Ugotovitve in predlogi 
družbenega pravobranilca 
samoupravljanja Ljubljana 
k izvajanju zakona o razširjeni 
reprodukciji in minulem delu
V  letu  1983 so družbeni pravobranilci samoupravljanja v SR Sloveniji ugotovili, da v mnogih organizacijah zdru-ženega deta niso organizirali ustreznih aktivnosti, na pod-lagi katerih bi do izteka zakonskega roka, to je do 31.12. 1983, uredili odnose skladno z določili zakona o razširjeni reprodukciji   in   minulem   delu   (v  nadaljevanju:   ZRRMD). Zato so družbeni pravobranilci samoupravljanja v SR Slo-veniji  sprejeli dogovor  o skupni  akciji  ter organizacijam združenega dela dali pobudo, da uskladijo samoupravne splošne akte z ZRRMD, to je da uredijo odnose pri uprav-Ijanju in gospodarjenju z investicijskimi sredstvi in pri pri-dobivanju dela osebnega dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter minulim delom.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana (v na-daljevanju: DPS Ljubljana) je v letu 1983 posredoval po-bude delavskim svetom 112 delovnim organizacijam s te-meljnimi organizacijami združenega dela ter 116 večjim enovitim delovnim organizacijam. To pa ne pmeni, da z ZRRMD niso bile dolžne uskladiti svojih samoupravnih splošnih aktov tudi organizacije združenega dela, ki jim pobuda ni bila posredovana.
DPS Ljubljana se je zavedal, da usklajevanje samo-upravnih splošnih aktov z ZRRMD terja od poslovodnih organov in strokovnih služb poglobljeno strokovno delo, zato je pobude posredoval šele, ko so bila o tej proble-matiki organizirana strokovna posvetovanja in na njih po-nujene ustrezne strokovne podlage.
V  pobudah delavskim svetom je DPS Ljubljana terjal, da se z določili ZRRMD uskladijo in vsebinsko dopolnijo do-ločbe samoupravnih splošnih aktov,  ki zadevajo  ureditev omenjenih dveh področij. Zato je delovnim organizacijam s   temeljnimi   organizacijami   združenega   dela   predlagal predvsem  uskladitev: samoupravnega sporazuma o zdru-ževanju  temeljnih organizacij združenega dela v delovno onganizacijo; samupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in  razporejanje dohodka in či-stega   dohodka;   samoupravnega   sporazuma   o   skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
V  enovitih delovnih organizacijah pa je predlagal uskla-ditev: samoupravnega sporazuma o združevanju dela de-lavcev; staluta delovne organizacije; samoupravnega sploš-nega akta o ugotavljanju in razporejanju dohodka in čiste-ga dohodka ter akta o osnovah in merilih za delitev srcd-stev za osebne dohodke in skupno porabo.
Razen omenjenih samoupravnih splošnih aktov zakon tudi določa uskladitev oziroma dopolnitev določil vseh planskih aktov.
V  pobudah je DPS Ljubljana zlasti zahteval dopolnitev in spremembo določil samoupravnih splošnih aktov, ki ure-jajo odločanje o investicijskih vlaganjih. Zato je predlagal:
1.  da v delovni organizaciji in SOZD dopolnijo določila o načinu združevanja investicijskih šredstev ter na ta na-čin  zagotovijo  uresničevanje skupnih  ciljev in  interesov;
2.  uredijo   način   medsebojnega   usklajevanja   planskih aktov in inveslicijskih odločitev;
3.  da ob upoštevanju določil 115., 116. in 119. člena za-kona o združenem delu uredijo določbe o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ozi-roma določijo trdnejša razmerja pri razporejanju posame-znih kategorij čistega dohodka;
4.  da konkretizirajo kazalce za ugotavljanje donosnosti naložb, ki so tudi podlaga za oblikovanje in delitev sred-stev za osebne dohodke na podlagi minulega dela (24. in 62. člen ZRRMD);
5.  da  opredelijo  prehodno  obdobje  (85. člen  ZRRMD), v katerem bodo uveljavili pravice delavcev do dela oseb-nega dohodka na podlagi minulega dela;
6.  da v statutih določijo postopek sprejemanja investicij-skih odločitev, to je postopek oblikovanja pobud in pred-logov za investicijsko odločanje, presojo investicij, način ugotavljanja   odgovornosti   za   strokovne   podlage,   način
sprejemanja   sporazumov  o   investicijskih   odločitvah   kot tudi način spremljanja realizacije le-teh.
II.
V drugi polovici leta 1984 je DPS Ljubljana v nekaterih organizacijah združenaga dela analiziral realizacijo skle-pov delavskega sveta in vsebino samoupravnih splošnih aktov, in to v fazi njihovih priprav (v osnutkih in predlo-gih) kot tudi že sprejetih aktov. Razen tega je opravil šte-vilne razgovore s predstavniki organizacij združenega dela, s katerimi je razčiščeval konkretna vprašanja in dileme, opozarjal na vsebinske pomanjkljivosti aktov in pomagal pri iskanju ustreznih rešitev ter na ta način prispeva! k uve-Ijavitvi ZRRMD. Na podlagi teh svojih aktivnosti ugotavlja naslednje:
1.  V večini organizacij združenega dela so delavski sve- ., ti o pobudi razpravljali, jo sprejeli in do zahtevanega roka seznanili DPS Ljubljana o svojih sklepih ter mu tudi do-stavili  rokovnike, v  katerih  so opredelili  naloge,  nosilce nalog in roke za izvedbo usklajevanja samoupravnih sploš-nih aktov z ZRRMD. V nekaterih organizacijah združenega dela pa so tudi takoj pristopili k oblikovanju ustreznih stro-kovnih podlag, ne oziraje se na to, da se v realizacijo ZRRMD še niso ustrezno vključili drugi družbeni subjekti, ki jim ZRRMD pra v tako nalaga obveznosti v zvezi z ure-janjem odnosov pri upravljanju in gospodarjenju z inve-sticijskimi sredstvi. Organizacije združenega dela so pri-stopile zlasti k oblikovanju prvega dela pobude, to je k ure-janju prej omenjenih odnosov, ki so jih tudi v svojih aktih zadovoljivo rešile.
2.  Nekatere  organizacije  združenega  dela  so  opravile usklajevanje aktov že v leti/ 1983, to je pred pobudo DPS Ljubljana. Vendar je vsebina teh aktov v večini primerov pomanjkljiva, ker so njihova določila tako splošna in na-čelna, da ne zagotavljajo zakonitega odločanja o investi-cijskih vlaganjih.
3.  Manjše število organizacij združenega dela, med te sodijo tudi tiste, ki na pobudo DPS Ljubljana sploh niso reagirale, k realizaciji ZRRMD  liso pristopile izgovarjajoč se, da realizacija tega zakona sploh ni možna.
Takšne in podobne trditve je potrebno odločno zavrniti in še pred oblikovanjem planskih dokumentov za nasled-nje srednjeročno obdobje zagotoviti v vseh organizacijah združeneoa dela zlasti realizacijo določil zakona v zvezi z urejanjem odnosov pri upravljanju in flospodarjenju s sredstvi za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.
4.  DPS Lubljana ugotavlja malomaren odnos do realiza-cije ZRRMD, zlasti v organizacijah združenega dela, ker strokovne službe delovne organizacije in SOZD niso opra-vile svojih  nalog  in  niso zagotovile  ustreznih  strokovnih podtag za dopolnitev samoupravnih splošnih aktov oziro-ma tej nalogi sploh niso posvečaie potrebne pozornosti.
Z ocenjevanjem samoupravnih splošnih aktov je DPS Ljubljana spodbujal strokovne službe, da v strokovnih pod-lagah natančneje določijo pogoje in namene združevanja investicijskih sredstev, da določijo pravice, obveznosti in odgovomosti pri zagotavljanju le-teh, da konkretizirajo osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupno ustvarjenega dohodka, da uredijo način določanja priori-tete naložb, da določijo skupne organe in njihove pristoj-nosti, da določijo merila za prevzem rizika ter način vra-čanja združenih sredstev, možnosti revalorizacije njihove vrednosti kot tudi možnost reinvestiranja združenih sred-stev.
Iz pregledanih samoupravnih splošnih aktov pa DPS Ljubljana ugotavlja naslednje:
1. V večini organizacij združenega dela so doslej pri-stopili le k usklajevanju samoupravnih sporazumov o zdru-ževanju, ne pa tudi k usklajevanju samoupravnih splošnih aktov, ki določajo skupne osnove in merila za ugotavlja-nje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter osno-ve in merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skup-no porabo. Vzrok tej zamudi je med ostalim bil v nepra-vočasnem sprejemanju družbenega dogovora (115. člen zakona o združenem delu) in samoupravnih sporazumov večine dejavnosti. V marsikateri organizaciji združenega dela pa je ta zamuda služila kot izgovor, da sploh niso pristopili k spremembam in dopolnitvam drugih aktov, ka-terih vsebina ni odvisna.od prej omenjenega dogovora in sporazumov dejavnosli.                                        •         •   .
2. Glede pravic in dolžnosti delavcev pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi in razporejanju čistega dohodka (9. in 10. člen ZRRMD) so v organizacijah združenega dela v akte največkrat le prepisali ali povzeli zakonska določila. S sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in SOZD pa se zavezujejo, da bodo to snov podrobneje uredili v sa-moupravnetn splošnem aktu, ki določa osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, ali da bodo zadevo ure-dili v planskih aktih. V določilih samoupravnih splošnih aktov, na katere se sklicujejo, pa DPS Ljubljana ni zasle-ciil hiti podrobnejše razčlenitve načina gospodarjenja z in-vesticijskimi sredstvi (9. člen ZRRMD), niti ne meril, na osnovi katerih delavci pri razporejanju čistega dohodka izločajo investicijska sredstva (10. člen ZRRMD). DPS Ljub-Ijana je nenehno opozarjal na neustreznost neposrednega po^emanja določil 10. člena ZRRMD in je od organizacij združenega dela terjal, da morajo za razporejanje čistega dohodka določiti konkretna merila, sicer je razporejanje nezakonito. Opozarjal pa je tudi na 10. člen ZRRMD zato, ker ta določa ničnost vseh določil samoupravnih splošnih aktov in določb, ki so v nasprotju z njegovo vsebino.
3.  Kriterijev za ugotavljanje dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti v večini organizacij združenega dela, ne določajo skladno z ZRRMD, ampak le povzemajo vse-bino zakona o združenem delu in H.člena ZRRMD glede namena uporabe tega dela dohodka. Tako se organizacije združenega dela v samoupravnih splošnih aktih zavezujejo le, da bodo ta del dohodka namenile za razširitev mate-rialne osnove dela in  le izjemoma za osebne dohodke. Določila o razporejanju dohodka brez možnosti njegovega poprejšnjega ugotavljafija pa so neuporabna. DPS Ljublja-na meni, da bo za realizacijo H.člena ZRRMD potrebna širša družbena aktivnost, to je, da bodo subjekti, našteti v  tem  členu,  morali  čimprej  sprejeti  družbeni  dogovor, s katerim bodo določene osnove in merila za ugotavljanje tega dela dohodka.
4.  Merila, po katerih se ugotavlja družbena in ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj, so v sporazumih o zdru-žitvi v delovno organizacijo določile  le  nekatere organi-zacije združenega dela, večina pa le povzema določila 16. člena ZRRMD.   Ker natančneje  določanje teh  meril  sodi v samoupravne sporazume o temeljih plana organizacij in skupnosti ter dogovor o temeljih plana družbenopolitične skupnosti,  bodo nosilci   planiranja  morali v planskih  do-kumentih upoštevali vsebino tega člena ZRRMD.
5.  V večini organizacij združenega dela pa so v statutih uredili postopke sprejemanja investicijskih odločitev, toda šele potem,  ko je  Služba družbenega   knjigovodstva po sklepu skupščine SR Slovenije terjala od organizacij zdru-ženega dela, da poleg druge dokumentacije, s katero pri-javljajo investicijsko vlaganje, morajo tudi predložiti sklepe organov o investicijski odločitvi. V samoupravnih splošnih aktih pa so premalo upoštevana določila 21.člena ZRRMD glede priprav strokovnih podlag za investicijsko odločitev. DPS  Ljubljana pa tudi  ni znano, da bi skupščine  občin sprejele odlok, s katerim bi določili primere, ko o druž-beni   in   ekonomski   upravičenosti   investicijske   odločitve OZD   morajo   terjati   mnenje   gospodarske   zbornice   ter drugih   znanstvenih   in   strokovnih   organizacij   (22.  člen ZRRMD). V sklopu te problematike se razpravlja o merilih za razmerjevanje velikih in malih investicij, ki organizaci-jam združenega dela povzročajo težave in je praksa pri opredeljevanju le-teh zelo različna. DPS Ljublajna tudi ni znano, če so v vseh občinah dogovorili kriterije glede ve-likosti investicij, kot so jih v občini Ljubljana-Bežigrad.
Velika investicija v tej občini in v vseh njenih organi-zacijah združenega dela je tista, ki presega 20 % letne amortizacije po predpisani minimalni stopnji.
V mnogih organizacijah združenega dela opredeljujejo velikost investicijskega vlaganja le v absolutnem dinar-skem znesku. Največkrat pa se odločajo, da je velika in-vesticija tista, za katero bodo morali priskrbeti mnenje pristojnih inštitucij glede njene družbene in ekonomske upravičenosti.
6.  Načini  ugotavljanja vzrokov, zaradi  katerih niso do-seženi  rezultati,  predvideni v investicijski  odločitvi, spre-jemanju ukrepov za njihovo odpravo in postopek ugotav-Ijanja odgovornosti (25. člen ZRRMD) ter postopek za ugo-tavljanje odgovornosti v primerih ničnosti investicijske od-ločitve (26. člen ZRRMD) so skladno z zakonom določile
v samoupravnih splošnih aktih le posamezne organizacije združenega dela.
7. V samoupravnih splošnih aktih večina obravnavanih organizacij združenega dela niso konkretizirali ciljev, na-menov in pogojev združevanja pri skupnem igospodarjenju z investicijskimi sredstvi, čeprav so ti praviloma tudi pod-laga in zagotovilo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v samoupravnih sporazumih o združitvi v delovno organizacijo in sporazumih o temeljih plana. V večini organizacij združenega dela materialne proizvod-nje, katerih akte je DPS Ljubljana doslej presojal, ni bi-stvenih sprememb pri načinu urejanja odnosov v skupnem gospodarjenju z investicijskimi sredstvi. Odnosi med te-meljnimi organizacijami združenega dela, ki združujejo in-vesticijska sredstva, in temeljnimi organizacijami združe-nega dela, ki ta sredstva uporabljajo pri svojem poslovanju, torej niso urejena skladno z 33. členom ZRRMD in 81. 61«-nom zakona o združenem delu, kar pomeni, da v teh orga-nizacijah združenega dela še ni podlag za urejanje med-sebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka. Ker medsebojna razmerja pri gospodarjenju z investiciiskimi sredstvi dosedaj niso bila ustrezno urejena, ni bilo tudi interesa, da bi te organizacije združenega dela združe-vale investicijska sredstva z drugimi temeljnimi organizaci-jami združenega dela. Posledice tega so bile, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ponavadi niso želeli združevati investicijskih sredstev z drugimi temelj-nimi organizacijami združenega dela. Zato so se družbena sredstva mnogokrat nesmotrno uporabljala, kar je ob dru-gih težavah, ki jih imajo organizacije združenega dela, še dodatno prispevalo k zmanjševanju akumulativne in repro-dukcijske sposobnosti ne le posameznih temeljnih organi-zacjj združenega dela, ampak gospodarstva kot celote.
Zalo je o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka oziroma sklenitvi samoupravnega spo-razuma o združevanju investicijskih sredstev ter načinu njegovega uresničevanja na način, določen v ZRRMD (33. do 34. člen), nujno posvetiti posebno pozornost. Ta spo-razum zagotavlja ne le možnost odločanja o investicijskih vlaganjih v druge temeljne organizacije združenega dela znotraj delovne organizacije in SOZD, ampak tudi izven njih, pa tudi možnostj vplivanja na realizacijo investicijskih odločitev. Urejanje teh odnosov je tudi podlaga za krepi-tev vloge in funkcije delovne organizacije in SOZD, nena-zadnje pa tudi za smotrnejšo uporabo družbenih sredstev.
III.
DPS Ljubljana je pregledal manjše število samouprav-nih splošnih aktov, ki naj bi urejali kriterije, na osnovi ka-terih delavci v delovnih skupnostih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti ter delavci v organizacijah združenega dela SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti pridobivajo dohodek iz naslova investicijskih vlaganj. Na osnovi vpogledanega gradiva ugo-tavlja naslednje:
1.  Iz določil samoupravnih splošnih aktov ugotavlja, da se mnoge izvajalske organizacije združenega dela SIS ma-terialne proizvodnje še niso organizirale v skladu z zako-ni dejavnosti. Način urejanja odnosov pri skupnem gospo-darjenju   z   investicijskimi   sredstvi   pa   niso   uskladile   z ZRRMD,  razen v nekaterih  primerih statuta. Zato ni od-večna bojazen, da se bo v teh organizacijah združenega dela nadaljevalo z že ustaljeno prakso, da o dejanski po-rabi  in  gospodarjenju z  obvezno združenimi  sredstvi  za naložbe v infrastruktume objekte in naprave delavcev tudi v bodoče nihče ne bo obveščal na način, kot ga predpisuje 145. člen zakona o združenem delu.
2.  Odnosi  pri  skupnem  gospodarjenju  z  investicijskiml sredstvi v organizacijah združenega dela družbenih dejav-nosti so na ravni razvitosti svobodne menjave dela. Ure-janje odnosov, ki jih določa ZRRMD (53. do 56. člen), so šele v fazi delovnih tez ali osnutkov. Mnoge organizacije združenega dela se sploh še niso odločile, da bi pričele z aktivnostmi za spremembo samoupravnih splošnih aktov. Pa tudi sicer menijo, da ne razpolagajo s sredstvi za raz-širjeno reprodukcijo in da zato nimajo možnosti vpliva na razvoj svoje dejavnosti in družbe v celoti in zato usklaje-vanje z ZRRMD za njih ni potrebno.
3.  V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo kriterije,  na osnovi katerih delavci delovnih skupnosti v organizacijah združenega dela urejajo odnose svobodne tnenjave dela in  na tej osnovi  pridobivajo dohodek iz naslova investi-
cijskih vlaganj (28. člen ZRRMD), so približno v enaki fazi priprav kot v organizacijah združenega dela družbenih de-javnosti. Zato jih DPS Ljubljana v svojih dosedanjih aktiv-noštih ni mogel ocenjevati, niti z dohodkovnega vidika, niti ne z vidika odgovornosti delavcev teh skupnosti za pri-pravo strokovnih podlag za sprejemanje investicijske od-ločitve delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Ker bodo v organizacijah združenega dela v kratkem pri-čeli oziroma so že pričeli s pripravami planskih aktov za prihodnje srednjeročno obdobje, bi bilo potrebno temu problemu posvetiti več pozornosti in v organizacijah zdru-ženega dela spodbuditi, da v samoupravnih splošnih aklih določijo tudi kriterije in način ugotavljanja dela dohodka, ki je rezultat dela delavcev v strokovnih službah, ki s svo-jim delom prav gotovo prispevajo k povečanju dohodka za investicijske naložbe v temeljni organizaciji združenega dela, za katero opravljajo strokovno-administrativno delo.
IV.
DPS Ljubljana je v organizacijah združenega dela pre-sojal tudi uresničevanje pravic delavcev pri odločanju o delu osebnega dohodka, ki ga delavci pridobivajo na podlagi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sred-stvi kot minulim delom. Organizacijam združenega dela je predlagal, da skladno z ZRRMD (60. do 82. člen) v sa-moupravnih sporazumih o združitvi v delovno organizacijo in SOZD ter samoupravnih sporazumih o skupnih osno-vah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohod-ka ter sporazumih o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določijo vsaj:
1.  okvirne podlage, po kateri bodo delavci delili oseb-ne dohodke glede na prispevek k rezultatom gospodarje-nja z investicijskimi sredstvi;
2.  kriterije za ugotavljanje prispevka slehernega delavca k prihranku na materialu in surovinah in drugih faktorjev, ki vplivajo na delo in poslovanje;
3.  načela vzajemnosti in solidarnosti;
4.  osnove za presojo prispevka delavca k povečanju do-hodka na podlagi izuma, inovacije, racionalizacije ali dru-ge oblike ustvarjalnosti.
V letu 1984 so samoupravne splošne akte uspele uskla-diti s III. poglavjem ZRRMD le tiste organizacije združe-nega dela, kjer imajo usposobljene strokovne delavce za področje delitve osebnih dohodkov in ki razpolagajo s po-trebnimi podatki o uspešnosti gospodarjenja. Večina orga-nizacij združenega dela pa ima rešitve v osnutkih oziroma predlogih. Ni tudi malo primerov, v katerih šele razmišijajo, kako bi pristopili k reševanju te problematike. Na podlagi opravljene presoje sicer manjšega števila aktov, v katerih je urejena problematika minulega dela in po razgovorih s predstavniki organizacij združenega dela DPS Ljubljana ugotavlja, da v nekaterih organizacijah združenega dela že uveljavljene modele za ugotavljanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela, izpolnjujejo in iščejo ustreznejše rešitve v sistemu delitve, ki izhaiajo iz določil samoupravr.ih sporazumov dejavnosti. Večina organizacij združenega dela zaenkrat še vedno določa del osebnega dohodka iz minulega dela na star način, to je z dodatki na skupno delovno dobo, kot tudi z dodatkom na tako imenovano stalnost. Takšen način delitve ohra-njajo tudi nekateri samoupravni sporazumi dejavnosti. Predstavniki organizacij združenega dela, kjer so stalnost odpravili, opozarjajo, da delavci že ugotavljajo nedosled-nost in neenakopravno urejanje te problematike. V orga-nizacijah združenega dela, ki se ukvarjaio z infrastrukturno dejavnostjo ter v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti pa problematiko minulega dela ne usklajujejo z ZRRMD. Strokovne podlage, ki so oblikovane za organi-zacije združenega dela materialne proizvodnje, namreč niso primerne za prej omenjene organizacije združenega dela. Razen že omenjenih težav, ki spremljajo uresničevanje ZRRMD, pa DPS Ljubljana ugotavlja, da še niso uveljav-Ijeni informacijski sistemi in druge osnove, ki bi omocjoča-le ugotavljanje prispevka delavcev k povečanju družbene produktivnosti oziroma družbenega dohodka.
V.
Sklepne ugotovitve in predlogi:
1. Iz leta v leto se možnosti odločanja o zadevah. ki so po zakonu in ustavi v pristojnosti delavcev, ožijo, pred-vsem njihov vpliv na enostavno in razširjeno reprodukcijo,
oziroma na pogoje dela in gospodarjenja. Zato je uveljav-Ijanju ZRRMD potrebno posvetiti potrebno pozornost.
2.  Vzrokov za morebitne odpore zoper realizacijo ZRRMD ni iskati le v nehotenju ali neznanju, ampak tudi v že do-slej  uveljavljeni  praksi,  da  organizacije združenega dela medsebojne odnose urejajo v pretežni meri  na kupopro-dajni  in   kreditni  osnovni  in  da se  odnosi  na  skupnem prihodku  in skupnem  dohodk^ zato  uveljavljajo zelo po-časi.
3.  V organizacijah združenega dela ni opravičljivih raz-logov za odlašanje z usklajevanjem samoupravniti splošnth aktov z ZRRMD in njegovo takojšnjo uporabo, zlasti II. po-glavja, ki je podlaga za urejanje odnosov pri gospodarje-nju  z   investicijskimi   sredstvi.  Ta   naloga   bi   morala  biti realizirana že pred sprejemanjem samoupravnih sporazu-mov o temeljih plana.
4.  Hitrejša realizacija ZRRMD pa je prav gotovo odvisna tudi od ustreznega vključevanja vseh pristojnih družbenih dejavnikov in njihovega delovanja v skladu z zakonskimi obveznostmi in pristojnostmi.
5.  Glede   usklajevanja   samoupravnih   splošnih   aktov   z ZRRMD se stenje v organizacijah združenega dela posto-poma izboljšuje, in to kljub težavam, ki jih imajo pri iska-nju vsebinskih rešitev in oblikovanju strokovnih gradiv, ter nepravočasnem  vključevanju  drugih  družbenih  subjektov. Zato je  potrebno,  da se ob vključevanju vseh  pristojnih dejavnikov  pospešijo   aktivnosti   na   realizaciji  ZRMD,   ne zgolj  z vidika  usklajevanja samoupravnih  splošnih  aktov, temveč predvsem njegove uporabe pri odločanju delavcev.
DPS Ljubljana predlaga skladno s 4. in 15. členom za-kona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. I. SRS, št. 21/75 in 31/84), da zbor združenega dela in druž-beno politični zbor skupščine občine razpravljata o ugo-tovitvah in predlogih DPS Ljubljana ter sprejmeta ustrezne sklepe.
V Ljubljani, 4.3.1985                         Družbeni pravobranilec
samoupravljanja Ljubljana Viktor Leskovšek