Zgodnja
z1
Katollšk cerkven list.
Danica iehaja vsak petek na celi poli, in velji po poiti sa eelo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40 kr, ta četert leta 1 r!d 30 kr V tiskaruici sprejemana %* leto 4 gold., »a pol leta 2 gld^ n Četert leU 1 gl; ako cadene na ta dan prasnik* iiide Danica dan poprej. '
Tečaj XXXI.
V Ijnbljani 30. vel. serpana 1878.
List 35.
Mzgtedi bogoijubnih otrok iz rzih casor Rerčanstra.
7. Janez Vianney.
(Konec tega oddelka.)
Ob enem je dehl tudi duhovno miloščinjo. Otroke svoje starosti je učil cčenaš, češenomarijo, tri božje čednosti in naj potrebniše resnice sv. vere. Opominjal jih je, naj bodo prav pridni, naj Boga priserčno ljubijo, naj se nikar ne pritožujejo, če drugi boljše živijo, marveč naj udano in poterpežljivo prenašajo svojo revščino. Ce je po tem pri slovesu cela versta beračev ga hvalila in se zahvaljevala, je hitro proč bežal; kar je storil, storil je zavoljo Boga, ne za pohvalo in za hvalo ljudi!
Se dve drugi lepi čednosti je imel dobri deček: pokorščino <<o staršev in veselje za delo.
Njegova sestra je pravila o njem: „Naša mati zo vedili, kako je bil Janez vselej vbogljiv. Če smo bili mi drugi kterikrat vnemami, ali da nismo radi storili, kar so veleli, so zapovedali kar bratu Janezu, da nam je bil za zgled. „Le poglejte! so nam potlej rekli, ali se morebiti on obotavlja? ali morebiti mermrd? Glejte 1 kar precej gre." Tak zgled je potem pač še nas pod-bodil, da smo ubogali."
Navadno je hodil z domačimi na polje delat, kadar ni šel na pašo s čedo. Tam je mirno delal, kolikor je bilo v njegovi moči. Enkrat je bil poslan s starejšim bratom Francetom v vinograd, da bi zemljo prekopa-vala. Janezek je menil, da mora pri kopanji ravno tako daleč naprej priti, kakor brat; pa to se mu ni hotelo sponesti. Njegov brat je bil močnejši, in mu je bil toraj zmiraj spredej.
Zvečer Janezek materi toži, da je France tako hitro delal, da ga nikakor ni mogel dohajati. Mati na to ukažejo Francetu, naj nekoliko manj dela, kadar bo Janezek ž njim delal.
Drugi dan dobi Janezek od neke nune malo podobico Matere Božje v dar. To podobico vzame seboj v vinograd. Ko zdaj spet prične delo na strani svojega ornega brata, položi nekoliko stopinj pred seboj Marijno podobico na tla in natihoma moli v serca, ljuba Mati Božja naj mu pomaga, da bo mogel toliko storiti, kakor njegov brat. Ko pride kopaje do podobice, prestavi jo za nekoliko stopinj naprej. Pomagala je molitev in misel na ljubo Mater nebeško. France pripoveduje zvečer doma na pol nejevoljen, da danes ni mogel prehiteti brata.
Pri taki vnemi za delo ni pozabil na dušo. Ko je tako z matiko perst okopaval, rekel je sam sebi: »Ob-
delovati moraš tudi svojo dušo; plevčl, napake moraš iz nje odpravljati, obdelati jo moraš, da bo s pridoma sprejemala dobro seme, ki ga Bog s svojo milostjo seje
vd-njo".
Kadar je šel na polje, ali pa zvečer z dela nazaj, je na poti zmiraj molil rožni venec, ali pa drage molitve. Ako je srečaval otroke svoje starosti, privabljal jih je k sebi in gredč podučeval v katekizmu.
Ko ie pa zvečer domu prišel, če se je todi čez dan več ko preveč na polji že utrudil, je vendar še učil se katekizem, bral zgodbe svetega pisma, ali pa je molil. v
Se v poznejših letih je rad v misel jemal in srečne imenoval dni svoje perve mladosti: „Ko sem bil na polji s svojo matiko ali lopato, sem molil na glas, ko sem bil v druščini, sem molil natihem. Ako bi imel 7daj, ko duše vodim, še toliko časa na svojo lastno dušo misliti, kolikor sem ga imel takrat, ko sem še obdeloval njivo svojega očeta, kako srečen bi bil! Popoldne
50 kosilu je bil počitek; ulegel sem se po tlčh, kakor rugi, delal se, kakor bi spal, pa sem molil iz polne globočine svojega serca. O prelepi čas!" — Eu mesec pred smertjo je še ponavljal: „&ako srečen sem bil, ko nisem imel druzega preskerbovati, kakor svojega osliča, svoje tri ovčice!... V tistem času sem mogel moliti tako prav s polnim veseljem svojega serca! Takrat mi ni bila glava tako polna."
Pa nikar ne mislite, da je bilo za dobrega Janezka vse to tako lahko, da je v pobožnem času živel! O le nikar; tisti čas, v kterem ie Viannev svoje otročje leta preživel, je bil za Francosko zelč žalosten čas. Hudobni ljudje brez vere so bili umorili svojega pravega kralja in so vso oblast in moč v deželi sebi naklonili. Mašniki so bili preganjani, v verige devani, morjeni; cerkve so zapirali, skrunili. Nekteri duhovni so se poskrivali in tavali okrog, kakor ubežna žival. Po skednjih in svislih so morali pribežališča iskati, da so mogli v temni noči maševati in sv. zakramente deliti. Tako je bilo tudi tam, kier je bil Janez Vianney doma.
Mati Janezkova so k takim skrivnim zbirališčem vselej prihajali in tudi svoje ljubljeno dete seboj jemali. Enkrat iu srečajo duhoven, ki so bili v gozdu skriti. Tiha pobožna zunaj nost dečkova se jim kai nenavadnega zdi. Vprašajo ga: „Koliko zi star?" „Enajst Ičt," odgovori Janko. „Od kdaj fte nisi bil pri spovedi ?" „Jaz še nisem bil nobenkrat pri spovedi", ie odgovor. Zdaj ga mašnik nektere reči izprašujejo in kmali spre-vidijo, da je blagi deček zadosti podučen in ukažejo, naj kar k spovedi pride. Zdel se jim je tudi sposoben sa pripravljanje k pervemu sv. obhajilu.
Podučevali in pripravljali ste ga dve redovnici ▼
bližnji vati. Janezka ie bila kar sama gorečnost in paz-nost pri poduku. Slednjič pride pričakovani srečni dan pervega st. obhajila.
Bilo je 1. 1799 o koinji. V nekem skednji so so-stavili priprost ubožen oltar. Vhod je bil s senčnimi vozovi sagrajen in skrit. Bilo je po pol noči. Okrog oltarja so biLi sbrani mladi otročiči s svojimi »Urši. Sv. masa se je prav natihoma opravila. In med mašo sprejel je pobožni otrok s angeljsko pobožnostjo in nedolžnostjo pervo sv. obhajilo.
Osemnajst let star odloČil se je za više šole, da bi bil duhoven. Toda dve prevažni reči ste mu bile nasproti: starši niso privolili, beržkone, ker so se bali prevelikih stroškov, in sam ni imel dovelj zmožnosti za učenje. Pervo bi se bilo Se kako poravnalo, ker ondotni g. župnik so obljubili storiti zanj, kolikor bo v njihovi moči, in drugi dobrotniki in sorodniki so tudi nekaj pripomogli: toda veča skerb, skor nepremagljiva težava je bila druga: premajhna zmožnost. Dobra, bistra glava je dar Božji, človek je nc more dati onemu, kteri je od Boga nima. A blagi Janez, ki je vedel, da je pri Bogu še ložej kaj sprositi. kakor pri ljudeh, ne obupa še. Obljubo naredi, da hoče pes romati na grob sv. Frančiška Regis-a in tam se živo priporočiti svetniku, naj bi mu toliko sprosil, da bi se mogel le toliko naučiti, da bi postal vreden služabnik v vinogradu Gospodovem. Obljubljeno božjo pot opravi v velikih težavah, v brit-kem pomanjkanji. Še čez 50 let je sam o tem pripovedoval nekemu romarju, kterega je bil obdaroval: „Da-jati je slajše, kakor jemati, je rekel. Enkrat v svojem življenji sem beračil; takrat ko sem šel k grobu sv. Frančiška, pa mi ni šlo naj bolje. Imeli so me za tatu in niso mi dali ne kruha, ne strehe."
Kar je tako zaupljivo prosil, je prejel. Kakor bi odrezal, ga je slaba zmožnost minula, in kakor bi bil dobil drugo glavo, toliko ložej se je učil. Prav posebno sijajne učenosti sicer nikdar ni imel, imel je pa blago serce, polno keršanskih čednosti: če mu je znabiti manjkal en darček posvetne učenosti, imel je namesto njega 7 darov božje učenosti — 7 darov sv. Duha. To ga je v njegovem sv. stanu tako povzdignilo nad druge, da so od daljnih krajev raznoteri ljudje kar na trume prihajali k njemu po svčt in tolažbo.
Poleg druzih težav mu pridejo slednjič še vojaške leta s svojimi nadložnostini. Nič ni pomagalo, moral je biti vojak, če se je še tako bal: toda po posebnih okoliščinah — kaj bi rekel drugač — po čudežu Božjem, je bil še te zapreke rešen in I. 1815, že 29 let star, za mašnika posvečen. To sv. službo je opravljal 44 let s toliko vnemo in s tako sveto natančnostjo, da je slehernemu duhovnu za zgled, kakor so njegove mlade leta za vsacega otroka naj lepše ogledalo otročjih čednosti. O da bi se le naša mladina hotela po njem ravnati, potem bi bilo pričakovati boljših časov!
O božjih potih.
(Dalje.)
5. Pravijo se dalje: Božje pota so deržavi nevarne.
To se pri nas do sedaj se ni terdilo, drugod se pa že terdi. Ali ta je zopet prazna. Kdo navadno tako sodi? Navadno oni, ki so sami nevarni deržavi, ki ao ae bili sakleli proti cerkvi in deržavi. Taki ljudje po-potovajo sem in tje, sklicujejo skupščine, napravljajo veselice in to pod rasnimi pretvesami, pod kterimi prikrivajo svoje prave peklene namene. Ti in taki ljudje, ki so sami malopridneži, kar se tiče javnega reda in varnosti deržavne, morebiti ssmo zapeljani in nahujskani
od skritih rovarjer, ti in taki ljudje podtikajo božjim potom slabe namene, veleisdajske nakan«, podtikajo romarjem ose, kar bi sami radi izpeljali. S tem pa, 4* napadajo romarje in boije pota, napadajo tudi katoliiko cerkev, dolšč jo, da deril s „internaoijonalo", čel, da obe sknpno delate in rajete proti vladarjem in vladam. Tako hočejo ti ljudi? vladarje in vlade preslepiti in njib pozornost od sebe odverniti, da bi tem laglje izpeljali svoje peklene naklepe. Oni natolcnjejo in napadajo katoliško cerkev, in jo smerjajo s Černo internacij onalc, da tako morejo laglje krepiti „rudečo inter-nacijonalo", ki njim služi in v njih smislu dela. Ali pa ni silna krivica, če kdo komu očita grozno zločin-stvo s pretvezo, da bi ga pobil io pogubil? Ali ni silna krivica, če kdo komu očita grosno sločinstvo, pa mu ga ne dokaže, kakor bi moralo biti ? Tako silno krivico delajo katoliški cerkvi vsi oni, ki jo natolcnjejo in dolžč, da so njene božja pota deržavi nevarne in po-gubljive, da bi jih s to pretvezo ustavili in zaterli.
Ves svet vč, kaj so boije pota, s kakega namena se hodi na božje pota, in kake sredstva ae rabijo. Od kar božje pota obstojč, ni se našlo na njih cič V*ega, česar jih dolžč hudobni sovražoiki. Na božjih potih ni sledu skrivnim shodom, tu je očitno vse, kajti očitne so in slovesne bogoslužne opravila. Vsak psmeten in veren človek mora spoznati, da božje pota niso nevarne in pogubijive nobeni deržavi, pač pa se utegnejo biti edino zanesljivo sredstvo, da se deržave rešijo rudeče internacijonale. Sreča, ako bi vlade spoznale bistvo in blag ovito delovanje božjih pot! Gotovo ne bi jih pisano gledale, ovirale, zabranjevale, ampak prav krepko bi jim na roke šle.
6. Tudi ae ugovarjajo: Saj tudi katoličani božjim potom nasprotujejo.
»»Mnogi letajo aedaj sem, sedaj tje, da obiskujejo svetinje, in se čudijo djsnjem svetih Božjih, kedar o njih pripovedovati slišijo. Ogledujejo velike stavbe tem-peljnov, in poljubljajo svete kosčice onih, ki so v svilo in zlato zaviti. In glej! Ti si pri meni tu na altarju pričujoč, moj Bog, aveti vsih svetih, Stvarnik ljudi, in Gospod angelov!4' Te besede svetega pisatelja natezajo in pri8tavljajo: To je menda zadosti jasno vsskemu, ta je dobro povedal, koliko božje pota veljajo. Pervo se ne d£ utajiti, drugo pa se mora prav umeti. Tu se terdi samo to, da ne grč, da bi svetinje više cenili od obiskovanja av. Rešnjega Telesa, ali da bi nam oboje enako važno bilo. Sv. pisatelj zahteva le to, da bi Kristusa v sv. zakramentu raji obiskovali, kakor svetinje, kar je tudi res in prav. Da je sveti mož tako sodil in ne drugače, ras vid no nam je iz onega, kar je bil malo spredsj povedal. Nateza nam namreč Noeta, in pripoveduje, kako marljivo in dolgo je ladijo tesal, da bi mogel oteti sebe in svoje, ter s tega sklepa, kako pridno se moramo tudi mi pripravljati na prejemanje Boga v najsv. zakramentu, stvarnika sveta in početnika našega večnega življenja. Navaja nam Mozesa, in pripoveduje, da je dal skrinjo savese z nestrohljivega lesa narediti, s zlatom prevleči, da je v njej shranil ploši, na kteri je bil Gospod zapovedi zapisal, ter sklepa s tega, da mora tudi naše serce brez greha biti in se s vsemi čednostmi olepšati, kedar hoče samega Boga pri sv. obhajilu prejeti. Navaja nam Salomona, in pripoveduje, da je Gospodu prekrasen tempelj postavil io ga sijajno posvetil, ter sklepa s tega, da je treba na vso moč vredno zakrament sv. Rešnjega Telesa prejeti. Slednjič navaja Davida, in pripovedoje, da je od veselja in pobožnosti pred skrinjo zaveze poskakoval, ter sklepa s tega, s kako pobožnostjo in s kakim počeščevanjem bi morali kristjani svojega Boga v tabernakeljnu poveličevati.
Slednjič pravi, da nekteri radi dale« romajo k sveti-njaoi, neradi pa obiskajeio Boga v njegovi hiši, ki jim je vendar dokaj bliiej. Kakor tedaj ne graja ne Noeta, ne Mozesa, ne Salomona, ne Davida sbog njihovih del; ravno tako ne graja bo tj i h potov, temveč jih poterjnje. On sklepa s malega na veliko, in pravi, če se ie svetinje tako obiskujejo in častč, koliko bolj gre Boga v njegovih tempeljnih obiskovati in častiti. V onem pa, kar poaneje nasleduje, opoaornje na pomanjkljivosti, ki se rade primerijo na boijih potih, ne tako rade pa pri obiskovanju, prejemanja in počeševanja Najsvetejšega.
S tega tedaj, da častitljivi pisatelj obiskovanju sv. Resnjega Telesa pred boijimi poti prednost daje, in napake graja, ki se utegnejo tam primeriti, se pa ne more sklepati, da jih on kakor si bodi graja. Kdor na ▼se to posni še njegovega duha in njegovo poboinost, bode se dvakrat premislil, preden se bode prederznil terditi, da on nauku in djanju sv. cerkve nasprotuje.
To velj& tudi o vseh drugih isrekih proti božjim potom, naj si že prihajajo ali od dobrih katoličanov, ali cerkvenih predstojnikov. Ne grajajo božjih potov samih na sebi, ampak grajajo nepristojoosti na božjih potih. Grajati bi toraj bilo, če bi kdo sel na božjo pot, ki ni zapovedana, pa bi s tem prelomil važoo zapoved, postavim : da bi ne bil pri sv. maši na nedeljo ali praznik; če bi vsled božje poti napravil jezo, krčg in prepir med domačimi; če bi zavoljo božje poti zanemarjal svoje dolžnosti; ali če bi zavoljo božje poti v nevarnost prišla nedolžnost in čednost, sdrsvje in življenje; ali če bi š*-J na božjo pot z grešnega namena in na grešen način, da bi stregel lenobi, nezmernosti, razberzdanosti, nečistvo-vanju itd. Take božje pota, se vč, da niso v duhu sv. cerkve, ampak nasprotujejo njeni nameri, ovirajo svete namene, skrunijo božje pota; to potem niso božje pota, ampak satanove pota, ktere se gnjuaijo ne samo cerkvi, ampak vsakemu pravemu katoličanu. Vse to, kar smo do sedaj našteli, le oskrunja božje pota. Kakor bi bilo tedaj z ene strani nespametno in brezbožno take zlorabe in take oskrunjevanja priporočati, hvaliti ali zagovarjati, ravno tako nespametno in brezbožno bi bilo % drage strani zbog teb in takih zlorab in oskrunjevanj pravo rabo božjih potov samo po sebi obsojati, zabra-njevati in grajati. Le sodbe in navada sv. cerkve se deriimo, pa gotovo ne bodemo ne napek sodili in napek ravnali.	(Dalje nasl.)
Začetek in konec nekega iainjirega preroka*
Laški časniki marsikaj pripovedujejo o bivšem garibaldovca Lazzaretti-a, ki je te dni našel, Česar je nekoliko lčt iskal. Lazzaretti je bil pred nekterimi leti rogovilei, garibaldovec in vosnjač. Liberalni listi pa pervo dvoje zamolčajejo in ga popisujejo le ko bivšega vosnika. Opustil pa je trudno voznjaštvo ter si je izvolil loije opravilo, namreč: rogoviliti, lenobo pasti in iiveti na brado bateljnov, kakoršnih se povsod kaj najde, slasti tndi po „MonteamiatiM ne daleč od Flo-renca.
Lazzaretti naznanoje, da je imel prikazni, zamak-njenja itd. (kar je pač podobno „garibaldovca")! Za
Cisti svojo družino in umakne se v pušavo, to je, ca ontelabro, češ, da bo živel v postu in pokori. Ondi sačne šajtergarček pridigati, se obnašati sa pravega mesija, sa aposteljna Božjega, sa preroka, boje še nad Davida, češ, da vsak dan Gospod Bog z njim govori, častivci tega garibaidino-vosnjača se množijo neizrečeno naglo na stotine in tisoče.
Sklenejo, in zdajci tudi res sidajo ondi cerkev. Moije, žene, otroci hodijo v velikih trumah na to „sveto goro" nosijo na ramah debele kamne in menijo: da bo
toliko bolje delo, kolikor veči kamen kdo prinese. Visoka cerkev, še viši stolp je bil zidan, ki so ga imenovali „turn Davidov'. Ondi je vosnjač Ijadčm pridigal: 11. avgusta jih j^ imel 3000 zbranih. Da ti čudni včrd s svojim ,,prerodom" pri vsem, kar so počeli, niso pra-šali PoD^nega snofa za privoljenje, to je očitno.
Io kaj jih je učil garibaldež? Pravil jim je v začetku, da bo treba na novo dežele razdeliti v enake dčleže: posestev, delo bodi obČinako, to je, vsih skopaj, na občinsko brado; on ko apostelj je občni delivec, vč-liki oskerbnik. Naj bolj butasti njegovih poslušavcev so ]eli se znebivati s.ojih posestev temu „velikemu oskerb-nikuv prid, kteri je v resnici kmali postal mogo6en posestnik ter je imel kacih 60 družin čisto v svojem poaroč;i. Na Montelabro so nosili robo, pridelke, in „David'' je delil, spravljal, pa veiik davek jemal v prid občinskega družbinstva in ,.novega mesija". Spomina vredno je, da neko imenitno osebstvo, v visoki sluibi v Floreacu, se je podaio v tesno občenje s ,,prerokom na Montelabru". Tudi si je ,,prerok" oskerbel znamenitega pravdoznanca. ker policija je bila jeia opazovati nje^a :ri njegovo počenjanje ter odiranje ljudi.
Nekega dne »e ,,David" neprevidoma najde vjetega v vozu, spremljanega od karabinjerov, ki so ga gnali pred sodnijo v Grossetto. Kadar voz dospe v Skansano, se tist-.i ravno omenjeno imenitno osebstvo verže na kolena pred vozom, vstane, poljubi roko temu „svetema človeku" in ga spremlja prav do ječe. In vse to pričo ljudstva' (Kdo so ne bo čudit zvijači, hinavstvu, pla-zarstvu teh peklenskih farizejev? Kaj vse počnč, v kaj vse se ponižajo ti mercinarji, da bi ljudstvo prekanili!)
In res, čez malo dni so tega goljufa in sleparja izpustid, češ, sodnijska oblast se je prepričala, „da takemu, ki sam hoče in dovoli, se ne zgodi nobena krivica" (volenti et consentienti nulla fit iojuria), in da sa pravdo zastran goljufije je treba, da tožijo ožuljeni. Prefekt Cotta-Ramusino se je zadovoli! s tem, da je ukazal, naj Lazzaretti zapusti okrajino Grossett«.
Toda potikavši se po Umbriji in celo po Francoskem se je zopet vernil na M >ntelabro. Na svojem potovanji pa ni bil srečen (lahko je misliti, zakaj ne?), v Umbriji je bil zapert; na Francoskem posilno dalje odpravljen.
Oziroma na vero so bili nauki njegovi radečkarski, s kterimi je čisto pokazal, kdo da je. Rekel je, da duhovni in dve tretjini Človeškega naroda se morajo pobiti v Čednih vojskah Lazzarettovih kardel, Čel, da s9 brez tega ne more doveršiti odrešenje človeškega rodu,. (Kaj da je to „odrešenje", se bo precej vidilo.) Take reči so n&povedovaoe v nekem natisnjenem lističu s napisom : „Zamaknjenja, videnja in preroške razodevanja
Davida Lazzaretta, novega mesija.....sodnika, samo-
viadarja. naj višega vodja sa dopolnjeno odrešenje." (Bogoskrunsko si t« pošast prederzne prilastovati ime Batnega Jezusa Kristusa!) V omenjenem lista ta milo-vanjvredni butež napoveduje, da v 12 letih bo zaterl vse cesarstva, kraljestva in republike po sveta in bo napravil eno samo cesarstvo, kteremu bo podverienih 13 samoderštev, s papeževim vred, ktero aamo bo dajalo postave za vse človeške rodove, ki bodo spravljeni v eno samo tesno edinost v veri, obredih in politiki. V drugem lističu je še dalje čenčal, kako bo vse obnovil ; tudi v tesno verske reči se je spušal in rekel n. pr, da ima človek dve neumerjoči duši, da razun pekla in vic je tudi neko kraljestvo upanja itd.
V svojih tako imenovanih pridigah je podžigal k razdjanju, klanju, ropu, in take reči je tudi res poče-
c j al po peterih ve.iitih okrajinah s 40.000 prebivalci, v kterih pa je komaj kak ducat karabinjerov. Vidi se tudi tukaj, kakošen red je v hvaliiani Italiji, da je eo vertoglavee kos tolike sleparstva in brozboštva počenjati!
V predpražnik velikega Šmarna je imel biti vehki pred omenjeni dan za djanje „davidovcev". Velika procesija, spremljana cel6 z deželno godbo je imela priti z gore Mootelabro, prehoditi okrajine po „Monte Arniati" in pričeti posestva deliti. Že je bilo 14. avgusta na vse sgodaj zbranih več stotin „davidovcev" na mestu, kjer je bil lažnjivi prerok pripravil kruha iu vina za vse. Vendar pa so krožili le okrog hriba in niso sli v dolino. Med tem pa je bilo prišlo že več karabinjerov in tudi njih vodnik.
Še le 18. avg. so se čisto pokazali „davidovci", kaj da hočejo. Ta dan se je Lazzaretti na čelu obilnega števila svojih priverženeev napotil proti mestu Arčidossu. Vsi po biii oboroženi in so vpili: „Viva la Rep ub lica! „Živela republika!" Ko so se bližali okra-jini, kjer se je imel pričeti poboj in deljenje posestev, se jim postati nasproti načelnik očitne vamobti z ne-kterimi karabiujeri in srenjskimi stražoiki. Na tretji klic, da naj se razidejo, je derhal odgovorila s streljanjem ia bil je ranjen vodnik in še nekdo drugi. Tudi karabinjeri začno streljati, boj je terpel nekaj časa in bilo je nekaj ranjenih, eden ubit.
Lassaretti, ki je derhal navduševal k uporu, je bil smertno zadet cd avinčenke. Njegovi priverženci, videči, da umira, so ga useli in nesli na hrib Santa Fiora. Prihitelo je še več varnostnih stražnikov in druzih, tudi kraljevi prokurator, sodnik, in pričeli so preiskovanje, mnogi rogoviieži pa so zbežali v g zde, kamor je šla straža za njimi jib lovit.
Kakošnega semena pa je bil Lazzaretti, kažejo laški liberalni listi tudi po njegovi nesrečni smerti. „Secolo" pika vlado, da ga je preganjala; pravi tudi, da je bil dvakrat tožen zarad sleparstva, pa vselej ne-kriv spoznan. To je pač lahko verjeti pri novolaških okolišinah; če bi bii tudi koga iz kože djal, bi ga bili komaj krivega spoznali, kajti vrana vrani ne izkljuje očesa. Ta list tudi pripoveduje, da pretekli mesec je bil poslau na Monte Amiato karabinjersk stotnik, naj bi preukal, če je pričujočnost Lazzarettova nevarna očitnemu redu; toda koncc tega je bil čisto \goden Lazzarettu! Tedaj nedolžen, ki je ljudi tako gerdo deri, naznanjal komunizem, poklanje duhovnov in dveh tretjin človeškega rodu! Lepa nedolžnost!
Ubogi voznjač Lazzaretti je bii orodje prekucu-bov. „Unita ' pravi, da imel je nalogo: po drugem kalupu zverševati delo družbe za oprostovanje ^Societk emancipatrice) in druzih enacih družb, in pa d«ti Italijanom ziagano imenovane „starokatolike" pod imenom ,,davidovcev". Toda bratci so ubili bratca!
Pri vsem tem pa vendar ni viditi čisto jasno, če se je voznjač Lazzaretti čisto zavedil ali ne, kakošaim farizejem je služil? Laški framasoni delajo od nekdaj po prekanjeno spleteni osnovi; kakor so v začetku hinavsko klicali: „Evviva Pio IX!" tako so zdaj v Laz-zarettovo republiko mešali papeža in čenčali nekaj o ,,keršanski republiki", da bi ubogo ljudstvo slepili.
Sklep vsega tega za katoliško ljudstvo je: „Varite se lažnjivih prerokov
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Il Ljubljane. (Zahvala sv. Očeta Leona XIII za vaiila o njih povzdiguj en j i na prestol sv. Petra.) Sporočeno je bilo o svojem času, da so mnoge društva ia
vredništva tudi v Ljubljani po svojih predsednikih sreč» vcšile novemu papežu o njih nastopu. Te dni je prišel po apostoljskem nunciju iz Rima odgovor na one vošila is Ljubljane, namreč do predsednikov prečast. gospodov prošta dr. Ant. J ar ca in kanonika Fr. Kramarja.
Apostoljski nuncij omenjajo, da jim je papeže? deržavni tajnik kardinal Franchi (ki je med tem umeri, kakor je anano) is Rima nasnanil, kako silno veliko število vošil je došlo Njih Svetosti o povzdignjenji n t papežev prestol in da jim je nemogoče vsakemu svojih otr6k in vošilcev posebej odgovoriti, kakor bi radi; naložil pa je deržavni tajnik apostoljskemu nunciju v papeževem imenu, naj on za avatrijansko cesarstvo prevzame to nalogo in razglasi, kako močno so bili ginjeni namestnik Kristusov od tolikih in tako prelepih dokazov spoštovanja in podložnosti svojih otrok.
Apostoljski nuncij in nadškof Solunski Ljudovik Jakobiui so torej omenjenima predsednikoma, vsakemu posebej, poslali prepis vsega precej obširnega kardina-lovega pisma, ktero nasleduje tudi za naše rojake.
Pismo kardinalovo do apost. nuncija pravi:
Visokoblagorodnif Precastitljivi Gospod!
Ravno da je bilo preteklo nekaj dni, odkar so biii Naš vzvišeni gospod papež Leon XIII povzdignjeni na prestol av. Petra, že je prihajala neštevilna množina poročil, vdanostnih pisanj in prespoštljivih pisem, ne le iz Italije, ampak tudi is vsih škofi) iu krajev svetA do Njih SvetoBti. Cerkveni predstojniki, metr politanski in stolni kapitelni, vsaktere verske naprave, dobrotne družbe, slovstvene in vednostne zveze, znamenite osebnosti iz duhovstva in svetnega stanu, vsi so se med seboj skušali novemu papežu darovati svoje naj odkritoserčniši vošila, zedinjene z naj gialjivsimi sinovskimi dokazi spoštovanja, bodi si po daljnopisu ali po navadni poti.
V	teh vdani stnih pismih in poklanjanjih, ki so zadostno naznanovale duha edinosti in zložoosti, kteri gospoduje v Cerkvi, je bii občutek britkosti zavolj hudib okolišin, v kterih se nahajajo občinski Oče vernikov, zedinjen z vošili in upi, večkrat podpirani s pobožnimi in blagoserčnimi darovi, ki so imeli namen olajšati nadlogo ic pomanjkanje, ktero že več let tare sv. Prestol.
Pač si morete miiliti, Prečastiti. Visokoblagorodni gospod, koliko ginljive za serce sv. Očeta so bile take ijubeznjive naznanila. Ker že pervi trenutek svojega povzd gojenja ca papt ski Prestol so bili potoUženi z ravno t«ko radovoljnim kakor velikanskim skazovanjem, ki jim je bilo v delež od preljubljenega Njihovega rimskega ljudstva, in zdaj so vidili, da se ta vesoljni občutek češenja in ljubezni tako nenavadno in prečudno obnovljuje in kakor čaravno dan na dan razcveta — ravno to, kar je ranjcega papeža Pija IX slavnega spomina spremljalo do njegovega groba. To je čutilo, ki je občudovalo občudovanje in stermenje ne le pri ker-šanskem ljudstvu, ampak tudi celč pri sovražnikih Cerkve in rimskega papeštva.
Dalje naslednje bolj obširno, kar smo povedali v začetku, in k sklepu kardinal deržavni tajnik naznanuje, da sv. Oče iz naj globokejši globočine svoje duše vsakemu posebej in vsem škofijam, h kterim se voiilci štejejo, podelijo sv. apostoljski blagoslov; prosijo pa Boga, naj bi ta blagoslov pospešil konec vsih stisk sv. Cerkve, ter poterdil, poživil molitev in obljube, ki jih darujejo ljubeči otroci sa prostost io mir svojega Očeta in pastirja.
V	Rimu, 15. mal. serp. 1878.
Al. kardinal Franchi.
Iz Tersta živo popisujejo, koliko veselje so 17. avgusta, cesarjev predgod, v večer nasnanovali Slovenci ondi po okolici. Vsi homci na okrog so žareli od pre-
mnozih svitlih kresov, ki so naznanjali veselje nad cesarjevim godom in ob enem zvestobo do presvetlega cesarja in cesarske hiše. Po Škednji se je razlegala godba s cesarsko pesmijo in pokali so možnarji. — Meščani teržaški pa so ravno ta večer obhajali cesarjev rojstni god na Opčini z neštevilnimi lučmi, svetljavami, raketami, bengalskim in raznimi umetnimi ognji. — Med tem je bilo opanljivo lepo viditi z morja, ko ao se Loj-dovi parniki in vojni parnik „Garganou lesketali raz-svitlovani v različnih barvah.
Kakor v teržaški okolici, tako je bilo po Istri, daleč tje doli po isterskih gorah so goreli veseli kresovi. — Barkovljani so napravili kres in strel na bregu ob morji; vsaka vas je kazala očitno svojo vernost do cesarja in domovine avstrijanske. Sploh je to leto vse slovensko Primorje toliko očitniše razodevalo o cesarjevem godu svojo zvestobo, kolikor bolj nehvaležne iu izdajske so se skazovali večkrat mnogi izmed Italijanov. Ni čudo, da je marsiktere Italijane jela vest peči in po-begajo v Italijo. Bog nakloni zvestim Slovencem pa tudi boljši osodo.
Št. Anderž V labodski dolini. Bralci „Zg. Danice' gotovo že poprašujejo, je-li P. Pam iz Kitajskega že kaj odgovoril in ali je prejel milodare, ktere smo mu po P. Sajovicu poslali. Naj povem danes tim blagim dobrotnikom, da imam odgovor od P. Pam a že dalj časa v rokah, pa sem le vedno odlašal, ga sporočiti. Na] ga tedaj danes svojim rojakom priobčim. Na vso moč so se razveselili misijonarji in Kitajci, ko so velikanski z raznimi rečmi napolnjeni zaboj odperli in vidili, kaj vse da so dobili od svojih bratov in sester Čeških in slovenskih. P. Pam mi na nektere vprašanja odgovarjajo in med drugim povedč, da Slovencem že znana devica Si-kia tsen (tako namreč se piše) ima kerstno ime Mo-li a, to je: Marija. P. Pam so zdaj v Kiang-u in na desnem bregu dereče reke Yan-tse kiang a, kamor so se preselili, da bi tudi ondotnim Kitajcem sv. evangelij oznanovali. Povabili so devico Si kia-tsen, da bi prišla v to novo postajo, in bi tudi tam kupovala neverske otroke, pa ne vedč, bo li prišla, ali ne. Na novem misijonu, pravijo Pam, imam več takih, gorečih devic, kakor je Si kia-tsen. Eni izmed njih, ktera ai je s svojem pohlevnim in krotkim obnašanjem serca vsih novokeršenib pridobila, sem rekel, da naj dobrotnikom Slovenskim kaj piše in naj se zahvali za prejete milodare, kar je tudi rada storila in ga tedaj tu priobčim : *)
Spcštovanja polno pismo.
Visokočastiti gospod Pater! blagi mož, na kolena padajoča Vas pozdravljam. — Blagovolite pismo odpreti, ki se ga prederznem Vam, visokočastiti gospod, in slovenskim kristjanom v roke podati, da se Vam za poslane darove v imenu naših birot zahvalim. Moja serčna želja je, osebno pred Vas stopiti in se vam zahvaliti. Pa kako je to mogoče? Kraljestva in morja nas ločijo; svoje želje ne morem spolniti. Zato storim to pismeno. Visoko Vas cenimo tu na Kitajskem zavolj Vaše goreče ljubezni, ktero imate do nas in naših sirot; o kako goreče pač spolnujete zapoved Gospodovo 1 Bog naj Vas blagoslovi že na zemlji in naj Vam enkrat v nebesih bogato poverne! Ni je sreče, ktera bi se nebesom primerjati dala. Še enkrat ae Vam zahvalim in Vas pozdravljam	Kiong-scL-tsia, devica.
Sveto kerstoo ime: Mo-li-a, to je: Marija.
*) Čast. gosp. dopisnik nam je poslal tudi izvirno pismo s kitajskimi čerkami in t kitajskem jezika, pisano v stopih — od zgorej navzdol. Če kdo zn& to citati, naj pride in bere.
Vred.
Pisala sem to 20. decembra. Volim Vam dušni mir. Spodobno Vam padem na kolena.
P. Pam se dalje v svojem pismu posebno zahva-iu j e j o visokočastitemu gosp. fajmoštru A. L. iz P. na Štajerskem za znameniti milodar. Na sv. Andreja (po kitajsko Oo-tč-lc) dan sem, pravijo, sa blagega gosp. fajm. in za vse slovenske dobrotnike maševal, in bom pozneje ae večkrat za nje av. mašo opravil. Imena, ktere ste mi poslali, da naj na nje najdene ali kupljene otročiče kerstim, bom dal novokeršenim, ali malo težko bo za fantičke, in bo dalje terpelo, da vse imena oddam, ker fantičke lo proč mečejo, ako ao zelo slabotni ali za smert bolni. Deklice nasproti pa kaj radi izpoatar-ljajo Kitajci, in jih ali zadavijo, ali pa v str. veržejo. Ako o kaki zaverženi deklici le o pravem času zvemo, pošljemo precej po njo in jo rešimo, če je le kolikaj mogoče. — K sklepu pisma se še priporočajo v molitev.
Naj še pristavim, da zdaj nimam namena se mi-lodarov nabirati za Kitajce, ker je za en pot dosti, ia ker, odkar sem tu na Koroškem, ni lahko darovanih reči v Pariz, in potem na Kitajsko pošiljati. To nekte-rim v odgovor, ker so me pismeno vprašali, kdaj da spet kaj pošljem na Kitajsko. Z Bogom!
P. Fr. Sajovie.
Slava Pija KX.
Prevzv. škof v Veroni je v pismu do vredništva „Unita Cat." naznanil novo milost, doseženo po pri-prošuji Pija IX, kar se je dogodilo v Bovolonu, nekem tergu njegove škofije. Piše to-le: Bissali Viktor, sin Filipa in Marije, rojen 18. susca 1872, je bil podveržen že dvč leti božjasti. V sačetku ga je ta bolezen napadala bolj po redkem, potem je pa prihajala čedalje hujii ter ga je ukljub vsem mnogim zdravilom vsak dan po lOOkrat na tla vergla. Žalostni stariši so poskusili in rabili vse sredstva, da bi odpravili bolezen od ljubega sinčka, ki se je bližal že svojemu koncu. V tej obup-nosti se obernejo 11. preteklega rožnicveta do svojega dušnega pastirja, mu tožijo nadlogo, proseči ga, naj bi jim nasvetoval kako pomoč. Duhoven se čuti navdušenega in brez vsega pomislika jim nasvetuje, naj se obernejo v devetdnevnici k sv. Očetu Piju IX in naj v tem času pristopijo k mizi Gospodovi, ter naj poSožč otroka na persi košček obleke, ktero je nosil Pij Včliki. Veseli in polni zaupanja rbljubijo stariši vse spolniti, so vernejo domu in postavijo otroku na persi nasvetovani košček obleke. In glejte čudo! Ilipoma ozdravi fantek v nepopistjivo veselje svojcev in vsih. Mesec dni so opazovali fantiča: pa tudi le aenca ali znamnje prestane bolezni se ni prikazala več, temuč vsak dao so bolje počuti in okrepčuje. O milost Gospodova! o mogočnost njegovega velikega služabnika Pija IX, kterega so tisti pobožni stariši že visoko spoštovali o času njegovega življenja! — O tem čudovitem dogodku zamore pričevati več kot 4000 prebivalcev, ki jih šteje fan'ičev rojstni terg, kar zamorejo tudi njegovi stariši a prisego poterditi. — Kakor ao drugi avetniki pogosto pomo6-niki v tistih nadlogah, od kterih so bili o času svojega življenja sami nadlegovani, n. pr. sv. Rok, sv. Boštjan v kužnih boleznih itd., ravno tako smemo zaupati v Pija IX, da bode poaeben pomočnik v božjasti, ktera ga je hudo vila v njegovi mladosti.
Razgled po svetu.
Rimsko. (Se nekoliko o godu Leona XIII. Rim zdaj in prej. Deržavni tajnik Nina. Spreobernjenje brezver-
tksga Časnikarja.) Neštevilna množica ljudi je tiiala v da o »v. Joahima v Vatikan. Kardinali in prelaii, knesi in meščani in kar koli »e ne peči aa Kvirinal (stanovanje naslednika Viktor-Emanvelovega), vse je hitelo pred sv. Očeta svoje serčno volilo rasodevat. To je ravno čas, ko veliko Rimljanov aarad velike vročine mesto sapasti in tudi tuji tje toliko ne hodijo; torej sv. Oče niso čisto nič mislili, da bo pritegnila tolika množica vošilcev. Toliko bolj so bili ravno sato ginjeni. Manj veseli pa so bili nasprotniki, akoravno ti nehva ležniki le od papeštva živč. Bres papeža bi bil Rim mertvaško mesto, le s Vatikana in po Vatikanu prihaja življenje in živost temu mestu. Kdor bi se hotel prepričati, kaj je Rim bres papeža, mu ni treba ravno misliti se v čas nazaj, ko je bil Pij IX v pregnanstvu. Zadosti je, ako se mu zljubi iti proti Kvirinalu in „Monte Cavalla". Kolika dolgočasna, duhomorivna tihota biva v teh krajih, kako britek in neprijeten spomin budi pogled! Kolik razloček med zdaj in pred 8 leti! Kako je bilo takrat vse prijazno in veselo!
Zdravje sv. Očeta je izveratno. Z novim deržav-nim tajnikom delajo po 2—3 ure na dan, in kolikor bolj ga pozoajo, bolj ga cenijo. Kardinal Nina je po-sebno učen in olikan mož, kolikor ljubeznjiv, toliko spreten pri svojih opravilih. Služba pri sv. Očetu je res naj boljši šola za diplomacijo, za deržavniške opravila. Nina ie bil veliko let podtajnik sv. koncilskega sbora, dalje prisednik sv. Officium a, bil je veiikrat poklican k sodelu kongregacije za nenavadne duhovake zadeve v prašanjih o rasmerah med Cerkvijo in deržavo. V tacih okolišinah se je mož isuril za diplomata v pravem pomenu. Znano je is zanesljivega vira, da dvoje dosedanje sprejetje diplomatiskega odbora je kardinalu der-žavnemu tajniku sagotovilo doveršeno spoštovanje v obličji namestnikov tujih vlid pri sv. Očetu.
Lorenc Nina, rojen 12. vel. trav. 1812 v Rekanati, je sdaj v 67. leta. Lastoa mu je bila že v otročjih letih nenavadna bistrost duha in pa jeklena sterpnost v delo ter je bil izgleden učenec v vsih razredih. Doveršivši doma perve nauke je priččl bogoslovje v Rimu, bivajoč pri svojem stricu župniku. Povišan k doktorstvu bogo-slovstva in pravice ter posvečen duhoven leta 1838, bil je kaplan pri svojem stricu g. Lor. Damsso in se je med drugim prav posebno skazoval s usmiljenjem do bolnikov. Kmali pa je postal tajnik pri kardinalu ka-merlengu Kamilu di Pietro, in aopet auditor kardinala prefekta sborske kongregacije. O tistem času se je pričela obravnava z avstrijsko vlado gledč na rasmčre katoliške Cerkve v našem cesarstvu. S konkordatom je bilo vravnavanje srečno doverieno in Nina je dobil od avstrijskega cesarja red železne krone in ob enem v apomin zlato tabačnico s čerkama „F. J.". Pij IX ga je posebno ljubil. Poviševan stopnjo sa stopnjo je 12. grudna 1877 postal kardinal, ter je ismed naj mlajših udov sv. kolegija. Z r. kardinalom Fraechi-om je bil včren prijatelj in očitno je, da bode tudi sdaj delal v njegovem duha in podajal vladam roko k spravi. Torej oadaljuje obravnave a vlado rusko, kakor tudi s prusko, da bi katoliška Cerkev dospela k pokoju na Ruskem in na Nemškem.
Kardinal de Luka je postal predsednik zboru za nauke, kardinal Simeoni pa pervi predsednik v Propagandi. Le-ti je priredil, da se ima vstanoviti nov apostoljski vikarijat v Šoah u sa srednjo Afriko.
Veliko isgledovanje je zbudilo v Rimu spreobernjenje glavnega vrednika lista „11 Dovere", Jožeta Giordsn a, k sv. Cerkvi. Časnik „Dovere" je po Itsliji zeld razširjen in je Cerkvi silo sovražen, ksjti v njem frojmavrarji svoj um na ogled stavijo.
Ksko pa se je sgodilo spreobernjenje tolikega nasprotnika sv. vere? Milost Božjs iše človeka, ds bi se ne pogubil. Giordano zboli, to zvč njegov brat, kar-
Selit, pobožen župnik pri Mariji Devici v Trsnspontinu. udne dogodbe 1 Dva sinova enega očeta in ene matere, eden postane ubožen mnib, goreče uči keršansko ljudstvo pravo pot, spreobrača grešnike; drugi pa, če tudi je imel enako odrejo, postane ošaben načelnik frajmav-rarjev, zapeljuje keršansko ljudstvo k odpadu, brezbo-štvu in uči ostudno samopsšnost! Brat je noč in dan molil za nesrečnega brata tako priserčno, da je poslednjič molitev oblake prederls. Na smertni postelji je „sgabljeni sin" jčl objokovsti svoje grehe, pokliče svojega lastnega brata, čegar opomine je poprej osorno odbijal ; brat se usede k njemu, spovč se brat bratu grehov vsega svojega življenja, in iz njegovih rok prejme z novim veseljem Telo Gospodovo. Preklical je svoje pomote, nebo se je veselilo — frajmavrsrji so se jezili nad njegovim spreobernjenjem.
Liberalni časniki in svoboda. Človekoljubni časniki se nadjajo, da po večstoletni strašni turški sužnjosti se bodete Bosna in Ercegovina malo osopli in opočili. „Kat. List" št. 34 pa omenja , glasov njeke nčmačke stampe", kteri bi naravno prav dobro došlo, da bi se pa tudi tam pričeli katoličani zatirati!... Z lepimi možmi se ima časništvo ponašati! Namesto perčs naj bi takim novim turškim trinogom dali raji rabeljski meč v roke, in postavili jih za rabeljne, za ktere so vse bolj zmožni, kakor pa za učenike olike. Naučili so jih njih očetje po eni strsni s Kristusom tudi kristjane križati, po drugi strani pa z Neroni, Dioklecijani in z drugimi divjaki te šege jih s kaveljni mesariti in trinožiti na vse načine pod milim nebom, in od tega ti „kulturtregerji" nikakor ne morejo odjenjati; naj jib že mučijo tako ali tako, to je gotovo, da katoličanom kar sape ne privošijo! Ali so to ljudje? Pravijo, da so nasledniki žib in opic; ne: misliti bi bilo prej, da so sinovi volkov, tigrov, debeloglavnib medvedov.
Zato jih pa tudi svet sposnava, kakor spoznava dobrotnost sv. Cerkve. Tlačivci, ki so pred malo časom menili, da bodo katoliško Cerkev in katoličane pred koleni si poterte vidili, sedaj pisano in poterto gledaior kako velike mesta po Nemškem očitno pričevanje dajejo katoličanstvu, volijo odločne katoličane v deržavni zbor. Veliko bavarsko mesto Monako v je izvolilo 2 katoliška župnika; po njem se ravnajo velike mesta ob Renu: Kolin, Cshen, Dtisseldorf, Trier, Koblenec, Mo-guncija, Monastir, Posnansko, Avgusta, Vircburg, Pa-savo, Bamberg in druge. Šk ofje in katoliško ljudstvo so enega serca in ene duše liberalna goropadnost torej očnca ter mora prej ali slej propasti. — Kam pripelje človeka nesramno bresverstvo in sovraštvo do vere, kaže žalostna smert cesaromorivca Hoedel-na, kteri še nasadnje ni obžaloval svojega hudodelstva, in celč protestanška „Kreuszeitung" je v dan po njegovem obglavljenji sklicala: „Kdo bi hotel biti na mestu onih, ki so ali s be-bedo ali s spisi (poslušajte psevdoliberalci!) pripomogli, da so siromsško dušo nesrečnega človeka pripravili na take krive pota!" Naj bi to preudarili tudi naii pissvci časnikov, bukev in šolskih programov!
Hemiko. {RudeČkarska strahota.) Nič ni čuda, da se Bizmark bliža Ksnosi, in je že nekoliko tudi v Ka-nosi bil, ako človek premisli, kako je velik del pruskega ljudstva obdivjsl; in tudi temu se ni čuditi, ker se vera tako tlači, satira in preganja. Ravno tako se pa tudi oblsst več ne spoštuje. Žaljenja veličanstva so zares grozne, kakor se tudi vobanje po njih ne godi vselej v rokovicah na Pruskem. Zato se pa tudi veršijo pravde zs pravdami zarad žaljenega veličanstva. In
tadi to ne zastonj, ker govorjenje zoper naj viti oaeb-stva je tako pogosto in tako prederzno, da si ae upamo besed samih popisovati. Ali namerjajo se zopet tema akljub od vlaainih organov take reči, ki so prav zmožne dražiti prebivalstvo. Med mnogimi vozovi ob vogla „Wilhelms8tr*8se" je ondi memo derdrala nedavno tadi kočija praske princesinje in njene hčere. Neka mlada
fospa, gredoč po ravno tisti poti, ne zapazi, da vse rog nje je osebi v vozu spoštljivo pozdravljalo in gre dalje. Berž ko kočija odderdrd, stopi k uni gospej neki stražnik in se zadere prav po šegi berlinskih mčž te šege nad njo: „Zakaj pa niste Nje kraljeve visikosti pozdravila?" Gospa, vsa v zadregi, je nekaj jecljala, da princesinje še vidila ni. Nato je odgovoril „schuts-mann ' prav klasisko: „Sie haben aber zu seben. Sie haben, wenn die Herrschaften voriiberkommen, Front za maohen und zu griissen." To je: „Vi pa imate viditi. Vi morate, kadar gospostva memo pridejo, proti njim se oberniti in pozdraviti." V zadregi je gospd pozabila pogledati številko stražnikovo, ki je svoje svarilo sklenil a besedami: „Na, diesmal soli es Ihnen so hinjehen!" No, za to pot naj se vam prizanese."
Velikaši in bogatini išejo zdaj rudečkarje strašiti, koliko pa bodo s tim opravili, je prašanje. Dve in petdeset obertniških hiš južne Nemčije je torej do svojih delavcev naredilo ostro pridigo, in zažugali so jim, da nobeden, kdor koli se bo rudečkarstva vdeležil, ne bo dela več dobil. Gospodje najprej omenjajo napadov na cesarja in pravijo dalje: S tem nam je dan pogled v
i'amo zaverženosti in vsaktere gnjusobe, v ktero nekaj brezvestnih in brezbožnih ljudi v nič deva in bi radi zaterli vse podstavne stebre človeškega družbinstva, vse, kar nam je sveto in drago. Za orožje svojih hudodelstev so si ti ljudje v pervi versti izvolili delavski stan. V svoji malopridnosti in zanikarnosti išejo podkopati vso edinost med dajavci in jemavci dela. Po njih mislih ne bodi delavcem nobena reč več sveta, ne premoženje, ne vera, celč naprava zakona in družine se napada. Nič ne prihraniti; vse zadegati se jim priporoča, da bi v primernem trenutku, znižani v Čedo grabljivih volkov, bili pripravni za zverševanje njih ukazov za morijo in požiganje.
Tako pišejo še dslje; pa Čudno, da se ti ,,prijatli vsega svetega in drazega niso poprej oglasili, ki je go-ropadno prusaštvo jelo rogoviliti zoper vse kar je poštenemu katoličanu sveto in drago!
Holaniko. Janzentški razkolniki, ki imajo v Utrehtu svojega arcipiskopa, je čedalje manj in upati je, da bo tudi ta nesrečna svojbina zginila. Bilo jih je v začetku (i. 1724) 300.000, zdaj jih je le še kacih 6000.
Drobne novice. Marokanski cesar je bolan vsled poskusa zavdati mu z arzemkom. — V Berlinu vedč, da sultan je privolil, naj ee Batum izroči Rusu; odbija pa pretresanje zastran Grecije. — S katoliško Cerkvijo zedinjeno duhovstvo v Galiciji je sklenilo Piju IX postaviti spominek v stolnici sv. Jurja v Levovu. Cesar Frančišk Jožef je poslal prav znamenit znesek deoara za zidanje nove greško-zedinjene eerkve v Dziezki. — Monsig. Kidei, apostoljski namestnik na Korejskem otoku, je bil pred nekaj časom od ondotnih poganskih domačinov zapert in bila je velika skerb zarad njega med katoličani. Zdaj pa naznanuje veliki protipomornik v kinsko-japonskih vodah, da omenjeni misijonar je na posredovanje francoskega poelarca v Pekinu izpušen iz ječe. — Več italijanskih škofov pride 10. kimovca v velikih procesijah na božjo pot v Loreto. Sv. Oče Leon XIII so poterdili to romanje, ki bo gotovo obrodilo veliko korist za sv. Cerkev. — Na spodnjem Laškem je nek iolsk učitelj umeri za lakoto, ker ie 3 mesce ni
dobil nič plače. Lepa nova Italija 1 „Bersagliere" piše, da se je to »godilo v občini okraj i ne „Terra di Lsvoro". Tri dni niso več slišali o srenjskem učitelja. Načelnik karabinjerov, v skerbeb, se poda v njegovo stanovanje, in s silo odprč zaklenjene vrata. Leial je učitelj na postelji: tri dni ie ni uiil nič jedi! ia tri mesce mu ni bila od srenje odrajtana prav mala plača! — Nesrečna Francija je res vredna nesgode, ktera jo zadeva. Brezglavnost hoče zdaj brezbožnost venčati z redom „častne legije". Bil je povabljen Mak Mahon, da naj podpiše volitev bogoskruneža Renan-a za omenjeni red. Predsednik pa je vender toliko mošk in pošten, da je neki rekel: „Izvolili si ga bodete, kadar mene več tukaj v Eliseju ne bo." Is tega menijo, da Mak-Mahon hoče od predsedništva odstopiti.
Cvet in sati zveste inotiive.
Zahvale.
Št. 1. Z Dolenjskega. Živinče, ki je bilo čisto pri koncu — potem ko je ie nekaj mescev hiralo, se je na prošnje in po neki obljubi k N. lj. G. v kratkem čisto ozdravilo. Torej čast Bogu, češena bodi N. lj. G. presv. Serca!
Št. 2. Jaz Marija G.....z Dolenjskega oprav-
Ijala sem devetdnevnico za necega bolnega. Ko sem opravljala, sem bila kmalo uslišana. Pokleknila sem vsaki dan pred Msrijno podobo in sem prosila, da bi sv. Oče papež Pija IX v nebesih za njega Boga prosili. — V zahvalo Naši ljubi Gospej. Imela sem veliko žaloBti; ko sem pa le enkrat pred njen oltar stopila, sem precej potolaibo zadobila.
Prošnje.
Neka oaeba, ki ji že leto in dan na očeh kazi in čedalje manj vidi, se lepo priporoča v bratovsko molitev, da bi po priprošnjah N. lj. G. presv. Serca vida ne zgubila. — Priporočen je šolak mlsdeneč, da bi svojo poskusnjo srečno opravil. — Serčno priporočajo starši vsem udom bratovšine N. lj. G. v molitev svojo hčerko, na oččh bolno; zahvala za ozdravljenje, ako ga Bog di na Marijno prošnjo, se nasnani. M. O. — Mlad, študiran, pa ie mnogim pregreham vdan človek, čisto raz poti, je goreče priporočen v bratovske molitve, da bi se spreobernil in še večne sreče ne zamudil, ker je Časno zadegal. — Neki vojak z Brezovice, ki je v Bosni, se serčno priporočuje sam in po materi, da bi bil obvarovan kaj hudega, ter bi mogel srečen zopet domu priti. — Močno uialjena in poterta žena in mati iivo priporočuje v bratovsko molitev moža in sina ob enem, ki sta obA na smert bolna io previdena, da bi jo Bog po svoji neskončni dobroti potolaiil, ter jima dodelil še zdravje na priprošnje N. lj. G. presv. Jesusovega Serca, če je Njegova sveta volja. - Neka ieca priporočuje svojega ie 19 lčt za protinom hudo terpečega moia, da bi se posdravil, če je Božja volja, ali saj sa voljno po-terpi jenje.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporotevanja pri »v. maii in sploh v molitvi za mesec kimovec.
I.	Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati.
II.	Posebni nameni:
6. kimovca. Sv. Cabarija. Priporoč.: Razširjanj« av. vere v deželah pod Torkom. Več bolnikov. Vsi v dušnih stiskah. Nekteri šolski mladenči.
7.	Sv. Hegina. Priporoč.: Mladina v hndih skušnjavah. Zadeve v Bosni in Ercegovini. Zatrenje nečistosti, piianštva in pobojev na Slovenskem.
8.	Mali Šmaren. Priporoč.: Vsi to leto rojeni. Ne-dclžni. Cerkev na Ruskem. Sad božjih potov.
9.	Ss. Hermogen in Fortunat. Priporoč.: Prega-njavci resnice in pravice sa spreobernjenje. Neka strašno terpeča oseba. Spreobernjenje poljskih, gojzdnih in dru-sih tatov.
10.	Sv. Nikolaj Tolentin. Priporoč.: Spreobernjenje obrekovalcev, posebno v naši deželi. Sad duhovskih vaj. Poklic mladenčev ▼ duhovski stan.
Danes (▼ petek) se prične devetdnevnica k rojsvu Marije Device. Mesec Kimovec je posvečen Žalostni Materi Božji; naj bi tedaj sosebno udje bratovšine Maše ljube Gospč v tem mescu Žalostno Mater Božjo častili, ter jo vsaki dan prihodnjega mesca posebej počastili, n. pr. s žalostnim rožnim vencem, ali a 7 oče-naši in 7 češena B!., in so darovali n. pr. sa razširjanje katoličanstva na Turškem, v Bosni i. t. d., ali v drugi namen.
Listek za raznoterosti.
It Ljubljane. (Spremembe v serajinskem redu ČČ oo. Frančiškanov.) Gvardijan v Ljubljani je postal č. o. Kalist Medič, v Klanjcu č. o. Leonard Ziherl, v Jaški & o. Bonifacij Pavliček. — Vikarij v Ljubljani je postal č. o. Placid Fabijani, v Kamniku č. o. Kornelij Arko, v Karlovcn č. o. Gilbert Gravelj. — Č. o. Romu vald Jereb pride iz Ljubljane v Kamnik, č. o. Kri-sogon Majer v Nazaret, čast. o. Otokar Aleš v Novo mesto.
Y	knežje-ikofijsko semenišče so sprejeti gg.: Lampe France; Majerčn Daniel; Mašek Jožef; Nagode Janez; Lavrenčič Matej; Lavrenčič Janez.
Y	Alojtnico na novo sprejeti: V 4. gimn. razred: France Lokar, is Mirnepeči; Matija Slak, iz Dobernič. V 3. razred: Ferjančič Jože, iz Goč; Janežič Konrad, vs Kadolice; Mahorčič Ignacij, iz Kozjega; Pogačar Janez, iz Komende; Vončina Melhijor, iz Zagorja. V 2. gimn. razred: Erker Ferd., od Stare cerkve; Jankovič Janez, iz Kostanjevice; Kavčič Matej, is Žirov; Man-tuani Jož., iz Ljubljane; Žnidsršič Ant., iz Dobrepolj; Štrancar Jož., iz Ustja.
Zd pitma dO vojakov ? Bosno ni treba poštnih mark. Tudi denar se more pošiljati, pa le v zapečatenih pismih, ne po nakaznicah.
Prei. %. Anton Ilakar, župnik v Mirni peči, je imenovan kanonik ▼ Novem mestu.
Z* zidanje dnkovske kiie ? it Petni na Krasu je presvitli cesar daroval 200 gl. is svoje lastne blagajnice.
Iz Bosne piše eden ljubljanskih vojakov, ki je pri poljskem bolniškem oddelku in ki so ga že sa razse-kanega naznanovali, da nič ni res, kar se je čenčalo no Ljubljani, da so vstajniki napadli bolnišnico v Banja-luki, poklali bolnike in zadevno osebstvo. Kar je keršenih, jib povsod s spoštovanjem sprejemajo, turki — se ve — jih od strani gledajo. To ▼ tolažilo marši kterim materam.
Hoedel, napadnik na nemškega cesarja, je bil na
dan svojega obglavljenja isrekel pomenljive besede:
„Ako bi bil jaz bolje odgojen, bi bil ves drogi postal." — Glejte, kako daleč pripravi napačno odgojenje! — Te besede Hoedelnove naj bi se s debelimi čerkami napisale po vsih dvoranah, v kterih se liberalci z brez-vestnostjo posvetujejo o šolskih vprašanjih, ter hočejo verouk v Šolah skerčiti in odpraviti, mladini zabraniti slišanje sv. maše, vdeležitev pri procesijah in prejemanji svetih zakramentov.
Poslednje novice. Poslednje naznanila poročajo z Dunaja, da v dvčh mescih hoče ministerstvo zveršiti posestvo Bosne in Ercegovine, da se odverne zimsko vojskovanje. Novega posojila k temn ni treba. — Iz Berlina vedč „Daily News", da general Stoletov pripravlja kardelo 75.000 bolgarskih prostovoljcev, in car oskerbnje orožje častnikom. — Telegram iz Aleksandrije naznanja, da dedni princ Tussum in hči namernega kralia sta se odpovedala vsemu svojemu posestvu, ki naj se oberne v izplačevanje egiptovskega dolga. — V Carigrada je amerl razkoloi greški patrijarh. Naj bi bil poslednji razkolni patrijarh, in naslednik že podložen sin sv. rimsko-katoliške Cerkve 1 — Iz Berlina se naznanja, da v dan, ko je bil cesaromorec Hoedel obglavljen, je bilo veliko ljudi zapertih. Kleli so namreč Viljema, ker je dopustil pravico doveršiti nad hudodelni-kom. — V kitajskih vodah je sedaj veliko evropejskib vojnih bark, posebno ruskih in angleških, in misli se, da utegne to kak poseben pomen imeti. — Močno se terdi, da prav v kratkem pojde rakom žvižgat pruski minister Fatk, tesar duhovnožirskih postav. Eoi pravijo, da samo še manjka podpisa k temu. — V Serajevem je med vjetimi tudi precejšno število redne turške vojske; izmed tacih so že odpravili v Brod 55 časnikov in 830 prostakov. Tudi v Ercegovini so vjeli več vstaj-nikov; pri Mostaru je 14. avg. isročilo orožje 154 albanskih vojakov s 4 častniki. Med drugimi je 21. avg. vstajniški vodja Stevo Marinkovič oddal orožje. Cesarski v Bosni imajo z laj zlasti s tem opraviti, da se zavaruje in vredi to, kar je pridobljenega. Na več krajih premagani in razgnani nasprotniki so se umaknili v tropah v gozde in na višave in pred njimi se mora zavarovati vsaka pot, vsaka steza, koder se vojaki, roba in živež odpravljajo za cesarskimi. — V Serajevem je srenjski odbor v&tanovijen in ima 18 odbornikov: 5 mobamedanov, G razkolnih grekov, 3 katoličane in 4 jude. Fazli paša izmed njih je župsn. Oodi so vjeli vstajniškega vodnika in rogovileža hadži- Jatnarkoviča, ki so ga v?led nagle sodbe obesili. Pri oklica sodbe je zgrabil enemu vojakov puško in je ustrelil med množico, pa zadel ni nikogar. Potem so ga zvezanega peljali k vislim. — Iz Ercegovine se naznanja, da bitva 21. t. m. pri Krimnici je bila za vstajnike določni udarec; večina glavarjev je storila konec v terdnjavioab, ki so se upalile med strelom, drugi so razkropljeni.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce na Verhniki: P. n. kan. P. Urh 6gL — G. Tom. P. 4 gl. — Preč. g. stolni dekan J. Volo 5 gl. — G. J. D. 1 gl. — G. A. K. 1 gl. Za sv. Očeta: Neimen. 50 kr. Za afrikanski misijon: Iz Trebelnega po g. J.Sa-leharji 5 gl.
Za škofa Daniela Kombonia in misij one v srednji • Afriki: Neimen. 3 gl.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 3 gl.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovi nasledniki t Ljubljani.