Vestnik. UčitcIJski dobrotniki. Društvu za zgrado učiteljskega konvikta so darovali: g. Janko 0 e s n i k , trgovec z manufakturnim blagom v Ljubljani, 5% odbitka za učiteljstvu prodano blago 41'40 K. (Pri tej priliki to narodno in solidno tvrdko p. n. učiteljstvu kar najtopleje priporočamo). G. J e n č e k Jernej, posestnik v Predjami, plača za uciteljski konvikt vsled kazenske poravnave z tov. Josip Lipovcem iz Bukovja zaradi razžaljenja jčasti 7' 50 K. G. Ivan B e n č i n a, gostilničar na Starem trgu pri Ložu, nabral ua samskem zabavnem večeru 12 K. Dog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Anton J a v o r š e k iz Sp. Šiške ; Andrej C v a r iz Vel. Poljan; Anton B e r g i n e c , Earl G r u n t a r in Marija E e n d a iz Sežane; Fran J a in š e k iz Eajhenburga; Š a m p r 1 Martin in M a h o r Srečko iz Makol na Stajerskem. Bog plati! Štiridesetletnica avstr. drž. sol. zakoBa. Letos, dne 14. maja, obhajamo štiridesetletnico avstr. drž. šol. zakona. Predsedstvo društva nemško-avstrijskib. učiteljev že poziva vse člane društva, da se naj udeleže ob tej priliki slavnosti, ki jo priredi društvo na Dunaju. — V okrožnici se pravi med drugim: nDuh, ki živi in diha v tej postavi, nima več svoje domoviue na Avstrijskera!'' Kmečka stranka in učiteljstvo je naslov člauku, ki ga je priobčila klerikalna nGorica" dne 9. t. m. Tainkaj beremo več imenituih reči; n. pr.: Ko hitro stopijo Bagrarci" na praktifno polje deželne uprave, bodo morali . . . predlagati, da se učiteljem znižajo sedanji prejemki... Pa tudi laže BGoricrf*f Pravi, da se je shod učiteljstva — v mislib. ima skupščino nZaveze*1 v Gorici — vršil pod patroDanco vlade in poslancev slovenskega kluba! Edo je še kdaj slišal kaj takega! Pod patronanco in še vladao povrhu! Vidi se, da sodijo goriški klerikalci — po sebi! In dalje: Žalostno nlogo glede pretiranih nasvetov za učiteljske plače so tedaj prevzeli učitelji s Eranjskega. — Eesnica je, da je imel dotični referat tov. Pesek in da so to zahteve vsega avstrijskega učiteljstva, ki pač ne pozna tesnih meja goriških klerikalcev in ki jih ne hodi izpraševat kaj Daj učiteljstvo zabteva in kaj ne! In tako dalje . . . Skladatelj — nčitelj E. Adamlč. Nekaj let sem razpisuje nGIasbena Matica" častne nagrade za nove slovenske skladbe. Oceno doposlauih novitet preskrbi v to izvoljena jury. Vsakokratni tozadevni razglas zahteva, da pošIjejo skladatelje svoje muzikalije pod posebno kuverto s poljubnim geslora, zopet v drugi kuverti pa naslov pesmi s pravira imenom ^kladatelja. Eer je izrečena tudi želja, naj se konkurenčne skladbe ne odpošljejo lastnoročuo pisane, zato je izključen vsak dvom o kakršnibodi protekciji. Gospod Emil Adamič, u6itelj v Eamniku, se kot skladatelj prav pridno poslužuje teh razpisov. Pa ne zaman! Med prvimi odlikovanci čitamo redno leto za letom njegovo ime. S prvo častno nagrado je bil odlikovan pred tremi leti za moški zbor nF r a nica". Od slovenske pevske nZveze" je bilo na predlanskem občnem zboru na sličen razpis prisojeno samo njemu častno priznanje za njegov moški zbor nN o t r a n j s k a". Laui, ob priliki BGregorčičevega večera", je dobil častno nagrado za prekrasno skladbo BP r i z i b e 1 i", samospev s spremljevanjem klavirja. Letos pa so se prisodile častne nagrade 13 skladbam, med katerimi je 9 E. Adamičevih. Da se spozna njegova vsestranska skladateljska zmožnost, naj navedemo doslovno njegora nagrajena dela. 1. Barkarola, skladba za klavir, vložena pod geslom ,,Barkalora". 2. Humoreska, skladba za klavir, vložena pod geslom: nHumoreskau. 3. Na lipici z e 1 e n i, besede Iv. N. Eesmana, samospev s spremljevanjeni klavirja, vložen pod geslom: nNa lipici zeleni". 4. Nokturno, skladba za klavir, vložena pod geslom: nNokturno". 5. P 1 a n i n e c , besede Iv. N. Eesmana, samospev s spremljeranjem klavirja, vložen pod geslom: BPlaaiaecu. 6. Scberzando, BJaz sem devete dežele kralj, besede Eudolf MaistroTe, moški zbor, vložen pod geslom: nScherzando". 7. Slovanski dan, besede Simou Jeukove, moški zbor, vložen pod geslom: BSlovanski daa". 8. Zapuščena, iz kraljedvorskega rokopisa, Fr. Levstik, mešan zbor, vložena pod geslom: ^Zapuščena". 9. Pri studeneu, besede Iv. N. Eesmana, samosper s spremljeraujem klavirja, vložen pod geslom: BPri studencu". — Zaeno s to najodličnejšo pohvalo, pa je dobil od istega glasbenaga zavoda honorarja 305 E, kar je za ljudskošolskega učitelja tudi aekaj. — Ce se pomisli, da skoraj ne izide številke nNorib akordov", kjer bi ne bilo ene ali dreh njegovib skladb, če se upošteva, da je imel ravno preteklo leto mnogo opraviti z jubilejsko mladinsko spevoigrro BSlava cesarju Francu Jožefu I.u, tedaj smemo 8 ponosom konstatirati, da je naš Emil eden najproduktivnejših in najnadarjenejšihslovenskih skladateljev. Z lastno pridnostjo se je porspel tako visoko, zakaj le na učiteljišču in v BGlasbeni Matici" je študiral glasbeno vedo. To nas tembolj sili, da mu spričo zadnjih častnih nagrad čestitamo kar najiskreneje. Drugam ob vsi svoji dobri volji ue more, ker učiteljska plača ni taka, da bi si mogel tekom let kaj prihraniti; za morebitne nadaljne glasbene štadije bi se mu po sedanji praksi niti suplenta ne plačalo; ustanov, ki bi omogočile izdatno nadaljno izobrazbo v glasbi, pa Slovenci tudi nimamo. Ob tem dejstvu se nam rodi natihoma vprašanje : Ali ni m o g o 5 e za nadarjene slovenske sinove pra? nikjer dobiti kake gotove podpore? Da, samo resnične volje je treba! Eado se zatrjuje, da je sedanji kranjski deželni zbor po večini demokraški. Če je temu res tako, tedaj ne bo pretežavno in tudi za finance kranjske dežele ne bo preobtežilno, da ne bi se mogle določiti kake tri stalne ustanove za nadarjene glasbenike, slikarje in kiparje. Saj za glasbenike naj jo dežela ustanovi. Deželnim poslancem E. Ganglu, dr. E. Lampetu in dr. Peganu kot ljubiteljem in poznarateljem glasbe bi kak tak predlog gotovo ne bil nevšečen. Eer nimamo nobenih drugih virov, zato naj v takih slučajih saj dežela ukrene za evojce kaj gotovega in stalnega. Delarei in mi. BEdeči Prapor", glasilo slor. soc. demokraškega dekvstva, začne z aprilom izhajati po trikrat nateden. Tako skrbe delavci za svoje glasilo. In mi?! PraTidnosti ni tcč ! Erščansko socialna zveza je imela v Ljubljani svoj občni zbor. Govoril je tudi deželni odbornik dr. P e g a d, ki je poudarjal, da je šlevilo članov sramotno nizko ter dejal -»Edorničlan, tanimaničesarodnas pričakovati, vsajjaz ne storim ničesarveč z a t a k e !" Izkaznica zveze bo odslej p r i p o r o č i 1 o pri klerikaloih veljakih! Ta bo menda odtehtala za vse druge sposoboosti; no saj smo t novi eri že navajeni takega postopanja. Pravičnost so ubili, zatorej živimo v brezpravnosti, korupcije ia podkupljenih značajev! Ees, lepo je tako življenje! In lepi so možje takega krščanskega naziranja! Jokaj se, milo nebo! Pohralna beseda. V književnem poiočilu piše BPopotnikoy" recenzent v 2. št. tudi to-le: nOb koncu si ne moremo kaj da bi ... ne pohvalili Učiteljske tiskarne. Sploh opazujemo, da prihajajo iz prav omenjene tiskarne kaj kraana dela in fco tako z ozirom na tisk kakor tudi z ozirom na papir in obliko. Tiskarno priporočamo vsem onim, ki s i žele okusnih delv vsakem oziru." — Naša želja je, da bi te besede uvaževalo vsaj — učitaljstvo! Svoji k svojim! Okrajna nčit. konferenea za logaški okraj se vrši dne 30. juuija t. 1. v šolskem poslopju t Dol. Logatcu. Poleg običajnib točk je na dnevnem redu tema nPraktična uporaba za ljudsko šolo predpisanih fizikalnib. učil." Poroča šol. vodja tov. Stanislav L e g a t. — Eeferat BVpliv šole na vedenje šolske mladine zunaj šole" ima izdelati vse učiteljstvo v krajnih učit. konferencah, ozironia voditelji enorazrednic. Takšno fabriško izdelovanje referatov je brezpomembno, ker je referent gotovo že danes določen, vsi drugi pa delajo zaman. Bodimo malo modernejši! Uradna vabila so dvojezična, kar je nepotrebno, ker je vse šolstvo in učiteljstvo v okraju — razen dveh Nemškut v Idriji — narodno! Ce oni dve ne znata slovenščine, naj gresta v nemške dežele učit otroke! Okrajni šolski svet pa naj opusti cikanje na nemško plat! Nemški SchnlTerein poroča, da se je zadnje vodstvene seje tudi udeležil nemški minister dr. Schreiner. V zadnji dobi je imel dohodkov 4337 E 6 h, izmed katerih mu je samo Štajerska poslala 568 E 89 h, dočim je Niže Avstrijako dalo 447 E 31 h. Poleg denarja pobira tudi knjige za ljudske knjižnice in raznovrstne druge reči. Med drugim se mu je tudi poslalo 4 šivalne stroje, ki jih bo porabil za uboge rokodelske šole v narodno nevarnih krajib. Da bi se povečali dohodki, nasvetuje podružnica Ftirstenfeld, da se pozovejo vsi neraški rojaki, naj načeloma dajejo napitnino samo tistim natakarjem, ki rabijo šulferajnske gostilniške liste, ki se prodajajo po 1 E 50 h 100 komadov. Podružnie ima sedaj 1463, in posebno se pohvali koroška podružnica Borovlje, ki je 1. 1907. imela 202 člana in 808 E 88 h dohodkov.lJ.*1908. pa 226 članov in 1035 E 3 h dohodkov. V zadnji seji je vodstvo dovolilo 127.000 E podpore za šolske zgradbe na 15 krajih. Poleg šolstva goji Schulverein tudi posredovanje za naselitev nemških delavskih rodovin. Eer se je že oglasilo nekaj slovanskih rodovin, ki so pripravljene naseliti se na dotičnem posestvu blizu Dunaja ter ga obdelo?ati, išče Schulverein nemške poljedelske delavee. Siidmarka napreduje od leta do leta. Dočim je imela prva leta 500 do 800 dohodkov, jih je čez 10 let že imela 100.000. V drugem desetletju svojega obstanka je še bolj napredovala. L. 1906. so znašali njeni dohodki 181.255 E, 1. 1907. 262.485 E in lansko leto pol milijona. Tako je Siidmarka dohitela najstarejše nemško avstrijsko obrambno društvo nemški Schulverein. Obžalujerno to, ker Sudmarkino napredovanje pomeni za nas nazadodovanje, izgubo in raznaroditev. Poučeranje o gozdarstru na kmetijski šoli na Grmu se je poverilo za tekoči tečaj g. gozdnemu komisarju Ivanu Urbasu iz Novega mefta, tkar je poljedelsko rninistrstvo potrdilo. Češka Šolska Matica proda vsako leto do ž^milijona velikonočnih razglednic. Te razglednice so preproste, a vendar jih rodoljubi na Češkem cenijo nad vse drugo. Tam se ne vpraša, kakšne so razglednice, temveč [kornu koristijo. Pa pri nas?; BSo li lepe? Po čim 80 ?« — nikoli pa nŁprvo vprašanle ;"j BEomu so na korist?-* Nad ,,SloTen8kim šolskim društvom" na Eoroškem se pritožujejo koroški slovenski učitelji, češ, da so jib pri snovanju drušUa popolnoma prezrli. Zato pa se učitelji tudi ne morejo ogrevati za društvo. Gospodje v Oelovcu pač še vedno žive v Einspielerjevih časih, ko so učitelje smatrali za brezpomembne mežnarje, ki stoje globoko pod njimi. Tudi nam se zdi prava abnormaluost, da so v odboru BSlov. šolskega društva" zastopani vsi možni sloji; le oni, ki bi morali imeti odločilno besedo o šolstvu, namreč slov. učitelji, so izključeni. Preizkušnje uisiteljske nsposobnosti za ljudske in meščanske šole, kakor tudi speeialne preizkušnje žačno letos pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici 10. maja ob 8. uri predpoldne. Za temi izkušnjami prižno takoj preizkušnje za ženska ročna dela in za vrtnariee. Prošnje naj se vlože pri c. kr. izpraševalni komisiji, oziroma ravnateljstvu e. kr. učiteljišča v Gorici v teku tekočega meseca. Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici prično maturitetne preizkušnje ,3. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje k dopustu se imajo v teku t. m. vložiti pri ravnateljstvu imenovanega zavoda. Ženska rožna dela. 0. kr. dež. šol. svet kranjski je sklenil odredbo, s katero se obrača večja pozornost na tista ženska ročna dela, ki so deklicara najbolj potrebna. Pomnožil se bo pouk v šivanju in v popraTljanju perila. Šivanje se bo poučevalo po dve leti na vseh dekliških šolah po dve, oziroma po eno uro na teden. Čipkarska šola na Trati na Gorenjskein je od c. kr. ministrstva potrjena ter prične delovati koncem tega leta. Šola je ustanovljena v gmotni napredek občine. 360 poljskih učenceT preneha obiskovati 8 15. sušeem šolski pouk, če ne prevzame mestna občina T Poljski Ostravici tamošnjo poljsko zasebno šolo v svojo oskrbo. Castno spominsko diplomo in plaketo je dobil dr. Josip č e r i n , kapelnik c. in kr. pešpolka št. 91 v Pragi naš rojak, od praske jubilejske razstave za znamenito in uspešno delovanje kot dirigent koncertoT. Alkohol in mladostni kaznjenei. Med 600 mladostnimi kazajenci je dobil dr. Eeinsberg 490 takib, katerih starši so bili pijanci. f Fran Eokole, nadučitelj v Podbrdu, je umrl dne 12. t. m. v bolniščnici usmiljenih bratov v Gorici. — Ta vest je nenadoma pretresla vse znance in prijatelje pokojnika, zakaj 0 kaki bolezni ni bilo nič slišati. Vzrok je ta-le: Pokojni Kokole je imel že več let sitnosti z enim zobom končjakom. Da bi se ga odkrižal, je prišel pred dobrim meseeem v Gorico k zobozdravniku. Ali zob je bil tako zarašen, da je irael zobozdravnik veliko opravila, preden mu ga je izdrl po koscih. —t" Ali s tem še ni bilo težav konec. Bol ni ponehala. Pred 8 dnevi je začel otekati, a ni prišel takoj v Gorieo; ko je pa korično"prišel, je bilo že — prepozno; izvršili so sicer razne operacije v jistih, na vratu, v grlu, a zaman; pridružila se je šo pljučnica in prišla je smrt. — Pokojni Eokole je bil rodom iz Eobarida, osem let poročen v srečnem zakonu z vrlo mu družico gospo Olgo rojeno Likarjevo, broz otrok. — E. i. p.! Osebne vesti s Eraujskega. Okr. šol. svet v Ornomlju je imenoval za provizorično učiteljico in voditeljieo nove ljudske šole na Telečjem vrhu bivšo suplentinjo pri Sv. Petru pri Novem mestu M. Grobovškovo. — Dosedanja suplentka na ljudski šoli na Viču Ela pl. Lukančeva je imenovana za pomožno učiteljico na osemrazredni slovenski dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Minka Skabernetova je imenovana za definitivno učiteljico na ljubljanski c. kr. dekliški vadnici. — Na vadnico ljubljanskega ženskega učiteljišča pride G. Cidrihova, doslej učiteljica na nemški dekliški šoli v Ljubljani. Draštvo furlanskih učiteljer ima svoje zborovanje v Gradiški dne 28. t. m. Erasno relikonočno darilo bo prejela slovenska mladina z mladinskimi spisi, ki jih bo izdalo BDrušvo za zgradbo učiteljskega konvikta". Eapetov 1. zvezek se bo začel razpošiljati prihoclcji teden ia naslednji teden pa Slapšakov. Ganglov 1. zvezek bo pa med tem časom dotiskan. Oena vsakemu zvezku bo 1 krona, spoštninopalOhveč. Naročnino sprejema že danes Učiteljska tiskarna. Tovariši in tovarišice, naročajte in širite te knjige m e d slovensko mladino! Roditeljski sestanek se je vršil preteklo nedeljo na dekliški šoli v Idriji, kjer je c. kr. učiteljica M. Rupnikova govorila o gospodinjstvu. Udeležba je bila povoljna. Deveti scstanek trgovskib in obrtniških Tajencer je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Erškem v nedeljo, dne 14. t. m., ob 2. dri popoldne. Predaval je strokovni u5itelj tov. Magerl. Predavanje je bilo vrlo zanimivo. S pomočjo zemljevida in kopice lepih podob so priredili učenci s tov. predavateljem na čelu popoldanski izlet v E v r o p o. Brez sistema — čemu tudi sistem ob papoldanskem izletu — so si ogledali razne zanimive kraje in prebivalce evropske. To bi bil pravi način použevanja ali ponavljanja tudi za ponavljalne šole. H. S tolmin8kega nam pišejo: Zakon z dne 8. februarja 1869, § 29, točka 6, nalaga okraj. šol. nadzorniku dolžnost skrbeti: BA 1 i dobiva redno učitelj zagotov1 j e n o p 1 a č o." Naš okraj. šol. nadzornik se je vsemu delovanju odpovedal, izvzemši potegovati redno plačo, nagrado iu dijete; za nas se pa ne zgane, tudi ako bi učiteljstvo brez plače poginilo, kar se godi sedaj v bovškem sodnem okraju, ki nismošesedajza ta mesec plač prejeli. — Pač pa kot slepo orodje svojega šefa skrbi naš šol. nadzornik z vso vnemo za pregaDJanje učiteljstva. Dva sta v disciplinarni preiskavi (svet bo strmel, ko zve ničeve vzroke); eden je nevarno bolan na želodcu y smislu izpričeval obč. in okraj. zdravnika. Šel je domov zdravit se, mu šol uadzornik na postaji sv. Lucija zapove vrniti se na svoje mesto Strmec na pobočju Predila (ta kraj je z visokim snegom zameden) in tam čakati rešitve za dopust! Tako nečloveško postopanje presega že itak škodljivo birokraštvo in prehaja v srednjeveško tiranstvo. Ali smo to zaslužili ? Snspendiran je od svoje službe graški vseuSiliški profesor dr. Hoffer pl. Sulmthal. Profesor je na sumu, da je v neki zapuščinski zadevi nekaj poneveril. €r. nčiteljem in slaTUim krajnim šolskini svetom priporočamo najtopleje odlično narodno veletrgovino železnine BMerkur" g. Peter Majdiča v Oelju, ki tudi inserira v našem listu. Pozor! Tvrdka V. J. Havliček in bratov v Podebradich, slavnoznani izvozni dom platnenih in rokotvornih vzorcev in modnega blaga, založena 1. 1887., najstarejše in najprvo češko podjetje te vrste v kraljestvu Oeškem, pošilja na zahtevo novo zbirko vzorcev blaga za zabave in plese zadnjih novosti in spomladanskega blaga za dame in gospode. Priporočarao najtopleje to domačo slovansko tvrdko kot najsolidnejše podjetje.