 je r az vidno , da so pri igr anih filmih na vrhu poja vnos ti t eme no v z ače t ek, f an t azije/ sanje in usoda, pri dok umen t arnih pa iz s t opa pr edv sem uspeh, z a njim pa slo v ensk os t in us tv arjalnos t/na v dih. P r i ig r anih filmih so t ak o bolj poudar je ne t e me , k i pr e ds t a v ljajo z aple t pr i g la v- nem junak u filma: iz z ače tne uje t os ti filmskih junak o v v usodo in sanjah o boljši Graf 9: Teme duhovnosti in religioznosti glede na tip filma. Graf 10: Najpogostejše teme znotraj kompozita Duhovnost (glede na tip filma). 301 301 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji prihodnos ti sledi pr elomnic a – no v z ače t ek. Duho vnos t v dok umen t arnih filmih se k až e pr edv sem pri s tr emljenju k uspehu, pr edanos ti in las tnem, samos v ojem pogledu na s v e t (življenjsk a filo z ofija). Glede na t o , da ima najv ečjo vlog o pri usmerjanju v sebine pr a v r e žiser , smo analiz o osr edot očili na t a aspek t, pr edv sem v sled vpr ašanju ali ob s t aja po v e z a v a med izbir o t eme in spolom r e žiserja (Gr a f 11). V analizir anem v z or cu pr e vladujejo moški r e žiserji, k ar je očitno pri v seh t emah, saj je tudi š t e vilo filmo v , kjer je r e žiser moški (n = 356), v elik o v ečje od ž ensk (n = 66) ali mešanih ekip (n = 5). Raz vidno je, da so r e žiserk e bolj naklonjene t ak o t e- mam duho vnos ti (51 % v seh filmo v r e žiserk v primerja vi s 35 % v seh filmo v r e ži- serje v) k ot tudi r eligije in nadnar a vnih bitij 1 . Spolno mešane ekipe se pojavijo samo pri t emi duhovnos t. R e z ult a ti namr eč k až ejo , da je fr ekv enc a t e t eme v spolno mešani k ons t elaciji nizk a, poja vi se z g olj š tirikr a t, k ar je manj k ot 2 % celotne po- ja vnos ti t eme duho vnos t. Da bi podr obneje analizir ali duho vnos t glede na spol, smo 1.) k ompo zit r azbili na osnovne gr adnik e, t e pa 2.) obr a vna v ali na podlagi njiho v e Z - vr ednos ti in 3.) v dv odimenzionalnem pr os t oru s pomočjo multiple k o- r espondenčne analiz e (MCA). T abela prik az uje s truk tur o mikr o t em, ki so najbolj k ar ak t eris tične z vidik a spola. Za mošk e r e žiserje so najbolj značilne t eme, v e z ane na f an t azije/ sanje, nov z ačet ek, uspe h in življe njsk o filo z ofijo , z a ž e nsk e pa t e me , v e z ane na življe njsk o filo z ofijo , no v z ače t ek, f an t azije/ sanje in usodo. Pri t em je tr eba poudariti, da se t eme f an t a- 1 Iz analiz e je iz v z e t a t ema obr edo v , saj gr e samo z a eno enot o s t o v sebino , pri k a t eri je r e žiser moški (sm=1). Graf 11: Teme glede na spol avtorjev (relativni odstotek glede na populacijo spola). 302 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 zije/ sanje, no v z ače t ek in življenjsk a filo z ofija poja vljajo na vrhu k ar ak t eris tičnih tem pri obeh spolih, kar nakazuje na sklep, da so te teme pomembne vsem avtor- jem, ne glede na spol, pomembne pa so tudi pri spolno mešanih ekipah. Da b i p o gl o b i l i an al i z o r az u me v an j a t eh t em sk o zi o p tik o sp o l a, smo ji h v p r e- sečišču s spolom vključili v MCA ( gr a f 12). Prik az an dvodimenzionalni pr os tor z dimenzijama spol (moški levo , ž enski desno) je r azpor edil t eme glede na njihovo s topnjo mask ulinizir anos ti. Z gr af a je r azvidno , da so v k ont eks tu makr o t eme duhovnos t najbolj mask ulinizir ane mikr o t eme uspeh (sm = 0,88), f antazije/ sanje (sm = 084), slovensk ost (sm = 0,82) in ustv arjalnost/na vdih (sm = 0,8), najmanj pa s vobodnost (sm = 0,63), k or enine (sm = 0,6) in pr a vičnost (sm = 0,5). T eme duhovnos t in r eligio znos ti so tor ej z vidik a a vtor s tv a r elativno gledano bolj v domeni ž ensk, saj se v eč k ot polovica filmov r e žiserk (51,5 %) ukv arja s t emo duhov- nos ti, pri moških pa je t a ods t ot ek sk or aj pol manjši (34,6 %). Pri moških dominir ajo duhovne t eme, uspeh, f ant azije in sanje, slov ensk os t, us tv arjalnos t, na v dih in usode; pri ž enskih pa pr a vičnos t in k or enine. Še bolj je opazna r azlik a pri k odu cerkv e in r eli- gije – r e žiserk e se k ar trikr at pogos t eje lot ev ajo r eligijskih t em v primerja vi z moškimi. Graf 12: MCA glede na spol in elemente teme duhovnost. R e žiserji (M) R e žiserk e (F) Spolno mešane ekipe (M+F) F an t azije/Sanje Življenjsk a filo z ofija Us tv arjalnos t/na v dih No v z ače t ek No v z ače t ek Življenjsk a filo z ofija Uspeh F an t azije/ sanje Hrepenenje Življenjsk a filo z ofija Usoda Svobodnost Usoda Pr edanos t/v ztr ajnos t Pr edanos t/v ztr ajnos t Sr eč a Slovenskost Svobodnost Sr eč a Uspeh Us tv arjalnos t/na v dih Hrepenenje Svobodnost Us tv arjalnos t/na v dih Hrepenenje Korenine Korenine Slovenskost Tabela 5: Deviacijska tabela najbolj karakterističnih tem glede na spol (Z-vrednost). 303 303 Matevž Pucer idr. - Duhovnost in religioznost v slovenski filmski produkciji 4. Sklep P oja vnos t duho vnos ti v slo v enskih filmih v ab solutnem merilu nar ašč a, vrhunec je do segla le t a 2017 s 13 filmi. Glede na sopoja vnos t se po v e z uje pr edv sem s t e- mami partner s tv a in družine, osebnos ti in medsebojnih odnoso v , delno pa tudi s t ema tik o dela. R eligio znos t je po drugi s tr ani v elik o manj t ema tsk o z as t opana, poseg a pa na najr azličnejša podr očja. Najv ečja po v e z a v a je z mar ginalnimi sk upi- nami in duhovnostjo, nekoliko manj pa z nadnaravnimi bitji. Filmi o r eligio znos ti so v ečinoma usmerjeni h kr ščans tvu, v elik o pa jih je tudi nede- finir anih, po k ont eks tu pa bi lahk o sklepali, da gr e z a k atolišk o v er o. R eligija ima sicer nizk o , ampak k ons t an tno prisotnos t v slo v enski filmski pr oduk ciji, v endar se z le ti obr a vna v a na drug ačen, sicer pogos to nevtr alen način: v prvem obdobju bolj prikrito , k ot posr edni, ampak ses t a vni del zgodbe, danes pa ima (sicer v r elativno malem š t e- vilu filmov , ampak vselej) vedno bolj osrednjo vlogo. Predvsem se nanašamo na z adnja dv a dok ument arna filma o r eligiji, Odpuščanje in Duhovnica, ki se poglobit a v t ema- tik o človešk e duše in pomena r eligije v sodobni družbi. Zadnja dv a filma s t a pomemb- na tudi t ak o z vidik a spola a vt orja – obe s t a r e žir ali a vt orici. R ela tivno gledano se z a t emo r eligio znos ti bolj odločajo ž ensk e – če upoš t ev amo r azlik e med spoloma v sk u- pnem š t evilu filmov , se r e žiserk e k ar trikr at pogos t eje ukv arjajo s t emo r eligio znos ti. Pričujoč o v sebinsk o analiz o je mog oče pov z e ti v naslednjih ključnih ug ot ovitv ah: T eme d u h o vno s ti so v p ri merja vi s t emami , v e z an i mi n a cerk e v i n r el i gi jo , d o- minan tne in k až ejo longitudina lno nar ašč ajoči ab solutni tr end. Medt em k o se je poja vnos t r eligio znos ti zmanjšala v z adnjih 20 le tih, je t ema duho vnos ti ohr anila v odilni polo ž aj in v edno bele žila r ela tivno poja vnos t med 30 % in 50 %. T eme du ho vnos ti se v klas t er ski analizi t esno po v e z ujejo s t emami osebnos t in odnosi, družina, partner s tv o , delo , prija t eljs tv o in solidarnos t, medt em k o se t eme r eligio znos ti pov e z ujejo v klas t er sk upaj s cerkvijo , t a pa os t aja v šir šem t ema tsk em polju r ela tivno iz olir an. T eme duho vnos ti so v t ema tsk em polju sicer r ela tivno perif erne, v endar so po- membne, saj zagotavljajo duhovno komponento dominantnim temam, predvsem v po v e z a vi s t emami osebnos ti in odnoso v , družine, partner s tv a, dela, prija t eljs tv a in solidarnos ti. T eme duho vnos ti so disperzir ane r ela tivno enak opr a vno med dok umen t arne in igr ane filme, medt em k o se t eme r eligije in cerkv e poja vljajo pr edominan tno v igr anih filmih. T eme duho vnos ti in r eligio znos ti so z vidik a a v t or s tv a v domeni ž ensk, pri čemer dominirajo duhovne teme, vezane na uspeh, fantazije in sanje, slovenskost, ustvar- jalnost, navdih in usodo. T a analiz a je t ak o z vidik a t ema tik e k ot tudi upor abljene me t odologije iz virna in je pomemben prispe v ek k r az ume v anju družbeneg a odnosa in medijsk eg a disk ur- z a do t eh t ema tik, prihaja pa z nek a t erimi omejitv ami. Najpr ej je tr eba omeniti sis t em k odir anj a. Pr oblem de finicije k od o zir oma njiho v a umes tit e v v k ompo zit e je v edno pr edme t subjek tivne pr esoje. Čepr a v smo r az delitv e podprli s krit eriji in 304 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 se pri t em opir ali na sor odne r azisk a v e, t a del pr eds t a vlja gla vno empirično ome- jit e v . Drug a omejit e v se nanaša na t očnos t poda tk o v , ki smo jih sicer črpali iz naj- bolj ak tualizir ane filmsk e baz e v Slo v eniji t er jih nadgr adili z drugimi ja vno dos t o- pnimi bazami in podatki, vseeno pa obstajajo visoko odvisni od uporabljene baze. V t em primeru je numerična nedoločljiv os t ab solutneg a v z or c a z ar adi v elik e dis- p erzi r an o s ti p r o d u k ci je en a o d o mej i t e v r azi sk a v e. Z ad n j a o mej i t e v j e v e z an a n a vpr ašanje inkluzivnos ti analizir anih t em. Globlja analiz a cen tr alnih t em, pr edv sem v seh oblik r eligije, bi sicer r e z ultir ala v v elik o v ečjem š t e vilu filmo v , bi pa prinesla drug e t e ž a v e, pr edv sem potr a tnos t r esur so v , ki so potr ebni z a analiz o. V prihod nje bi bilo tr eba analiz o dodela ti ob upoš t e v anju v seh omejit e v , poleg t eg a pa okr epiti prisotnos t elemen t o v z drugih pla tf orm, ki so poleg filma r ele v an- tne z a občins tv o v 21. s t ole tju. V t e m k on t e k s tu so pose be j z animiv e sple tne pla t- f orme, ki v ede ali ne v ede vključujejo t eme duho vnos ti in r eligije t er vpliv ajo na us tr oj sodobne družbe in posame znik a, ki v njej živi. Reference Baruah, Sabyasachee, Krishna Somandepalli in Shrikanth Narayanan. 202 2. Rep r es ent a ti o n of Pr ofes si o ns in Enter t ainm ent M e dia: Insi ght s into Fr e qu en c y an d S enti m ent T r en d s thr o u gh C o mp u t a ti o nal T e x t A nal y si s . PLOS ONE 1 7 , š t . 5:e 0 26 7 81 2 . Crane, Diana. 2014. C ul tur al Gl o b aliz a ti o n an d th e D o minan c e of th e A m er i c an F ilm In du s tr y: Cul tur al P olic ies, Nati onal Film Indus tries, and T r ansnati onal Film. International Journal of Cultural Policy 20, š t . 4 :36 5 –3 82. Drisko, James, in Tina Maschi . 201 5. Content Analysis. O x fo r d: O x fo r d Uni ver si t y Pr es s . Flick, Uwe . 20 0 9. An Introduction to Qualitative Research . 4th e d. L o n d o n: S AGE. Foret, François. 20 0 9. Reli gi o n: A S o lu ti o n o r a Pr o b l em fo r th e L e gi ti mi s a ti o n of th e Eur o p ean Union? Religion, State and Society 37 , š t . 1–2: 37– 5 0 . Johnston, Robert K. 2006. Reel Spirituality: Theolo- gy and Film in Dialogue . 2. izdaja. Ada: B aker Academic. Khadilkar, Kunal, Ashiqur R. KhudaBukhsh in Tom M. Mitchell. 202 2. G en d er B ias, S o c ial B ias, an d Rep r es ent a ti o n in B o ll y wo o d an d H o ll y wo o d. Patterns 3, š t . 2: 10 0 4 0 9. Kraner, David. 2021. Medijske Reprezentacije Kot O d s ev Pr o b l ema Ins ti tu c i o naliz a c ij e C er k ve. Bogoslovni Vestnik 81, š t . 1: 16 3 – 18 3. Lavrič, Miran. 2013. Korenine nadnaravnega. Mari- b o r: A r i s tej. Lavrič, Miran, in Darko Friš . 2018 . Ins ti tu c i o nalna in z as eb na r eli gi ozn o s t v s ever ov zh o dni S l oveniji: Primerjalna analiza slovenskih regij po letu 1 9 6 9. Studia Historica Slovenica 18 , š t . 1:4 1 – 6 0. Mitkus, Tomas, in Vaida Nedzinskaitė-Mitkė . 201 5. T h e imp a c t of gl o b aliz a ti o n to c r ea ti ve in du s tr i- es: th e anal y si s of fi lm in du s tr i es of c entr al an d eastern Europe. Creativity Studies 9 , š t . 1:6 4 – 7 4. Norris, Pippa, in Ronald Inglehart. 2011. Sacred and secular: religion and politics worldwide . 2nd e di ti o n . C amb r i d ge : C amb r i d ge Uni ver si t y Press. Palakodety, Shriphani, Ashiqur R. KhudaBukhsh in Jaime G. Carbonell. 2020. Mining Insights from Large-Scale Corpora Using Fine-Tuned Language Models. Frontiers in Artificial Intelligence and Applications 32 5 :1 8 9 0 – 1 8 97 . Radovic, Milja. 202 3. Re f r amin g S p a c e : Reli gi o n, History, and Memory in the Early Documentary F ilm of th e Y u go slav S p a c e. Journal of Religion & Film 27 , š t . 2: 1 –37 . Rossiter, Graham. 19 9 9. T h e S hap in g Infl u en c e of Film and Television on the Spirituality and I d enti t y of C hil dr en an d Ad o l es c ent s: A n Edu c a- ti o nal Resp o ns e—Par t 3. International Journal of Children’s Spirituality 4, š t . 2:207– 2 24. Verhoeven, Deb, Bronwyn Coate in Vejune Zemai- tyte. 2019. Re - D i s tr ib u ti n g G en d er in th e Gl o b al F ilm In du s tr y: B eyo n d # M e T o o an d # M e T hr e e. Media Industries Journal 6, š t . 1: 1 35 – 1 55. Wright, Melanie. 2006. Religion and Film: An Intro- duction . L ondon : B lo omsbur y Publishing.