Leto XVIII.
f Celju, dne 16. septembra 1908.
Štev. 106.
DOMOVIN
i


Uredništvo
Je na Schillerjevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-lurati, rokopisi se ne "vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za fnserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Ptujska grozodejstva ali kulturni polom spodnješta-jerskega nemškutarstva.
Razburjenost, katero so vzbudila nečnvena nasilstva razbesnelega nemškutarstva po vsem Slovenskem se ni polegla ampak če dalje bolj raste. To je tudi naravno, saj se kulturna zlo-činstva kakor v Ptuju le redkokedaj in le redkokje dogajajo. ..Grazer Tag-blatt" ima torej prav, trdeč, da je bil to „dan zgodovinskega pomena'1. Dne 13. septembra 1908. 1. v Ptuju so tudi slepci lahko videli in spoznali vso protikulturnost spodnještajerskih nem-škutarjev ter se prepričali o nevarnosti teh besnežev za vsestranski razvoj našega naroda in države same. Toda poglejmo še enkrat vse dogodke.
Naša šolska družba je sklicala na 13. sept. t 1. svojo glavno skupščino v Ptuj. To je tamošnje nemškutarje tako razi ačilo, da so se zakleli shod preprečiti ali vsaj pokvariti. V seji občinskega sveta ptujskega je utemeljeval v primernem skozi okno govorjenem govoru mestni odbornik dr. Plachki resolucijo, s katero se protestira proti zborovanju glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, češ, da se s tem ruši nemški značaj mesta! O tem so poročali vsi nemški listi na Štajerskem in drugod ter so tudi začeli ščuvati proti slovenskemu shodu. V društvih in privatno se je širila agitacija in netila strast. V soboto dne 12. t. m. so prinesli vsi liberalni in „deutsch-volkisch" listi na Spodnjem Štajerskem in v Gradcu poziv: „V Ptuj!" V tem v sprostaškem in v skrajno ordinarnem tonu pisanem pozivu imenujejo ti nemški patriotje slovensko zborovanje v Ptuju „pro-vokacijo dalekosežnega pomena!
(Nadjamo se, da so bili gospodje proti svoji volji dobri proroki, pa na svojo in svojih somišljenikov škodo.) „Kaj bi rekli „Vendi" k ^udmarkini akciji v Ljubljani? Prišlo bi do prelivanja krvi! Ali naj mi Nemci na svojih tleh vse mirno prenašamo itd. Kot prva točka njih programa je bil: sprejem nemških gostov pri vseh dopoldanskih vlakih na postaji v Ptuju. „Nemci iz Spod. Štaj. prihitite v Ptuj, da tem ničvrednim provokaci j am enkrat za vselej odlomimo ost. Ptuj ostane nemški!" — Nadalje se je pisalo vsem „deutsch-v(jlkisch" društvom in korporacijam v GraJcu, na Srednjem in Spodnjem Štajerskem ter se jih je kakor „Gr. Tagbl." poroča presrčno in nujno prosilo, naj pridejo v nedeljo v Ptuj. In prišli so vsi, kolikor so jih mogli zbobnati po vsem Štajerskem; društva so plačevala tudi vožnjo in pivo onim, ki so to stavili za pogoj svoje . de-ležbe na tej križarski ekspediciji v obrambo ptujskega nemštva.
Nabralo se jih je torej mnogo od vseh strani in vsake vrste od akademikov" doli do takih praktičnih nemških radikalnih rodoljubov, kateri množe nemško imetje in posestno stanje z vsebino listnic, katere izmaknejo iz slovenskih žepov, kakor se je to zgodilo v slučaju g. Brenčiča. Začeli so svoje kulturno delo že v soboto zvečer s tem, da so z večernim vlakom prišlim Slovencem, kakor poroča „Gr. Tagblatt", „o d vzel i narodne znake. Pri tem je prišlo seveda do hndih spopadov." Nato so ti kultiviranci s pomočjo policije potisnili Slovence v postranske ulice" ter je tako „spremili" do Narodnega doma, kjer so jim pobili okna, seveda zopet „zaradi izzivajočih klicev". „Interesantno Je, da
so morali samo Slovence
(Windische piše fini Tagblatt) zapirati. Le z napetjem vseh moči je bilo mogoče zadrževati množico, da se ni vrgla na hujskače (na slovenske hujskače seveda!) ter da je ni raztrgala in linčala." Te kulturne, čine je po Tagblattovem poročilu izvršila nemška straža že v soboto zvečer.
Pozivi v vseh nemških listih so, kakor nadaljuje „Tagblatt", čudovito uplivali". Od vseh strani so prihajali nemški križarji, posebno pa iz Celja; a Ptujčanom tudi to še ni bilo dovolj, brzojavili so zopet na vse strani, da je njihov položaj zelo nevaren in na to so prišli Mariborčani v gostih trumah in tudi iz Celja je prišlo še 3 5 mož, iz Ormoža,Ljutomera in „akademiki" iz Gradca so prihiteli ojačit nemško pozicijo. Tako poroča bojni dopisnik „Tagblattov". Boj je bil junaški. Nemci so tulili in brizgali na sirene, suvali in mahali s palicami. „Stražniki so se vrgli med prepirajoče, pa „niso mogli zaprečiti, da bi ne bili posamičniki do krvi pretepeni." „Z barvilom napolnjena jajca so padala na množico in so tudi med njimi (to je med temi uzornimi stražniki) našla svoje žrtve." Popoldne so Nemci prežali na kolodvoru na slovenske potnike ter so je tako sprejeli, „da so se nekateri takoj zopet odpeljali domov, le malo jih je poskusilo predreti skozi nemški kordon v mesto, te so pa Nemci prisilili, da so moral i sneti slovenske znake s prsi. „Kdor ni zadovoljno ubogal, temu se je pomagalo." 0 nemških junaštvih na kolodvoru zvečer piše „Tagblatt", da je dobil poslanec Ploj „zaradi nje g o vi h opazk nekoliko krepkih udarcev po hrbtu." Kaj so
Nemci počeli v ponočnem vlaku, na progi proti Celju in na posamičnih postajah, o tem ,.Tagblatt" še ne poroča. Morda spopolni jutri svoje poročilo. Pa tudi tega bo dovolj, da vsakdo sprevidi, da zakon pri nas ne vlada več ampak surova moč!
Še nekaj. Nek policist, na katerega se je nek napadeni Slovenec obrnil, naj ga varuje pred napadalci, mu je odgovoril: „Hauen's zuruck: wird Ihnen a nix gschehn." V tem krilatem izreku je izražena vsa modrost sedanjega vladnega sistema, ki nima druzega namena kot podpirati nemšku-tarstvo na Slovenskem. In uspeh tega stoletja trajajočega ,.kulturnega" dela je: „Hauens zuruck"! ali anarhija. In taki ljudje so po mnenju naših graških in dunajskih mogotcev ..državo vzdržujoči" in „državotvorni elementi!" „Hauens zuruck"! Dobro, če mislite, da mora tako biti, vas bo-demo vbogali; vprašamo vas pa gospodje, kateri vodite usodo dežele in probivalstva: Ste li pomislili, kam vodi to vaše geslo? Hočete res, da naj zavlada anarhija v državi, da naj se tem besnim razgrajačem na ljubo, katerim se udinjate, katerim na ljubo nas tlačite in zapostavljate, vstavi kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in naše dežele? Silite nas iskati obrambe v samem sebi in v svoji moči. Razumemo vašo lekcijo in spol-nili bomo, kar nas učite, ne čudite se pa, ako bode končni uspeh drugačen nego si vi mislite. Vsega je enkrat konec in tudi naša pokornost in po-hlevnost ni večna, o tem ste lahko prepričani. Zadnja nedelja v Ptuju bo res „zgodovinsko znamenit dan", ali se bode pa nemštvo moglo in smelo s to znamenitostjo hvaliti in ponašat je drugo vprašanje. To nas tudi ne* briga. Poskrbeli bomo, da bo drugače.
L i STE K.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Kot udom evangeljske cerkve, kjer mora vsak po svojih silah pripomoči k ohranitvi prave in zadostne besedne in zakramentalne uprave, je štel tudi Trubar evangeljskim nositeljem posvetne oblasti: „cesarjem, kraljem, ujudom, knezom, slobodnim gospudom, kapitanom, verbežarjem oli namejst-nikom, vicdomom, žlahtnikom, flegarjem, ratom, purgermajštrom, rihtarjem, županom, valpetom, beričem inu rabel-nom", vsej „gospoščini, veliki, .. majhni (in) . . . nizki" v dolžnost, da morajo biti „ame inu flegari te cerkve božje", „varihi inu služabniki tih deset z a p uvidi". Tudi v njegovih očeh je bila „sledna gospoščina, huda inu dobra, koker ta huda draga
lejta, toča, vojske, pomor, inu ta dobra lejta, mir inu zdravje ... dana od Boga", kateri ji je „ostru zapovedal, de vsakiga človeka, kateri kri prelije, . . . ima nega kri tudi preliti, ... inu (da) sledniga vbojnika, zupernika, ke-carja, malikovca, prešušnika, šentovavca, martoloza, kir falš pričuje, kir dečle silijo, ima v m o r i t i, tatje inu kurbarje ostru štrajfati inu šibami tepsti, iz cerkve pehniti . . ." Pred tujino in pred domačim plemstvom je sicer vedno kazal na poštenost, dobrosrčnost in uboštvo svojega slovenskega kmeta. Nikjer ni pital svojega ljudstva z nizkimi priimki, nikdar ni pozival gospoščine, da so „njene kazni za zločine dosti premile" ali „da bi bilo treba za tako divji in razuzdan narod ... še manjše prostosti, nego jo že ima", kakor sta govorila po soci-jalni revoluciji Luter in Melanchton o nemškem kmetu. Neustrašeno je priznaval, da plemstvo s tlačanom često
nečloveško ravna ter klical preobjestni gospodi v spomin, kako se je neusmiljeno ravnanje s podložniki na mogočnih domačih rodovih maščevalo: „. . . vsa žlaht gospoščina, kir s temi b o z i m i, nim podverženi, silo inu krivico obhajejo, nih perdelane po krivim jemlo, preveliko štivro inu težke tlake nalagajo, so timu božimu serdu podverženi, bodo grozovitu na duši inu na telesu štrajfani, nih stan, žlahta inu oblast dolgu ne terpi, koker tu na dosti hudi nemilostivi gospoščini vidimo inu slišimo. Ta vogerska, k r ovaška, slovenska inu drugih dežel gospoščina, kakor ti celski knezi so bili kir so s temi bozimi, vso silo, krivico obhajali, tu nih po sili jemali, nih ščere inu žene silovali, inu najsi so po odpustke v Rim hodili, bogate kloštre inu velike kaplanije štiftali, so vsi ž nih imenom inu stanum zatreni inu hud konec vzeli." Ako bi bila gospoščina. s svojo od Boga dano oblastjo določila,
da slovenskim kmetom ne bode več treba silnih „štivr dajati ne težkih tlak delati", bil bi Trubar s svojim ljudstvom pozdravil to vest kot „enu dobru selstvu, oli en dober glas, oli ene dobre vesele marine, od katerih ti ljudje bodo veseli, od nih z veseljem govore, radi poslušajo inu drugim pravijo". Za podanike same pa mu je veljalo načelo neomejene pokorščine in odrekal jim je vsako trohico pravice, da bi z lastno roko smeli zboljšati svoj družabni položaj: „Kadar pag ta gospoščina preveliko štivro, pravdo, činže, nove cole, aufšlage, tlake nalaga, terje, inu bodo (podložniki) od hudih flegarjev, hlapcev, županov, valpetov inu beričov obrečeni, ovadeni inu oblegani, de nim bode tu nih po krivici vzetu, štrajfani, v ječo verženi, od nih imejna, zemel inu blaga pahneni, pregnani, za volo mitov etc. Tako silo inu krivico so ti verni dolžni volnu terpeti, nih tako nujo, revo, silo inu krivico sred sujo družino Bogu
Slavnostni dnevi slovenskega učiteljstva.
Konec.
Kot prva točka progi-ama je bil referat »Šola in kmetijsko vprašanje" — poročal je učitelj in dež. poslanec g. E. Gangl. Gotovo je točka, o kateri je razpravljal g. poslanec ena najprepornejših. Saj je ravno ljudska šola tisti vir, iz katerega zajema 95% našega po večini kmetskega ljudstva svojo dostikrat edino izobrazbo. Iz re-ferentovih izvajanj posnemamo sledeče: Pri , današnjih šolskih razmerah ima kmet od šole boi^e malo. Neovržna resnica je sicer, da je rodila šola obilo lepega sadu, narod se je povzdignil od analfabetov do naprednega naroda. Splošna narodna izobrazba je plod šole, delo 40 let — delo, trudno in naporno, ker je imela in še ima šola vedno več sovražnikov. In v teh 40. letih je bilo časa, da se je izprevidelo, ali ustreza šola potrebam, ali zadostuje in izpolnuje popolnoma svojo nalogo. Gotovo je, da d& šola na deželi premalo izobrazbe, temu pa se bo prišlo v okom šele tedaj, ko bode po naših krajih vsaj toliko šol z rednim poukom in rednim obiskom, kolikor je cerkva. — Naš kmet ne ljubi šole; on misli, da mu je rojen otrok le, da ga rabi doma. V Šolo ga ne pošilja, pač pa mu nalaga težka opravila, da se otrok fizično pokvari, duševno pa zaostane. Otroka v šolo ni, učitelj mora izkazati, starši so kaznovani. Vsaka kazen se šteje učitelju v greh, in zato kmetje učitelja, ki strogo gleda na reden obisk, sovražijo — nasprotno pa opustljivca ljubijo. To bi ne smelo biti in tudi ne sme biti v bodoče.
Da pa bo šola ustregla zahtevam kmetijstva, jo je treba preustrojiti; ne preustrojiti z zmanjšanjem pouka, ne s priklopljenjem kakih ponavljalnih šol. ki niso nič drugega kot nepotrebne in brezuspešne mučilnice. Treba le, da naj bodo šolski predmeti tako praktični, kakor sedaj niso in šola bode kmalu imela med svojimi prijatelji tudi naj-konservativnejšega kmeta. Šola postani kmetu vir, iz katerega bo zajemal vso svojo in tudi strokovno izobrazbo. Zato se izrekamo za 8 letno šolsko obiskovanje brez olajšav. To smo dolžni šoli kot taki, to pa smo tudi dolžni pravi kmetski koristi; ker le tisti je pravi kmetski prijatelj, ki ga usposablja za uspešnejše delo, ki mu pomaga do boljšega kruha in večjega dohodka.
To bi bil nekak načrt reformirane šole. Do 12. leta naj bi se poučevali vsi predmeti splošne izobrazbe, da se otrok na ta način pripravi za strokovni pouk — kakor je že pisal o tem učitelj Gosak v let. »Domovini" št. 82 — 85.
"*V teoriji bi se v strokovnem pouku poučevalo: knjigovodstvo, ustavoznan-
tožiti inu kratuu nekovd punte oli auštrije začenati, oli sami sebe meščo-vati." V svojem prepričanju o potrebi neomejene pokorščine „v pozemliskih ričeh" ni mogel najti opravičevalne besede za slovenske kmečke upore svojega veka in samo v svarilen vzgled je zabilježil, kako so »ti Krajnci v tim 1515, inu ti Dolenci v tim 1573, ti Štajeri v tim 1528 (lejtu) bili (punte) sturili, oli so per tim hud konec vzeli, so bili pobijeni, obešeni inu na špice vtakneni."
Toda z izvajanjem nauka, da ne sme nositelj posvetne oblasti kot ud cerkve in čuvaj deset zapovedi trpeti v svojem okrožju nobenega krivega bogoslužja, je bil podvrgel Luter tudi vest posameznega podanika principu neomejene pokorščine do gospo-ščine in stvaril pogoje za razvoj deželnih protestantskih cerkva, kjer je
stvo, najvažnejše postave, da se tako omeji pravdanje — treba je tudi pouka o zadružništvu, o zavarovalnicah in o drugih stvareh, tikajočih se kmetijstva. O tem naj bi se posvetovali strokovnjaki ter se resno bavili z mislijo na reformo šole; pa ne take, kakor jo hočejo naši nasprotniki. Sploh pa: »Mi učitelji", je rekel govornik, „ne pustimo,^ da se udinja šola kaki politični stranki; šola mora biti le za ljudstvo; šola se demokratizuj, bodi za vse ljhdi, bodi mati narodu".
Nato je stavil referent sledeče resolucije:
I.	Učiteljstvo, zbrano na XX. glavni skupščini »Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" v Gorici dne 7. sept. 1908. se izreka za obveznost šolskega obiskovanja v smislu § 21. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1. 1869. drž. zakonika št. 62.
II.	Učiteljstvo, zbrano na XX. glavni skupščini »Zveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" v Gorici dne 7. sept. 1908, se izreka za reformo ljudskega šolstva v smislu potreb in koristi kmetskega (delavskega) stanu.
m. Vodstvo »Zveze" se pooblašča, da vzbudi med državnimi in deželnimi poslanci, ki so šoli prijazni in naklonjeni, zanimanje do sklepov današnjega zborovanja, ki so izraženi v I. in II. predlogu. Obenem naj se obrne do njih s prošnjo, da naj izkušajo udejstvovati naše sklepe". ' ' ■	-
Učiteljska društva pa poziva:
»Vsa učiteljska društva, ki so združena v naši »Zavezi", naj v prihodnjih zborovanjih razmotrivajo tšma o šoli in kmetskem vprašanju. Na podlagi mojih današnjih izvajanj naj stavijo konkretne predloge, ozir. načrte, ki naj jih vpošljejo vodstvu »Zaveze", da jih to ob ugodni priliki porabi ali pa počaka do prihodnje glavne;;skup-ščine, kjer izberemo iz vsega doposla-nega materijala najboljše in najzrelejše, da tako ustvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmetsko ljudstvo."
K ti točki sta še govorila ravnatelj »Zveze slov. zadrug v Ljubljani", g. Rožman, ki je dejal, da, če bi bil kmetski stan pri zborovanju navzoč, bi rad podal učiteljstvu roko v skupno delo, ker bi izprevidel, da mu je učitelj res prijatelj.
Nadučitelj g. Bajt je stavil še sledeči resoluciji:
L »Zaveza" naj se obrne do kom-petentnih oblasti, da se ustanove trgovske nadaljevalne šole, za vsak političen okraj eno. Take šole naj bi imele dva tečaja in pripravljalni tečaj.
II. Predno se to zgodi, naj se preskrbi usposobljenost učnega osobja s podporami.
Kot druga točka dnevnega reda je bilo predavanje o regulaciji učitelj-
moral dobiti vladar v roke ves ustroj zunanje uprave. Ta logika je spravila Trubarja v zagato, ker je načeloval njegovi domovini knez. ki je prisegal na skrivnem vedno, kadar pa so mirovali Turki in kadar je imel dovolj sito mošnjo, pa tudi javno, da ne pri-pozna v svojih deželah drugega vero-izpovedanja nego katoliškega, in ki je imel vsled z državnim odlokom potrjenega načela: »čigar zemlja tega vera" oficijelno pravico, da vsiljuje svojim podanikom katolicizem. Iz te zagate pa je našel slovenski reformator skrivna vratca, katerim slična so odpirali verski fanatiki vseh izpovedanj, ko jim je uspavalo živo prepričanje o absolutni resničnosti, vrednosti in potrebi propagirane verske ideje vse druge ozire, in na ta vratca je napisal proti katoliškemu deželnemu knezu za snu-jočo se cerkev svoje domovine: »Kadar
skih plač - govoril je g. nadučitelj Pesek. V krepkih besedah je očrtal govornik vso mizerijo učiteljskega stanu, primerjal njegove študije in plače s študijami in plačami drugih stanov in prišel je do res žalostnih zaključkov. Ker izidejo njegova izvajanja itak v posebni brošuri, navajamo za danes le resolucije — o govoru pa si še prl-držimo posebno besedo.
Resolucije so:
.Učiteljstvo, zbrano na XX. skupščini »Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" dne 7. 9. 08. v Gorici prosi in zahteva, da slavni drž. zbor:
1.	sklene k § 55. drž. š. ;zak. z 1869 dodatek: Kot minimalni dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakočas-nega XI., X., IX, VIII. čin. razreda.
2.	naj sprejme Effingerjev predlog, da naj država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo.
3.	Od slov. drž. poslancev pa slovensko učiteljstvo pričakuje, da se uresničita 1. in 2. rezolucija.
4.	Slovensko javnost t. j. časopisje in korporacije pa učiteljstvo prosi, da pokaže naklonjenost do učiteljstva in šole ter skrb za narodno prosveto in narodov napredek s tem, da se zavzema za naše zahteve, da z rezolu-cijami zahteva od državnih poslancev in od visoke vlade, da se učiteljstvu definitivno regulirajo plače s tem, da se jim da iste dohodke pri plači in pri penziji, kakor jih imajo državni uradniki štirih nižjih plačilnih razredov.
S tem je bil dnevni red izčrpan in učiteljstvo je zapuščalo dvorano z veselo savestjo in ponosom, da je zopet en korak naprej.
* : .... it -rV	:C	fe .	■ J
V torek 8. sept. 1908. se je odpeljalo več sknpščinarjev črez Sv. Lucijo na Vršno, da počaste spomin nepozabnega goriškega slavčeka.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Brez vseh formalnosti je bil otvor-jen dne 15. t. m. Deželni glavar ni niti omenil, da je deželni odbor letos gospodaril osem in pol mesecev brez odobrenega proračuna, kar je gotovo protiustavno, nadalje tudi ni povedal, kake naloge bi morale biti še rešene. Vse stoji sedaj pod utisom zavesti, da treba pred vsem rešiti volilno reformo, katera bode določila zloženje in značaj deželnega zbora za bližnjo bodočnost Med važne naloge, ki čakajo rešitve spada: proračun za 1908.1. in za 1909.1., računski sklepi minulih let, uprava
ta gospoščina hoče od svojih ludi, kir so nih oblasti podvrženi, imejti inu zapoveda, take Tiči, kir so Bogu zubper, katerih Bug ne hoče od obeniga imejti, temuč prepoveda, koker je vse žlaht malikovane, vse falš božje službe, ma-likom ofrovaue, krivu obhajane, ma-šovane, kerščovane, na svetnike klicane, rumane, tiga Antikrista, Maho-humeta, papeža, farške, meniške, ma-likovske postave, zapuvidi inu prepo-vidih. Takim zapuvidom, bodi cesarskim, kralevim, te nizke oli visoke gospoščine, duhovske oli deželske, ti verni ne imajo kratko biti pokorni temuč tej gospo-ščini pohlevnu s tejm s. Petrom inu s tejmi jogri odgovoriti,... de ti kršče-niki morajo gospudi Bogu, kateri je ner ta viši gospoščina, več biti pokorni, koker tim ludem." Pri gospo-ščini protestantske vere pa je podvrgel tudi Trubar vest podanikov prin-
gozdnih in pašnih služnosti, uprava deželnih zdravstvenih rečij, poročilo o zakonskem načrtu glede varstva kmet-skih kultur pri pogozdovanju, poročilo o zakonskem načrtu o varstvu planin, zakonski načrt o upravi delitve in zlaganju kmetskih zemljišč, učiteljsko vprašanje. — Vsa pozornost nemških strank je osredotočena sedaj na volilno reformo, katero bi Nemci radi tako umetno sestavili, da bi imele samo vladajoče njih stranke dobiček, brez obzira na prave potrebe in koristi nemškega in slovenskega prebivalstva. Tekom prve seje so razdelili predlog volilne reforme, ki so ga sestavile stranke večine in sicer: veleposestniki, nemška ljudska str. in nemška kmetska zveza (Bauernbund). — Rešilo se je nekoliko prošenj in predlogov glede izvršitve raznih vodnostavbenih del. Sprejet je bil predlog Wagnerja (nemški kler.), ki se glasi: Deželnemu odboru se nalaga, da naj z vsemi sredstvi upliva na c. kr. vlado, da dovoli prosto nakupovanje soli v štokih in sicer po potrebi ter da se znižajo cene soli. Soc. dem. Resel je izjavil, da njegova stranka predlog podpira, pravi pa, da so kršč. soc. v parlamentu na Dunaju glede znižanja cene kuhinjske soli čisto drugače postopali kakor sedaj v deželnem zboru. — Soc. demokrat Resel in dr. Schacherl sta vložila predlog o preosnovi deželnega reda. Klerikalec Hagenhofer je interpeliral, zakaj se deželni zbor tako dolgo ni sklical, da bi se bil rešil vsaj deželni proračun. — Posl. dr. Ploj, Jurtela, Kočevar in dr. so stavili predlog glede regulacije Drave, posl. Sutter in Robič predlog zaradi podpore onim poljedelcem, katere je suša hudo zadela; posl. dr. Hrašovec in drugi §o vložili pritožbo, ker je deželni odbor odklonil podelitev podpore »Slov. planinskemu društvu . - ^
Nenasitnost splitske duhovščine bode gnala tamošnje težake (kmetske najemnike) v štrajk. Težaki so dali 29. avgusta svoje do skrajnosti zmerne zahteve duhovniškim veleposestnikom pismeno naznanje. Ti učitelji jedino zveličevalne vere in pridigarji krščanske ljubezni in vsmiljenja so pustili celih 12 dni te reveže čakati na svoj odgovor, ki se glasi na kratko: ne I Tem ubogim težakom, kateri so svoje zahteve, kakor se splošno priznava, do skrajnosti omejili in so zahtevali, naj bi jim bogata duhovska gospoda dala za njih trdo celo vsaj toliko, da bi mogli s svojimi družinami ob tem životariti, so duhovniki tudi to odrekli. Dve leti so vodili svoje težake za nos — in sedaj tik pred trgatvijo so jim dejali: nič vam ne damo! Posvetni gospodarji so se skoro vsi brez izjeme pogodili s svojimi težaki, od duhov-
cipu neomejene pokorščine. Od take gospoščine je zahteval, da proglasi v svojem področju augsburško konfesijo za jedino dopustno veroizpoved in ji dovolil, da je »so vso močjo inu oblastjo", »z mečom, z galgami inu s kulesom, skuzi te beriče inu rabelne" »dolžna .,. pomagati, svetovati inu naprej porivati te službe božje, de se povsod v nih deželah, mejstih, farah prou ta beseda božja pridiguje, ta ka-tehizmus, te postave, zapuvidi inu ta s. evangelium prou zastopnu izlagajo, ti s. zakramenti prou dile inu vrednu primo, prou moli inu h pridigam hodi, spet nazaj vse malikovane, falš službe božje, kecarijo, cupernijo, šentovane, vso žlaht lotrijo, hudobo, nečistost, silo, krivico doli tarejo, štrajfajo inu nikomer ne dopuste, temuč branijo..."
(Dalje prihodnjič.)
nikov pa samo trije. Ogromna večina zemlje v splitskem okraju je pa duhovniška last. Težaki bodo torej prisiljeni štrajkati na duhovniških posestvih. Politično oblastvo je že pozvalo eno kompanijo vojaštva iz Sinja, da bode s puškami in bajoneti branila „sveto vero", ki je to pot v obliki cerkvenih veleposestev in duhovniške trdosrčne nenasitnosti. Gospoda se nadja, da se bodo težaki dali zapeljati k izgredom in da je bodo njih zavezniki nekoliko postreljali druge pa pozaprli in je tako naučili „krščanske pokornosti'1, pa to upanje se bržkone ne bo spolnilo. Težaki so organizirani in trdno odločeni mirno in dostojno izvesti boj z zakonitimi sredstvi do konca. Težak bode ta boj proti cerkvenim brezvestnim in brezsrčnim kapitalistom, katerih krivično stvar branijo vse posvetne oblasti proti ubogim delavcem — a nadjati se je, da končno tudi v Splitu zmaga pravičnost nad duhovsko nenasitnostjo!
Mladino treba vzgajati v slovenskem duhu! To naj si dobro zapomnijo osobito slovenski trgovci in obrtniki po naših mestih in trgih!
Okrajni odbori narodne stranke, Cirii-Metodove podružnice, izobraževalna društva, narodnjaki! — Organizujte „Svoji k svojim!" Le s sistematičnim, doslednim in trdim delom bomo dosegli svoje pravice, ki nam tičejo kot gospodarjem na slovenskih tleh!
Štajerske nome.
—	Brzo se bliža čas ljudske slavnost! v prid »Sokolskemu domu" v Celju. Zgornji prostori ^Narodnega doma" so se spremenili v veliko delavnico, v kateri deluje množica pridnih rok, da bodo v nedeljo lahko na dostojen način pozdravili goste, ki se zbero iz vseh krajev naše lepe domovine. Vsega, kar se sedaj godi v „Nar. domu" ne moremo razodeti, povemo pa le, da bo za razvedrilo v obili meri skrbljeno in da se bo lahko vsak zabaval, kolikor in kako se bo hotel. Posebnega vlaka nismo mogli dobiti; sicer so pa železniške zveze s Savinsko dolino, Mariborom. Ljubljano jako ugodne. Veselica se prične točno ob 7. uri zvečer s koncertom, ki ima jako obširen in zanimiv vspored; koncert se prične ne glede na število poslušalcev ob 7. uri zvečer. Med koncertom bodo vrata v veliko dvorano zaprta. Parola vseh spodnještajerskih SloVencev naj bo: V n e d e 1 j o 20. t. m. k sokolski si a vn osti v Cel j e.
—	Klubu slov. napr. akademikov v Celja so za srečolov darovali sledeči gg. dr. Janko Sernec, prof. Suhač po 10 K, Lončar, Smertnik, Ravnikar po 5 K, dr. Gvido Sernec 3 K, prof. Kosi, Arzeošek po 2 K, Likar in neimeno-po 1 K, Kolenc čaj. V Novi cerkvi so darovali gg. J. Goričan, Minka Kincl in A. Vrbnik po 2 K, Jož. Jehej 1 K in Neža Kline steklenico žganja. V denarju je do sedaj nabrano 181 K.
—	Ravnatelj g. Fr. Jošt, ki je izvedel o „Slovenčevi" „senzacijonalni" novici, da namerava baje kandidirati kot agrarni kandidat, še le danes, vrnivši se iz službenih potovanj domov, nam je na naše tozadevno vprašanje izjavil, da se mu ne zdi vredno reagirati na take izmišljotine in na vse budalosti, ki jih sedaj ob času kislih kumar uganjajo njegovi pobožni in nepobožni obrekovalci ter da bode take predpustne šale, kakor' tudi njih razširjevalce, ki nimajo s čim stvarnim
pitati svojih zapeljanih in še premalo nahujskanih ovčic, dosledno ignoriral.
—	Pouk v Igranju na godala (gosli, vijola, čelo in bas) in na gla-sovir se vrši v godbeni šoli „Celj. godbenega društva". Začetek 1. oktobra t. 1. Do sedaj je bil pouk omejen večinoma le na goslanje, letos pa se šola razširi tudi na druge instrumente. Šolnina znaša mesečno 4 K. Zglasiti se je pri g. Berk-u v posojilnici ali pa pri učitelju g. Stante-ju v okoliški šoli. Želeti bi bilo, da bi se celjski Slovenci malo bolj zanimali za godbo in z obilnim posetom godbene šole pripomogli do prepotrebnega naraščaja „Celjske narodne godbe".
—	Slovenci, ne kupujte nemških hiš v Celju!! V najkrajšem času se bo storilo vse mogoče za organizacijo „Svoji k svojim!" Nemške hiše bodo postale še mnogo bolj po ceni. Svoji k svojim!
—	V slovenska podjetja, v slovenske trgovine spadajo slovenski uslužbenci! Nemci iščejo za svoja podjetja Nemcev po celem rajhu!
—	Vpisovanje otrok v otroški vrtec Ciril - Metodove družbe v Ga-berju (v novi občinski hiši nasproti dr. Dečkove vile „Livada") se vrši v soboto, dne 19. septembra od 2.—4. ure popoldan. Slovenski starši, pripeljite svoje otroke ali pa se zglasite sami!
—	Mnogo slovenskih uradnikov in drugih Slovencev še zmiraj hodi v nemške hotele — vkljub temu, da so lastniki istih hotelov prispevali za prosto vožnjo, jed in pijačo celjskim pobalinom v Ptuju. Mislimo, da dotičniki sedaj vedo, kaj jim je storiti.
—	Kaj se tam godi? V gostilni „zum lustigen Steirer" na Grabnu se vrše sedaj večer za večerom tajni pogovori. Ali se pripravlja kaj za nedeljo? Povdarjamo in pribijamo, da je tista gostilna shajališče magistratovcev, policajev in glavnih hajlovcev. To naj služi v spodbudo vladi, č. bo treba v nedeljo večjih varnostnih odredb.
—	Celjski Stieger se baje po Celju hvali, da je on udaril Ploja po glavi. Kaj ko bi se gospoda prijelo zaradi javnega nasilstva ?
—	Bojkot piva se v Celju tudi zelo pozna. Od začetka meseca julija do danes se je v Celje uvozilo 42 vagonov manj piva ko lansko leto ob istem času.
—	Tolovajski napad. Včeraj zvečer se je vračal osmošolec Ivan Radej iz mesta proti Bregu domov. Ko je došel na kapucinski most, ga je pričakovala organizirana tolovajska nemška tolpa in ko ga je ta spoznala, se je vrgla s palicami na njega, ga pobila na tla, raztrgala mu ves ovratnik in ga pretepavala. Pripomniti je še to, da mu je ta nem-čurska drnhal grozila s strelom, če se drzne klicati na pomoč. Tako torej. Ptujski pobalini so dobili v Celju posnemovalce. Opozarjamo na Nemce, da je tako postopanje zelo dvorezen nož in da bodemo posegli po samoobrambi, katera jim ne bo pogodu. Imamo mi tudi pesti in palic dovolj na razpolago. Opozarjamo pa orožništvo na ta dejstva in zahtevamo, da se strogo pazi na celjske burše in trgovske pomočnike. Istotako opozarjamo slavni magistrat in mestno policijo, če tudi nam je malodane gotovo, da je pisal ali inspiriral hujskajoče članke po nemških listih dr. Ambrožič. Toda če celjska policija ne bo vršila svoje naloge, saj še so druga pota na razpolago. Mi snJš ravnopravni državljani in zahtevamo obrambe za varnost življenja. Ako pa nastanejo v Celju zopet poboji in pretepi, odklanjamo vsako odgovornost; tudi za to, da bodo izostali še oni maloštevilni tujci in bodo celjski gostilničarji docela uničeni. Ali
res ni v nemškem meščanstvu mož, da bi stopili na prste mlekozobim fanta-linom, ki vznemirjajo celo mesto?
—	Predragi celjski vodovod. Stroški za celjski vodovod so bili preračun jeni najprej na 541 tisoč kron; potem so se zvišali na 800 tisoč kron. Poleg tega bode vodovod kmalu premajhen! Razun zvišanih občinskih do-klad, vkljub tem visokim stroškom, bodo še Celjani imeli najdražjo vodo na svetu! To je posledica nemško-nacijonalne „politike" občinskega sveta celjskega. Za to naj se rvahtarica" pobriga — v okolici so ljudje z ^ruskim" gospodarstvom docela zadovoljni.
—	Mladi Pelle in slovenščina. Te dni je dobil sin tukajšnje podjetnice za prevažanje pohištva in blaga vdove Pelle v kinematografu dvojezičen vspored. Gospodič se je razjezil, rekoč: „Was soli die dumme Sprache da oben!" Slovenščina ga je tedaj hudo razjezila. Njegova mati pa se nič ue jezi, ko si služi pri Slovencih svoj denar? Ta ji ni nič „dumm"', če pride tudi od Slovencev, samo njen sin zaničuje naš jezik! Plačilo ne izostane.
—	Popravek. Pomotoma smo poročali, da je nabrala gosp. Čenčur za C. M. družbo pri družbi Leitmajer v Radečah dotični znesek. Družina se pa imenuje Lindner.
—	Francoski časnikarji so si danes ogledali postojnsko jamo; popoldan so se vozili z brzovlakom mimo Celja v Bruck ob Muri.
—	Trboveljski in hrastniški obrtniki! udeležite se v nedeljo, dne 20. t. m. polnoštevilno občnega zbora Laške obrtniške zadruge, ki bode v Laškem ob treh popoldne pri Horjaku. To zborovanje bo velikega pomena za nas slovenske obrtnike. Torej v nedeljo vsi slovenski obrtniki na občni zbor! Naj nikdo ne ostane doma.
Umrl je v Vojniku pri Celju zadnjo soboto plem. Manteuffel, star 86 let.
—	Iz finančne službo* Prestavljeni so višji finančni pazniki: gg. A. Fabian iz Maribora v Št. Lenart, Jože Pavšer iz Celja v Šmarje iz Josip Pogorevc iz Št. Lenarta v Celje.
—	Podražila bode premog po raznih poročilih trboveljska premogo-kopna družba za 24—28 vinarjev pri meterskem stotu. Veselo poročilo za zimo!
—	Ptujski okrajni glavar plem. Schleu8senborg se ni v nedeljo odločno potegnil in pobrigal, da bi se poskrbelo v mestu za varnost Cemu neki ne? Naj bode prepričan, da bode dobil za to svoje plačilo.
—	Kaj pa je to? V nedeljo zjutraj je brzojavil g. dr. Ploj na na-mestništvo, naj se pošlje v Ptuj orožništvo, da bo skrbelo za mir in pripravi vojaštvo. Kaj se je z brzojavko zgodilo, so ne ve! Odgovora vsaj ni bilo nobenega. Mogoče sta dva slučaja: ali se brzojavka ni odposlala ali si pa gospodje pri na-mestniji mislijo, da smo Slovenci v nemških mestih „vogelfrei". O tem se bode treba pogovoriti še na drugem mestu. /
—	Še nekateri tolovajski napadi na Slovence v Ptnjn. Pri enem večernih vlakov so napadli nemški pobalini dejansko poslanca Ploja in to v Ornigovi navzočnosti. Znamenje, da šef ptujske policije ni bil zmožen vzdrževati miru. Ni čuda, da so se godila taka tolovajstva! Ali pa je bil Ornigu napad po godu ? — Nadalje je bil še napaden župnik Treiber iz Koroškega. Nemci so ga pretepli in mu raztrgali obleko. Kje je bila „slavna" policija ptujska? Graški in drugi nemški listi te surovosti za-molčujejo in dosledno pišejo,
da so Slovenci izzivali in oni začenjali boj.
•— Celjski špecerijski trgovec Stieger je bil vodja onih celjskih nemškntarskih barab, katere so v Ptuju opljuvale mirne Slovence in jih ome-tavale s črnilom. Povrh tega še vedno ni popravljeno dejstvo, da je nosil v svoji ročni torbici gojila jajca za ometa vanje Slovencev. Demonstrativno pa je kazal Slovencem svojo bikovko. Ako ta dejstva niso resnična, pozivamo Stiegerja, da jih popravi! Slovenci, ali morete prestopiti prag trgovine, čije šef se udeležuje demonstracij proti Slovencem?
—	Izgredov v Ptuju so se udeležili, kakor se nam poroča iz Celja, tudi en pomočnik tvrdke Schmidl, en tvrdke Traun <6 Stieger, dva iz trgovine Ranzinger & HOnigmann in trgovec Hoppe. Tndi v te trgovine zahajajo večinoma Slovenci; v nedeljo so dobili v Ptujn zahvalo za to.
Slovenskim odjemalcem naznanjamo, da se je demonstracij v Ptuju udeležil tudi mizar Avgust Schwiga v Gosposkih ulicah. Kdor se udeležuje demonstracij, kjer se pljuva na Slovence, tudi ne rabi slovenskega denarja!
—	Voboji, izvršeni v Ptuju po nemškutarjih I G. Peter Kureš, gostilničar v Podvincih pri Ptuju, se je vračal s svojo soprogo okrog polnoči iz ptujskega „Na odnega doma" domu. Pred ptujsko pošto ju je naenkrat naskočilo krog 10 oseb, kričeč: „Hauen sie den windischen Hund nieder!", (Pobi jte slovenskega psa!) G. Kureš m njegova soproga trdita, da je najbolj udrihal po njem (Kurešu) trgovec Sorko iz Ptuja. G. Kureš je bil jako nevarno ranjen, prvo pomoč mu je dal g. dr. Bela Stuhec, kamor ga je zapeljala soproga. Nato ga je pripeljala v „Narodni dom". Bil je po celih prsih čisto krvav, na glavi ima več ran, nadalje na hrbtu in na rokah. Ranjenec pravi, da ga je trgovec Zorko pobijal s palico, kovano s svincem. Nadalje ve poškodovanec, da je bil zraven nek Franc, občinski uradnik. Redar Toplak je bil oddaljen kakih 100 korakov, pa se je še le, ko sta gosp. Kureš in soproga klicala na pomoč, približeval, toda — prav počasi I Nek drug redar je tudi prišel in je rekel proti Franzu: ,,Den Kopf hatten sie ihm (namreč gosp. Kurešu) sollen ein-hauenf" (Glavo naj bi mu (g. Kurešu) bili razbili I) Tako se je skrbelo v Ptuju za varnost življenja mirno domov gredočih ljudi leta 1908 po Kristu!
—	Kdo je reševal »nemški" Ptuj! Linhart, sin slovenskega fija-karja in slovenske perice v Ljubljani, oni Linhart, kateri je 1.1901 zahteval v Trstu na javnem shodu slovenske šole za laški Trst. V zvezi z Linhartom je bila najnavadnejša poulična fakinaža iz Ptuja, Celja in Maribora, katero se je vpijanilo. Znano je, da so imeli bur-šaki in njih čedni pomagači večinoma renegatski trgovski pomočniki, prosto vožnjo, prosto jed in pijačo.
—	O ptujski slavnosti. Z nepričakovanim uspehom se je končalo slavlje Ciril-Metodove družbe. Iz celega okraja prihajajo glasovi, da bodo v prihodnje vzeli slovenski kmetje goste v svoje varstvo. To je tem večjega pomena, ker smatrajo nemškutarji ptujski okraj za trdnjavo štajercijan-stva. Nemški listi prikrivajo nevoljo z bedastimi lažmi, na katere se ne splača odgovarjati. Saj n. pr. „Grazer Tag-blatt" naravnost govori o „windische Niederlage".
Zanima pa nas sledeče: Imenovani list piše, da je slovenska deputacija s
Plojem in Roblekom prosila župana Orniga za prost odhod (freien Abzug). Ko je prišla informacija na magistrat, sta bila, navzoča od nemške strani samo Ornig in uradni predstoj jik Jettmar. Ploj je zahteval od župana žandarsko asistenco, ker ni bilo mogoče zaupati policiji. Župan Ornig je nato prosil deputacijo, naj ne vztraja pri svoji zahtevi r,in rekel doslovno: „Ich bitte Euch, meine Herren, machen sie damit nicht bOses Bluf. Nato je izjavil, da bode osebno spremljal goste. To je resnica in kdor je poročevalca informiral drugače, je drzno lagal. Ko bi hotel Ornig ravnati pošteno, bi taka poročila popravil — pa to se seveda ne bo zgodilo.
—	Plachkijeva resolucija. V ptujskem občinskem svetu je predlagal advokat Plachki v soboto resolucijo, v kateri se nemčurji pozivajo k demonstracijam proti Ciril-Metodovi skupščini. Običajno je, da starejši politiki vplivajo pomirljivo in skušajo razburjenje omejiti. Seveda, tu je bilo narobe. Treba je bilo razburjenje narediti, ker ni hotelo priti samo od sebe. In ta advokat, ki se čisto nič ne že-nira, živeti skoro izključno od slovenskih grošev, je imel tako malo okusa in takta, da je z oficijelnega mesta hujskal k izgredom. Ko bi le slovenski kmetje premagali predsodek, da mora Plachki vsako pravdo dobiti (Ali je to mnenje popolnoma neutemeljeno? Op. stavca.) — in obrnili hrbet njegovi pisarni, potem bi moža kmalu minilo veselje, kovati resolucije.
—	Socijalisti o ptujskih škandalih. £>a nismo Slovenci sami s svojo ostro obsodbo ptujske in »izposojene" policije zadnjo nedeljo v Ptuju, nam priča graški „Arbeiterwille". V dolgem dopisu ironično in sarkastično opisuje „brambo" nemškega Ptuju v nedeljo in navaja . dokaze za pristransko postopanje policije. Popolnoma pravilno pribije list, da niso Slovenci nameravali nobene demonstracije, da so imeli le občni zbor Ciril - Metodove družbe in veselico v lastni hiši in da je bil napad nemških pobalinov in »nemško-nacijonalnih tatov" skrajna surovost, ki je nevredna kulturnega naroda in ga v očeh tujca le ponižuje. Zanimivo je tudi, da se je po poročilu lista Ornig pohvalil s »sprejemom" Slovencev! Gotovo je tudi, da so nemški burši s pomočjo nemških trgovcev in trgovskih pomočnikov napadLi slov. kmečke romarje, pretepli onega, ki je nosil križ in pomandrali križ sam. Slovenski kmetje! Ta surovost vpije po maščevan j u! Pozivamo mariborsko državno pravduištvo še enkrat, da preišče to zadevo, ker se ptujska policija, ne briga za njo!
—	„Svoji k svojim!" so kričali zadnjo nedeljo Nemci v nemški hiši v Ptuju. Med njimi je bila cela vrsta celjskih Nemcev, ki so se tudi pri pretepih najbolj odlikovali. Kateri celjski Nemec živi od „svojih?" Slovenske mlačnosti mora biti enkrat konec! Ali nam ptujske nasilnosti še niso odprle oči? Vam li še ni dovolj batin, žalitev in poniževanj ? Sestavlja se imenik slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celju, lista se razširi po celi bližnji in daljši okolici celjski. Izvede se točna organizacija. Trgovci in obrtniki naj se nemudoma zglase pri g. Stermeckem, predsedniku »Slovenskega trgovskega društva". Pričakuje se od njih, da bodo spoznali, kaj zahteva čast in ugled Slovencev v Celju in celem Spodnjem Štajerskem. Proč s polovičarstvom in popustljivostjo, bodite Slovenci v vsem in povsod v svoji rodbini, v svojem privatnem in javnem življenju!
—	Neplačan guljaž na Pragar-skem. V nedeljo zvečer se je pritoževal natakar kolodvorske restavracije na Pragarskem, da nekateri ,,nemški" gostje v restavraciji niso plačali gu-ljaža. Notri so sedeli tudi celjski burši in trgovski pomočniki, Ali so med njimi tudi ljudje, ki slišijo na ime »Zech-preller" ali slovenski: Mica Kovačeva ? Ali nemški Celjani res ne morejo toliko nabrati, da bi ,.svojim" nemškim sinom poleg vožnje, pijače in obeda še plačali guljaž na Pragarskem? Če že drugače ni šlo, pa bi naj napravili „pump$ na vodjo Stiegerja, ki se je zdebelil od slovenskih grošev!
—	Ljubljanski »Slovenec" se na tihem veseli nemških surovosti v Ptuju. No, ni čuda! Piše, da je moralo »katoliško kmečko ljudstvo" braniti »bojazljive liberalne škrice". Kje pa je bilo tisto katoliško ljudstvo, da bi branilo »bojazljivega liberalnega škrica" župnika Treiberja? Saj se samo sebe ni branilo, ko so nemški suroveži napadli romarje! Sicer pa je to ljudstvo bolj slovensko ko »Sloveiec"; maščevalo se bo, naj je to že ljubljanskim klerikalnim internacijonalcem prav ali ne! Samo trdo se ga je moralo vzbuditi.
—	»Slovenec" se je hudo razto-gotil, da smo si v svoji »brezpomemb-nosti" osmelili odkriti slov. občinstvu škandal, da se ga v imenu »obmejnih Slovencev" izrablja v klerikalne namene. Kaj takega se more menda zgoditi edino le pri nas! Zato si »Sloven-čevo" jezo lahko tolmačimo, ne pa neprevidnosti, da nas poziva za ime do-tiene »klerikalne glave". Mislimo, da je ne bo težko najti; naj postavijo odlične vodje kmečke zveze pred >veto inkvizicijo in dotični, ki rad izdaja enake »skrivnosti" po gostilnah, bo gotovo dobil rdeč nos. Da nas je na-hrulil »Slovenec" prav v Štefe-Moškr-cevem žargonu, je samoposebi umevno.
—	Dobro poučen »Slovenec" ima včasi zelo imenitne brzojavke iz Štajerskega. Njegovi pobožni in škilavi reporterji slišijo očividno travo rasti. Kaj ko bi mu prihodnjič kdo brzojavil: »Celjski vikar se je oženil" ali „dr. Korošec se ta mesec ni nič prehladil" itd. — Klerikalne ovčice verjamejo itak vse!
—	Oznanjevalci »krščanske ljubezni" do bližnjega. Petkov »Slovenec" ima na odličnem mestu člančič proti učiteljskem zborovanju v Gorici, kateri se zaključuje s sledečim »opominom" na učiteljstvo: »Streznite se vendar enkrat in glejte stvari, kakšne so: vsak posameznik mladinske organizacije je vaš sovražnik in pripravite se na boj, ki se bo vršil pod geslom: Brez pardona". Tako govore slovenski duhovniki, oni, kateri imajo vzvišeno nalogo oznanjevati nauk o krščanski ljubezni in bratstvom v narodu. Tako hujskajo k pobojem in pretepom, tako k sovraštvu — vse baje zaradi vere! Tako delajo za posurovenjem naroda, samo, da bi nasitili svojo žejo po vladanju in po — denarju. In taka so-drga še ima drzno čelo trditi, da brani »vero" pred neverniki! Kdaj jih spozna cel narod? Kdaj spozna pri nas slehernik, da so klerikalni vodje v talarju in brez talarja grobokopi naroda, njegovi pohujševalci in torej največji sovražniki? Kdaj se strnejo vsi, ki to spoznajo, k enotnemu odporu? Še je čas, samo trdne in odločne volje je treba.
—	Nemška nevarnost v Št. Ilju.
Ljubljanski »Slovenec" pravi, da bi moral slediti od slovenske strani odločen odpor proti Nemcem v Št. Ilju. Prav. Toda vsakega naprednjaka, ki bi želel kaj storiti, zasmehuje in obre-kuje mariborska duhovščina v „S1. G." — Klerikalci sami pa denar, ki ga mamijo ljudem iz žepov pod pretvezo
za obmejne Slovence, porabijo za strankarsko agitacijo v — Trstu in za mastne dijete agentom za lažikmečko zvezo. Zatp klerikalcu ni zaupati nikjer; samo lažnjivost, hinavščina in nepoštenost ga je. Pri tem moramo še pripomniti, da klerikalni vodje v talarjih hladnokrvno goljufajo večino darovalcev za »obmejne Slovence", ako denar drugje porabijo.
—	Katoliške parade in praksa. Dr. K(rek) opisuje v »Slovencu" od 5. t. m. štev. 204 svoje utise na IV. češkem katoliškem shodu. Gosp. Krek pravi: »Nalašč izpuščam veliki sprevod, ki se je vil od Narodnega gledališča do Hradčan, ki je v njem s ponosno samozavestjo korakal plemič poleg delavca in kmeta, duhovnik od kanonika do kaplana poleg ljudstva v pestrih domačih nošah." Torej, plemič poleg delavca in kmeta, kanonik poleg ljudstva — na paradi, imenovani kaloliški shod. Poglejmo to katoliško plemstvo in njega razmerje s svojimi delavci v trdi praksi vsakdanjega življenja. — V tovarnah baron Mayer-Melnhoff-ovih, katerih lastnica ali solastnica je zaradi svoje ljudomilosti dobrotljivosti itd. toli proslavljana in tudi menda že odlikovana grofica Stu-benberg, se dela redovito nad uro in se uporabljajo tudi za ponočno delo delavci izpod šestnajstih let. Tako poroča „Arbeiterwille" od 6. t. m. O »plemenitosti" teh plemiških tovarnarjev nam priča ta le dogodek: Pred nekolikimi tedni je nagloma umrl splošno priljubljen delavec Kernbauer. Vdova, ki ie v blagoslovljenem stanu, se je v svoji sili in potrebi obrnila s prošnjo na grofico Stubenberg, naj bi ji dovolila z obzirom na njeno žalostno stanje malo podporo. Na svojo prošnjo je dobila od ravnateljstva tovarne ta le odsrovor: »Vaše pismo na našo visoko-rodno gospo grofico nam je bilo izročeno v rešitev in obžalujemo, da smo prisiljeni dati Vam na znanje, dane moremo predlagati za Vas nobene podpore, ker je Vaš mož Kernbauer delal samo 6 let pri nas in se je tudi oženil, ne da bi nas bil prosil za to dovoljenja." Torej mož je delal za visokorodno gospo grofico samo šest let in je ni prosil dovoljenja, ali se sme oženiti, zato naj vdova in otrok, ki ga nosi pod srcem lakote pogineta, grofica nima za njo niti dveh kronic na mesec, sploh nič. Svoj denar, ozir. denar, ki ji ga služijo nje delavci, pokojnikovi tovariši, rabi grofica Stubenberg za veliko dvorano, katero zida v mavriškem ;ilogu in z nečuveno si-jajnostjo na svojem gradu in ki bode stala ogromne svote. — Na prihodnjem katoliškem shodu pa bode zopet »samozavestno korakal plemič poleg delavca in kmeta, kanonik poleg ljudstva" in iz njih ust se bodo vsipale besede polne pravega krščanstva in ljubezni do svojega bližnika. Ko vas pa ti siti gospodje pridejo spet spreobračat na svoje krščanstvo, recite jim, naj se potrudijo najprej svoje življenje vre-diti po teh nankih in naj se še le potem še enkrat oglasijo.
—	Iz Vranskega. Čudno je, kako se nemška birokracija pri zasedanju uradniških mest dosledno potrudi, da zasede količkaj boljše mesto — Nemec. Tukajšnje kontrolorsko mesto pri davkariji bo v kratkem izpraznjeno, ker si dosedanji slovenski kontrolor želi drugam. In že hodi nek davčni revizor okoli pristnih nemških uradnikov, da naj prosijo za to mestft. Znan nam je konkreten slučaj;, ko je davčni vevizor nagovarjal nekega Schuller-ja v Mariboru, da naj se poteguje za mesto na Vranskem, češ, da ga v slučaju prošnje sigurno dobi.
Opozarjamo našega neumorn0 delavnega poslanca Robleka. da se nemudoma na merodajnem mestu oglasi in pravočasno prepreči, da se ta nemški manever korenito izjalovi, kajti 98% prebivalcev Vranskega okraja ne bo sprejelo take brce od nemških birokratov. Če bi pa bil ta naš opomin napram vladi zaman, bodemo pa Vran-čani izvajali vse potrebne posledice in naš poslanec bo v državnem zboru germanizajoči gospodi podkadil, da se bodo morali zopet enkrat pošteno ža nos prijeti.
Naveličali smo se že nemške eks-panzivnosti in nemških uradnikov, saj imamo dovolj domačinov, ki bi gotovo rajše služili na Vranskem nego pa po gornještajerskih gnezdih. Pri tej priliki vprašamo tudi brate Čahe, kaj bi storili, ako bi jim vlada poslala za češke okraje nemškega davčnega revizorja in obratno za nemške pa češkega — kakor se to godi na Štajerskem.
—	Iz Gornjega grada. V št. 36. »Slov. Gospodarja" pravi g. A. Berk, da dopisnik »Domovine" laže, ko piše! da je on prodal seno samo po 1 kroni
Rcsnici
— ki je božja rosa — na ljubo lojalno izjavlja dopisnik, da se je motil pri metercentu kakor tudi pri ceni, ker sta prodajalec g. A. Berk in kupec na tihem meše-tarila pod enim klobukom. Stvarno in neovrgljivo torej popravimo, da je g. podoskrbnik A. Berk prodal navaden cent sena ne za eno krono, ampak za 9 0 vinarjev, nekaj metercentov pa po 2 K. G. A. Berk! Ali se Vam ljubi tudi to popravljati??
—	Umrl je minuli četrtek v Trbovljah Matevž Kosem, 70 let star. Kosem je bil dolgo časa obč. odbornik in dober naprednjak. L. 1866. ga je ranila pri Kraljevem gržtdeu pruska kroglja. Na posledicah te rane je trpel celo življenje.
—	Deželnozborska volilna reforma. Stranke nemške večine imajo glede volilne reforme v petek skupno konferenco.
—	Poštnega pota se je upeljalo za poštni okoliš pri Št. Jurju v Slov. gor. in Št. Pavlu pri Preboldu.
0 ~ Umor pri Št. Lovrencu nad Mariborom. Orožništvo je že našlo dotičnike, ki so ubili hlapca Švajgerja. So to kmetski fantje Brezočnik, Pavlič, Weinberger in Prosinjak. Vtaknili so vse v kajho.
—	Požarja. Pogorela je hiša in gospod, poslopja Ivana Kopeja v Jan-ževem vrhu pri Mariboru. — Strela je udarila v viničarijo posestnika Majhna od Sv. Marjete na Pesnici. Škode je skupno za okroglih 2.000 K.
—	V Šikolah pri Pragerskem so ustanovili kmetje »Hranilnico in posojilnico", ki je pristopila kut članica k »Zadružni Zvezi v Celju".
—	Točo so imeli v nedeljo po ve-černicah na Humu pri Ormožu. Ni naredila posebne škode.
—	Muzej v proslavo „nemške" kulture na Spodnjem Štajerskem. Iz narodnih krogov nam prihaja nasvet, naj bi se v proslavo in dokaz nemške kulture na Spodnjem Štajerskem sestavila posebna zbirka pomazanih in raztrganih oblek, klobukov itd., kateri so jasen dokaz nemške kulturnosti n. pr. v Ptuju, Celju in drugod. Trebalo bi tudi nabrati statistične podatke o ranjencih, aretacijah i. t. d. Mi bi pa priporočali, da bi se tudi razobesile slike policajev, kateri branijo ob takih prilikah »nemški značaj" mest.
—	Velik požar je divjal minuli četrtek v Gosdorfu bi. Murecka. Pogorelo je v vsem 32 hišnih in gospodarskih poslopij z vsemi pridelki in tudi mnogo živine. Škodo cenijo na 80 tisoč kron.
—	Ljubezenska tragedija. V Klju-čarovcih pri Ljutomeru se je pred leti dogodila ljubezenska tragedija, ki se po naših krajih žal tako pogosto pojavlja. Mlad kaplan je zapeljal pri-prosto kmečko dekle J. K., ko je pa videl posledice, jo je odpravil v Gradec v znan zavod, kjer je sirota porodila sinčka Feliksa. Ko je pa prosila podpore, jo je Kristusov namestnik surovo zavrnil in ji celo pretil! Kaj čuda, da mu je vrnila milo z dragim in mu zažugala, da pride z otrokom v ljutomersko kaplanijo in ne gre poprej odtam, dokler jo ne preženejo orožniki, ako ji ne pomaga. Stara pesem je to, ki se pri nas tolikokrat ponavlja, o rodi toliko žalosti, gorja in nevolje! Dotični kaplan je danes župnik v celjski okolici in se na odličnem mestu bori za „pravo" vero in katoličanstvo. Ali ga nikoli ne peče vest ? Menda ne, ker ljudje take baže nimajo ne vere ne vesti. Poznajo samo svoj trebuh in svoj žep.
—	Prejeli smo: V zmislu § 19 tisk. zak. zahteva podpisani nadžup-nijski urad, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo, »Zagrizenost konjiške duhovščine" v štev. 100 Vašega lista z dne 2. septembra t. L:
Ni res, „da so\morali za mašo •dobiti duhovnika od drugod", res pa je, da je eden domačih gospodov kaplanov zavoljo podeljenega mu dopusta že veliko poprej naprosil za sv. mašo ob 8. uri iste nedelje tujega duhovnika, kteremu je tudi sam povrnil potne stroške;
nadalje ni res, ,.da domači duhovniki niso hoteli služiti maše za »liberalne" posojilničarje", temveč res je; da je bil domači duhovnik pripravljen isto nedelje ob 10. uri služiti slovesno sv. mašo v naprošeni namen.
Spoštovanje
Fran Hrastelj,
nadžupnik. Kn. šk. nadžupnijski urad v Konjicah dne 9. septembra 1908.
—	Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se slovesno otvori v nedeljo dne 20. septembra vodovod, ki je za Sv! Duha velikega pomena, ker doslej na hribu niso imeli vode. Stroški znašajo okroglo 9 tisoč kron.
—	Iz Zgornje Polskave. Dne 6. septembra je tukajšnja veselica prav lepo uspela. Bila je sicer na nemški strani protiagitacija, pa število obiskovalcev je pokazalo, da se ne zmeni ljudstvo za ljudi, ki ob času slovenskih prireditev nočejo niti „windisch" hrušek jesti. Bodemo videli, če je temu iuzemskemu pangermanu denar tudi „windisch?" Slovenci, pomislite kaj delate, predno prestopile prag trgovine, v katevi se vas zaničuje na tako podel način. — Pa tudi nekaj novega smo dobili Polskavljani v zadnjem času. Dali so namreč poštni voz prebarvati in vsi so pričakovali, da dobimo slovenski ali vsaj slovensko-nemški napis. A glej! za vsenemško Polskavo mora biti nemški napis! Pa je tudi bolj nobel tako. To je zaničevanje naših narodnih pravic in cele občine, v kateri živi 98°/o Slovencev. Pa kaj, saj tudi novi poštni pečat, ki si ga je omislil pred letom tukajšnji poštni urad, je samo nemški. Nadalje ne moremo zamolčati, da je sramota za naše šolsko vodstvo, da si še dozdaj ni priskrbelo slovenskega pečata, ampak, da rabi vedno tisto plesnjivo „Schulleitungo". O drugih razmerah spregovorimo prihodnjič. Je še dosti gnilega. Vendar upamo, da se vsaj imenovane krivice v doglednem času odpravijo.
—	Iz Tuhreda se nam piše, da vladajo na tamošnji šoli prav čudne razmere v zdravstvenem oziru. Gosp. nadučitelj Sitter mora imeti prav lepe
nazore o snagi in redu, kajti v učnih sobanah ležijo smeti človeku kar do gležnja, o čemur so se prepričali pri zadnji seji člani krajnega šolskega sveta. Seveda je moral vtakniti v žep par prav solenih. Gospod nadučitelj Sitter dobiva od krajnega šolskega sveta pavšale, da skrbi za red in snago, zato pa zahtevamo od tega gospoda, da tudi izvršuje natanko svoje tozadevne dolžnosti. Gospodu šolskemu nadzorniku pa svetujemo, da pokuka malce v kotičke učnih sob in se tako na lastne oči prepriča, kako zna njegov prijatelj Sitter »pometati". Se razumemo ?	Davkoplačevalci.
—	Velja tudi za Maribor! Trgovski gremij v Gradcu se pritožuje, da se vzlic prepovedi šolskega nadzorstva nekateri učitelji drznejo predpisovati dijakom, da naj kupujejo šolske knjige in potrebščine 'e v gotovih prodajalnah. Godilo se je tako že lani tudi v Mariboru. zlasti na učiteljišču in tudi na gimnaziju, seveda, od strani nemških profesorjev, ko bi radi zaprečili, da bi slovenski dijaki ne kupovali svojih trebščin pri g. Weikselnu, ki ima vse potrebno v zalogi. Priporočamo omenjenega trgovca slovenskim dijakom, njih same pa prosimo, naj naznanijo slov. javnosti imena onih učiteljev, ki se bodo ravnali proti omenjenemu predpisu.
—	Maribor. Ženski telovadni odsek „Športnega društva Maribor" prične zopet dne 16. t. m. z redno telovadbo. Telovadi se v gimnazijski telovadnici vsako sredo in soboto od 1/27. do V28. ure zvečer. Nove članice se sprejemajo pri vsaki telovadni uri v telovadnici.
—	Zvezarskiposlanci, kaj delate? V zadnjem ,.Slov. Gospodarju" vprašajo naša drž. poslanca gg. Robleka in Ježovnika, kaj da delata, da je že hmelj pobran, da ga pa morajo posestniki po čisto nizkih cenah prodajati. — Vprašamo pa naše dične poslance dr. Benkoviča, dr. Korošca i. d. kaj delajo, da ne moremo sadja, ker je obilno obrodilo in lepo dozorelo po nobeni, tudi ne po najnižji ceni prodati. Tudi z vinom se nam bo enaka godila. Saj so ti kmečki prijatelji pri sklepanju z Ogrsko pogodbo prav po očetovsko skrbeli za to, da nas bodo ogrski vinski fabrikantje s svojo konkurenco naravnost zadušili.
—	Obstrelil je blizu Ruš delavca Martina Pungrašiča nek neznanec iz puške. Kroglja mu je vdrla pri levem ušesu v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v Maribor.
—	Živinska kuga na Spodnjem Štajerskem. — Rdečica pri svinjah: pri Sv. Kungoti (okraj Konjice); v Logarovcih in Ljutomeru (okr. Ljutomer); v Kočicah, Pacinjah, Rogatcu in Trnovcih (okraj Ptuj); na Btzeljskem (okraj Brežice). Svinjska kuga: v Logaiovcih in na Cvenu (okraj Ljutomer); v Hrastovcu, Jan-ževem vrhu, Rušah, Spodnjih Hočah, Poljčanah, Pobrežju, Razvini, Radvini in v Selnici ob Dravi (okraj Maribor); na Bregu in v Sv. Lovrencu na Dravskem polju (okraj Ptuj); na Bizeljskem in v Kapelah (okraj Brežice). M e-h u r č k i: v Janževi vesi, Sv. Lovrencu na Dravskem polju in na Ptujski gori (okraj Ptuj). Steklina:v Loki pri Zidanem mostu (okraj Celje). — Prenehal je srab ali garje: v Bra-slovčah pri konjih (okr. Celje). Rdečica pri svinjah: v Žrečah (okr. Konjice); v Sv. Andražu v Leskovcu, Janževi vesi, Mali vesi, Slovenji vesi, na Vurbergu, v Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Bišu (okraj Ptuj).
Druge slovenske dežele.
—	Tržaške Slovenke so obiskale v nedeljo razstavo o ,otroku' v Ljubljani.
—	V Dobrlivasi so Nemci zopet zmagali pri obč. volitvah v 2. in 1. razredu. V 3. so dobili — 1 glas. V drugem je stalo proti 26 slovenskim 49 nemških glasov, večinoma ljudi, ki so se dali od Nemcev vstrahovati.
—	Kočevski tolovaji so minul torek zvečer napadli na kočevskem kolodvoru Slovence, kateri so se vračali iz Ribnice. Nemška kultura, bolje, surovost!
—	Narodna šola v Št. Jakobu v Božu se bode v nedeljo dne 27. sept. blagoslovila.
—	V Železnikih na Gorenjskem je ustanovil gosp. dr. Anton Dermota „Hranilnico in posojilnico". Zadruga je pristopila kot članica »Zadružni Zvezi v Celju".
—	Umrl je v Trstu podžupan, glava laške liberalne stranke, dr. Ve-nezian.
—	Umrl je v Trstu predsednik nadsodišča dr. Adalbert Gertscher. Celjani se ga še gotovo spominjajo, saj je bil za časa predsedstva pri tukajšnjem okrožnem sodišču hud germani-zator in delal popolnoma v duhu Waserja in grofa Gleispacha. Iz Celja je prišel na Dunaj in odondot v Zader in Trst, kjer je pa bil pravičnejši napram Slovencem.
—	Slovenski dragonci v Ločniku. Nahujskani Lahi v Ločniku na Goriškem neprestano napadajo slovenske dragonce, sedaj na cestah, sedaj iz zased s tem, da mečejo kamenje na nje. Lahi v Ločniku in nemškutarji v Ptuju so si tedaj po „omiki" bratje.
—	f Dr. Štefan pl. Miletič. V Monakovem je umrl dne 9. septembra bivši intendant hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu dr. Štefan pl. Miletič, katerega moremo kratko imenovati ustvaritelja moderne hrvatske drame. Z njim je začela nova doba za hrvatsko gledišče. V svojih mlajših letih je preučil najboljša evropska gledališča in se pripravljal z največjo marljivostjo, da preuredi hrvaški oder. Odlikoval se je v Zagrebu, kjer je bil v 90. letih gledališki intendant, kot izboren poznavatelj gleiališke tehnike, režije in uprizoritve ter dramatični pisatelj („Grof Paližna", „Boleslav", „Tomislav", „Krešimiroviči" itd.). Miletič je bil kot bogat človek pravcati mecen narodnega gledališča v Zagrebu; žrtvoval je ogromne vsote. Mudil se je pogosto tudi na Češkem in uvedel tisto, kar je videl tam dobrega na zagrebškem gledališču. Imenoma je bil znan tudi po Slovenskem. Da bi mi dobili kedaj takega moža, recimo na ljublj. gledališču, ostane najbrž le pobožna želja.
Svetovne vesti.
—	Umoril je v Rimu mlad duhovnik Adorni starejšega duhovnika, bivšega jezuita, don Constantinija, s katerim je imel lienravne spolne zveze. Adorni je razbil Constantiniju s kladivom lobanjo. Prisvojil si je tudi hra-nilnične knjižice umorjenega v vrednosti okroglih 20 tisoč kron. Zločinca so že ujeli.
—	Zavoljo „veleizdajstva" še neprestano zapirajo na Hrvaškem Srbe, ki nimajo s tako veleizdajo ničesar opraviti. Te dni so zaprli v Virgin-mostu srbskega župnika, dva učitelja in po enega trgovca in kmeta.
—	Velik požar razsaja v gozdih države Minnesotta v Severni Ameriki. Dvoje vasi je v nevarnosti. Škoda znaša doslej 15 milijonov kron.
Dopisi.
Hmeljarstvo in živinoreja. Hmeljarstvo ne prinaša letos hmeljarjem drugega ko jezo in zgubo. Hmelj je pri nas tako slabo obrodil, posebno golding, da moramo računati pridelovalne stroške na 2 kroni. Pozni
hmelj je sicer boljše obrodil, pa v kupčiji so cene s početka tako nizke, da ga moramo zopet pod pridelovalnimi stroški oddajati. Stanje hmelja je bilo pa v Žatcu za časa izleta savinskih hmeljarjev takšno, da se je ravnatelj hmeljarske šole v Žatcu sam izrazil, da pozni hmelj ne bo tamkaj popolnoma dorastel, ker je takrat, bilo je 10. avgusta, pričel šele cvet nastavljati. Po našem mnenju bi torej ne smela cena poznega hmelja tako pasti, in menimo, da bo pozneje gotovo dražji kot ga sedaj plačujejo, kajti to so pač sramotne cene, ki se pri nas plačajo. Žatecki kmetje so se iz nas norčevali, da bi ga oni takoj rajši poruvali, če. bi ga morali prodajati po takih cenah. Če pomislimo, da sedaj žatecki hmelj plačajo 2 kroni kilo, bi moral naš lepi pridelek vsaj 3/4 od tiste cene veljati, torej 1'40 do 1'50 K, pa še polovico ne plačajo. V Žatcu so rekli, da so tam pridelovalni stroški 1 krono, ra-čunimo, da imajo tam nasade večinoma na žico, kar tam bolj uspeva in kar je ceneje, je bil zadnji hmelj res zelo lep; drogi tam veljajo samo 12—18 h, dočim pri nas stanejo 50 vinarjev. — Jasno je torej, da pri nas v normalnih letih pridejo pridelovalni stroški nad eno krono. Ni mogoče zagotoviti obstoj našemu hmeljarstvu, ako bi več tako slabih let imeli zaporedoma. Žatecki kmetje so sami pričeli hmelj ruvati in smo se po zanesljivih možeh informirali, da ga bodo še več poruvali. Tu pa tam smo že videli velike njive cukrove pese, kjer je še nedavno hmelj rastel.
Iz tega smo si posneli nauk, da kdor bi moral sedaj nove drage droge kupovati, bode boljše storil, ako po češkem načinu zemljo vseeno globokejše preorje, naj jo da kemično preiskati ter naj ji to doda, kar manjka in naj seje krmo. Naj se naši ljudje umne živinoreje bolj poprimejo, ta bo potem predpogoj naprednega kmetijstva, ker bo tako tudi več gnoja pridelalo. Kar bo še ostalo hmelja, se ga bode lahko bolje gnojilo in v slabih letih ne bo tako občutne izgube, kakor jo sedaj nekateri imajo. Tudi naša umna savinska konjereja mnogo donaša, ker kakor smo videli, se naši lepi konji lahko kosajo s češkimi: v okolici Pištnia, kjer je sloveča konjereja, in tam prodajo kmetje 4 letne težke konje po 1000 do 1400 kron in še dražje. Z našim govedarstvom in svinjorejo smo tudi še precej zaostali za Čehi, nič manj tudi v sadjarstvu. Dostavljam še, da se nam je še večje blagostanje videlo v krajih, kjer imajo umno živinorejo, ko v hmeljarskih krajih. Največ jim pripomorejo mlekarne, kjer kmetje vedno lehko denar za mleko dobivajo, kar ga sproti rabijo. Gojijo krave, ki jim dajejo 2500—3500 litrov*) mleka na leto. To bodi nekaj kratkega poročila s češkega potovanja. Če želi kak okraj več podrobnosti zvedeti, naj se tamkaj priredi shod in naj se povabi kakega izletnika, pridemo radi predavat o čeških razmerah in kaj bi lahko mi boljšega naredili.
Eden izmed izletnikov.
..... v
Iz Ljutomera. V minuli poletni sezoni smo imeli tukaj prav živahno društveno življenje; vzlic raznim zaprekam pri mnogih narodnih prireditvah nam je vendar zaznamovati prav lep uspeh, če ne toliko v gmotnem pa tembolj v moralnem oziru. V naših razdrapanih razmerah se je baš pri raznih veselicah obrnilo mnogokaj na boljše; ublažila so se marsikatera osebna nasprotstva, ki so ravno v Ljutomeru v najhujšem cvetju. Na-
*) To ti bilo malo, za amnega živinorejca se računa 20 litrov mleka na molznq kravo na dan.
rodna društva, ki so bila vedno v skupni falangi proti skupnemu nasprotnika, Nemcu, so začela medsebojno konkurenco, ki se je sčasoma spremenila v pravcato gonjo. „Ne gremo" pravijo klerikalci, če priredi kaj rČitalnica", „Sokol" ali »Podružnica", „ne gremo" pravijo liberalci, če gre kaka prireditev na ime »Pevskega ali Dral-nega društva." Z zadovoljstvom moramo konštatirati, da sta se osobito sokolska slavnost in koncert pevskega društva vršila v znamenju skupnosti. Pristaši obeh strank so odnehali s svojim priučenim šovinizmom ter so sodelovali tukaj in tam.
Pri slavnosti »Murskega Sokola" smo opazili marsikoga iz tabora kmečke zveze, pa tudi pri zadnji prireditvi pevskega društva je moralo strankar-stvo v ozadje in prav židane volje je sedel liberalec pri klerikalcu. Zabava je bila vrlo animirana in vsi vprek so se pohvalno izražali o lepo uspelem koncertu; žal, da smo pogrešali nekatere elitne kroge.
Program koncerta je bil sestavljen zelo srečno. Nastopil je prvič pod spretnim vodstvom gosp. Fr. Zacherla salonski orkester, ki je žel burno odobravanje. Posebno je ugajala »Sere-nada" Eilenbergova, „Na saneh" in „Večer na gori" za verofon in orkester, kompozicija jur. g. V. Vršiča. Priznana sOpranistinja gdč. Elza Repičeva je dovršeno zapela Nedvedov solo ,Sirota' in skupno s sestrico gč. Vikico Jenkov dvbspev „Na tujih tleh". Burno akla-iniran je bil ženski zbor, ki je pel izredno precizno. .Klavirsko partijo je prav dobro absolvirala ga. Seršenova. Pozornost sta vzbujali mali igralki Minka Zacherlova in Anica Seršenova, ki sta proizvajali dokaj dobro štiriročno skladbo za klavir. Tudi točka za gosli in harfo je žela priznanje. Vsi, ki so sodelovali pri koncertu so storili svojo dolžnost v polni meri ter smejo biti ponosni na svoj prvi nastop.
Z Mute. Kar so toliko časa želeli, so dosegli naši nemškutarčki. Da, dosegli so, da mora naš kaplan oditi.
—	Lovili so ga, nastavljali mu zanjke toliko časa, da so ga vjeli. Posrečilo se jim je. Komu se je posrečilo ? lastnim bratom! ki nosijo imena šek, ček, ik
—	sami Slovenci, ki pa se upajo svoj čik bolj daleč izpljuniti, kakor z možgani misliti. Oče Slovenec, mati Slovenka in v najhujšem slučaju je eden izmed njiju slovenske korenine, povoda dovolj, da bi se lahko oblažilo to umazano nasprotstvo.
Mož torej pojde! In čemu pojde?
—	Glavni vzrok tiči v tem, da so se tako preklemano opekli pri nameravani veselici materi Grmaniji na čast. — Priprave za veselico so se vršile več tednov poprej. Pri tem pa se je pilo, jedlo in talilo na vse pretege. Koliko stane tako temeljita priprava z jedjo in pijačo, ve le tisti, ki je že kedaj od blizu videl kaj tacega. Govorilo se je, da je tudi Buffalo Byll povabljen, da bi s svojimi Indijanci pomagal tuliti njih „heil"!
Napočil je težkopričakovani dan. Mater Germanijo je bilo sram. Jezila se je, da ne sodeluje pri prireditvi noben pristen German: sama kukavičja jajca. Da bi se bilo z njenim imenom na tak način norce brilo, ni smela, ni mogla pripustiti. Podala se je do nemškega boga Wuodana in ga milo prosila, naj bi se milo razjokal nad temi predrzneži, ki tako nesramno silijo iz naročja matere Slavije pod njene peruti. — In bog Wuodan, stari mož — najbrž nemški bog vode, dežja in oblakov, bog bliska, groma in strele
—	začel se je nad to domišljavo Muto solziti. Solzil se je tako močno, da se je moral Buffalo Byll na poti usta vi. i,
petorica muških poturic se je pa zvijala v krču nemogle jeze.
Odložila se je slavnost na poznejšo nedeljo. Od zdaj naprej se je še vsak dan bolj tulilo, tako, da so se psi na trgu spogledovali. Gojila se je jeza nad vsemi pravimi muškimi Slovenci, gojila se je jeza posebno na kaplana, ki je baje suho mašo bral v preprečenje slavnosti.
Napoči sledeča nedelja. Ali, ljudje božji, glejte in čudite se! Mati Germa-nija pomaga Wuodanu pretakati solze. Ženske se rade jočejo — in bilo je vode nad potrebo. (Pomanjkanje vode na Muti pod uzorno upravo je znana s var). Da ste videli naše »Germane"! Kar sikali so. Zopet suha maša! (Čudno se nam zdi,- da morejo biti celo visoko-šolci tako babjeverni, pa, kakor rečeno: dalje plnne, kakor misli.) Vsa ost, vsa hudobija proti kaplanu. Nastavila se mu je taka zanjka, da bi se ga bilo kmalu popolnoma vničilo, ako ne bi bil imel kaplan še o pravem času mož. ki so ga varovali. — Brat bi bil oškodoval brata, zato ker si domišljuje, da je bolje biti zijav nemškutar, kakor pa ostati slovenski sin.
Gospod kaplan? Vi se boste kmalu preselili. Liberalizem slovenski Vam ni prizadejal nobene rane, pač pa nem-škutarstvo. Slovenski liberalci in klerikalci smo Vas spoštovali kot mučenika. Hoteli smo še zadnje čase napraviti potrebne korake, da tu ostanete, ali za Vas je bolje, da greste in se odpočijete, posebno ker nimate zaslombe od zgoraj. Upamo, da ne pozabite muk, ki ste jih tu prestali, in da uporabite svoje izkušnje pri bojevitih tovariših, kojim je klerikalizem nad vse, vera
malo, narod nič. ----
Za jubilejno Solarsko zastavo v Orlivasi
so darovali: gg. Josip Pauer. trgovec v Bras-lovčah 10 K. Vit Červinka, distr. zdravnik v Braslovčah 7 K, Jakob Hribernik. dekan v Braslovčah 5 K 68 v, Mart. Zdolšek. nCitelj v Orlivasi 4 K, A. Zanier, veletr. v Št. Pavlu 2K. Ivan Zotter. nadučitelj v Gomilski 2 K. Marica dr. Vidic v Št. Pavlu 1 K, Mih. Pležnik. župnik v Št. Pavlu 2 K, Fran Vaši, nač kraj. šol. sveta 2 K, Florijan Rak. pos. Spod. Gorče 2 K, Josip Vidic, nadučitelj v St. Pavlu 1 K, Franc Turk, posest, v Trnavi 1 K 20 v, Franc Gmajner posest. v Topovljah 1 K 40 v, Ivan Kok, pos. v Topovljah 1 K. Ivan Marovt, pos. v Topovljah 1 K, Ivan Šošter, pos. v Topovljah 1 K, Jože Juhart, pos. v Topovljah 1 K, Franc Kronov-šek, pos. v Topovljah 1 K, Matevž Grenko, p. v Orlivasi 1 K, Ferdinand Šketa, fant v Orlivasi 1 K, Jože Povše, posest, v Orlivasi 1 K, Ivan Juhart, pos. v Orlivasi 1 K, Blaž Povše, pos. v Orlivasi 1 K, Matija Povše. pos. v Orlivasi 1 K, Janez Metelan, pos. v Orlivasi 1 K, Franc Matko, pos. v Orlivasi 1 K, Cecilija Povše, pos. v Orlivasi 1 K, Ivan Rančigaj, posest, v Orlivasi 1 K, Jože Štepišnik. pos. v Trnavi 1 K. Vincenc Drča, pos. v Trnavi 1 K. Martin Petrove, pos. v Trnavi 1 K 10 v, Andrej Korun, pos. v Trnavi 1 K, Jože Koran, pos. v Trnavi 1 K. Stanzer, gost in mesar v Braslovčah 1 K, Matija Škrubej, pos. v Orlivasi 1 K, Marija Pečar, učiteljica ž. r. d. v Št. Pavlu 1 K. Zofija Šketa, trg. pom. v Braslovčah 1 K, Martin Grenko, sin v Orlivasi 1 K, Janez Cizej, pos. v Polčah 1 K, Jože Omladič, pos. v Polčah 1 K, Blaž Serdoner, pos. v Parižljah 1 K, Prane Skok, pos. v Šentrupertu 1 K, Franc Drča, pos. v Trnavi 1 K, Anton Drča. pos. v Trnavi 1 K. Alojzija Šketa, pos. v Orlivasi 1 K, Rudolf Cilenšek, pos. v Orlivasi 1 K, Janes Cizej, p. v Trnavi 1 K, Anton Hočevar, pos. v Gomilski 1 K, Štefan Kunst, gost. in mesar, pos. v Gomilski 1 K, Antonija Kovč , gost. v Trnavi 80 v, Alojzija Pišek. učenka v Šentrupertu 70 v. Lucija Grenko, pos. v Orlivasi 60 v, Jožef Plaskan, šol. ogleda v Orlivasi 1 K, Franc Plaskan, pos. v Orlivasi 1 K, Franc Breznikar, pos. v Orlivasi 1 K, Anton Turk, pos. v Šentrupertu 1 K, Andrej Cizej, pos. v Šentrupertu 1 K, Anton Pirnat, kovač v Šentrupertu 1 K, Franc Cizej, pos. v Šentrupertu 1 K, Jože Levo. pos. v Šentrupertu 1 K, Anton Novak, pos. v Šentrupertu 1 K. Franc Završnik, pos. v Topovljah 1 K, Franc Šmajs, pos. y Topovljah 70 vin, Miha Šketa, pos. v Orlivasi 1 K, Jožefa Rotter, zasebnica v Trnavi 60 v, Marija Drča, gospodinja v T navi 60 v, Neža Cizej, gospodinja v Trnavi 60 v, Kari Tevžič, zidar v Trnavi 60 v, Jože Šketa, pos. v Trnavi 60 v, Jože Šmajs, pos. v Topovljah 60 v, Franc Pire, pos. v Topovljah 60 v, Franc Ortl, pos. v Topovljah 60 v. Peter Plaznik. pos. v Topovljah 40 v, Jakob Vecej, pos. v Orlivasi 40 v, Martin Brežičeg, pos. v Orlivasi 40 v, Marija Habjan, pos. v Trnavi 50 v, Mihael Žolnir, pos. v Šentrupertu 40 v, Marjeta Kok, hči v Trnavi 30 v, Marija Plaskan, dekla v Orlivasi 40 v, Jakob Planko, pos. v Trnavi 60 v, Luka Brezovar, v Trnavi 50 v, Franc Drča. fant v Trnavi 20 v, Ana Strojanšek, dekla v Topovljah 10 v. Skupaj se je nabralo 100 K 8 v za kateri znesek se podpisani kraj. šol. svet in Sol. vodstvo vsem blagim dobrotnikom najiskreneje zahvaljujeta.
Krajni šol. svet in šol. vodstvo Orlavas, dne 13. septembra 1908.
Naročajte in širite »Domovino11! »Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Listnica uredništva.
Šmarje: Moremo priobčiti še-le v petek. Pozdrav. Gornjigrad: Ni bilo doslej radi pomanjkanja prostora mogoče. Pozdrave!
Y trajno delo sprejme
2 krojaška pomočnika
enaga za bolja enega za navadna dela Anton Štefančič
krojaški mojster na Hrastniku.
523 1
V najem
se oddajo v zdravilišču Rogaška Slatina umrlega M. Loschniga
prostori za trgovino
z mešanim blagom s skladiščem vred. Reflektantje naj se blagovolijo oglasiti v teku tega meseca pri inženerju g. Ludovik Miglitschu v Rogaški
Slatini.
519 3-1
Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom!
Nlislin je:
Trgovina z mešanim blagom:
Šalekar Martin, Gostilna in lesna trgovina:
Iršič Konrad.
Mozirje:
Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom:
Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo: Zdravko Vasle.
Trgovina z mešanim blagom:
Boecio Josip, Uršič in Lipej.
Celje s
Trgovine z manufakturnim blagom: R. Stermecki, Karol Vanič.
Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina.
Trgovine s špecerijskim blagom: Kolenc Anton, Pečnik Franc.
Trgovina z mešanim blagom: Franjo Karlovšek.
Trgovina s steklom: Strupi Franc.
Trgovina z urami in zlatnino: Salmič Rafael.
Trgovina z žganjem: Diehl Robert.
Pivovarna marčne, salvador in termalne pive, Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško.
Brivniee: Anderwald Rud., Kapus Ivan.
čevljarski mojster: Kolšek Martin.
Fotograf: Pick Viljem.
Gostilne: »Skalna klet", »Stadt Graz". »Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri Celju.
Ključavničar: Rebek Ivan.
Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica.
Krojaški mojstri: Zabukošek Josip, Hočevar Josip.
Mesarija: Stelcer Josip.
Modistinja: Pick Matilda.
Pekarija: Vošnjak Franc.
Slikar: Bevc Viktor.
Stavbeni podjetnik: Kukoveč Vinko.
Tiskarna: Zvezna tiskarna.
Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju.
I. češka zavarovalna družba: Alojzij Terček, zastopnik.
Zavarovalna banka: »Slavija", Ivan Likar, zastopnik.
Gor. Radgona:
Denarni zavodi: Posojilnica v Gornji Radgoni.
Ivanjkovci:
Trgovina z mešanim blagom:
Petovar Lovro.
Kozje:
Umetni mlin in žaga: Maček Anton.
Ptuj
Trgovina s špecerijskim blagom:
A. Jurca naslednik A. Seučar.
Ruše:
Sedlar in tapetnik:
Svobodin Povoden.
Slovenjgradecs
Trgovina z mešanim blagom:
Druškovič in Valenčak.
Sv. Frančišek (Ksaveri):
Trgovina z mešanim blagom:
Sem Jakob.
Šmarje pri Jelšah:
Trgovina z mešanim blagom:
Štupica Anton, LOschnigg Janez. Denarni zavod:
Hranilnica in posojilnica v Šmarji. Gostilna: Habjan Ivan.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Koneesijonirani izdelovatelj mlinov -
Josip Čretnik:
Trbovlje:
Izdelovatelj harmonik in mizar:
Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko.
Vransko 5
Trgovina z mešanim blagom:
Oset Franc.
Zdole:
Trgovina z mešanim blagom:
Ivan Černoga.
Zibika, pošta Šmarje:
Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan.
Prijave sprejme »Slovensko trg. društvo v Celju".
po potrebi
strojepisca in stenografa
išče	522 3-1
notar Baš v Celju.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
ZVezna Knjigoveznica V Celju
510 Schillerjeva cesta 3.| § 3-3
T najem se da, dobro idoea, stai a
trgovina
tik cerkve v prijaznem trgu ob železnici na Sp. Štajerskem s 1. prosincem 1909. — Več se izve pri Ani Tančic, Šmarje pri Jelšah.
513 3-2
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Sprejme se ,
učenec
pri
Jos. Errathu v Mokronogu,
Dolenjsko. 481 lo-8
kupuje po najboljših cenah ter prosi, naj se mu pošiljajo ponudbe z vzorci
Alex Rosenberg, Gradec
Annenstrasse 39. 514 3 2
Pri Sv. Petru pri Mariboru se takoj proda malo posestvo obstoječe iz zidane hiše z gospodarskimi prostori, 2 orala vinograda s trgatvijo vred in lep sado-nosnik. Pojasnila daje uredništvo ^Narodnega lista"
508
v Celju.
3—3
Brazay-jevo
Francevo
žganje
,• : ' t. . .
je tekom 40 let skušeno domače zdravilo zlasti proti migreni, influenci, protinn, reumatizmii, služi
za okrepljenje oči, za grgranje. Nedosežno dobro
za masažo, najboljše sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se obrnite na MklkX-k/ Dunaj III|2, Lourengasse 2 a.
254 10 4
Usojam si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem vzel v najem
16. t. m. dobro znani
hotel Terschek
in ga bodem pod imenom	hotel „pri volu" " UP«
vodil v zadovoljnost častitih obiskovalcev.
Snažne sobe za tujce. Lastna fijakarija v hiši.
Z odličnim spoštovanjem	Jakob Trontelj.
ali
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo, glasovir na razpolago. Vrtna ulica št. 19, II. nadstropje. 504 3-3
poštenega obnašanja, z dobrim dovr-šenjera ka,ke srednje šole sprejme
Jos. Vrečko, trgovec, Bizeljsko. 518 2-1
Stanje hranilnih vlog
241/2 milijonov kron.
s
•i*
Mestna
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in
varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% "a leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja sc todi na menic« in na Vrednostne listin«.
Zvezna
Celju

v- w v v' ■> v vv
Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstyu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu la vsakovrstno izvr&evanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Najmodernejše črke. NajnovejSi stroji. Hitra in okusna izvrSitev tudi največjih del. - V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, broSurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaSke listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, Šolske tiskovine in druge v tiskarsko stroko spadajoče stvari.

* >iy »i* >iyvrty>i
Zahvala.
Za premnoge izraze tolažljivega sočutja in sožalja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega- očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, blagorodnega gospoda
cesarskega svetnika dr. Gustav Ipavic-a
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku.
Št. Jur ob juž. žel.	Žalujoči ostali.
|| mnogob
K3-
Ker mi ni mogoče se vsein prijateljem in znancem osebno ali pismeno zahvaliti za obilno udeležbo pogreba mojega predragega, nepozabnega soproga
Janeza Sadnik
izrekam torej tem potom vsem najiskrenejšo hvalo.
Marija Sadnik, soproga. Ivan, Hinko in Mici Sadnik, otroci. 5201
MMMUMM
MMMMNM
5tccHcstpferd
lilijno mlečno milo Naj milejše kožno milo.
li
;§ SclerpDliCfi | | Celje: Štajersko. §§<
Izcršoje o svojo
delti obasno is po
©
s
•zkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poijedelj-skem pre-na Dunaju.
Savisiski Sike?*
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC SVEDER fe s»k.:
ir
i p*** 51

/ * •
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
mmmmmftammimmmnmimm^^
RK
nia
SSls
itas
ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, Roiovška ul. 2.
Eli:
m
ni:
Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (IV. pomnoženi natis)..........
Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih iu slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez.
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih.................
Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez.
Mlinarjev ianez, slovenski junak ali vplejnenitba Tehar-
čanov IV. natis...............
Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno ....
Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan........
Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2'—, eleg. vezan
Zabavnik, spisal A. Brezovnik...........
Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Bele........
Luči, Funtek, broširane K 1'40, vezane.......
Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.....
Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . . . Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji" in »Krajevna kronika Teharskih plemičev', broš. Naš dom. II. zvezek. Vsebina: »Zadnji grof Celjski" in »Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . . Naš dom. III. zvezek. Vsebina: »Vojna leta 2000" in »Doma in na tujem", brošLan ........
K V
2'40 ' 160 4'40 —"80
1'60 2 — 3 — 1"40 — 80 2.20 2'— 5 —
—	50
—	50 —'50
Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: »Ciganka", izvirna povest
ter razne humoreske, broširan.........
Naš dom. V. zvezek. Vsebina: »Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", »Ljubezen do domovine", »Pesem o hudourniku", »Karin" in »Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce", »Krvava
svatba v Kijevu", »Prijatelj Lovro"......
Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: »Palica Petra Gašparja Sveteckega", »Zvonikar", »Sodba", »Poezija in
it TT ■ * U
proza , »Vij .................
Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.....
Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde
nanovo zasajati in obdelovati, broširan.....
Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung
broširano..................
Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam,
vezano v platno................
Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h karto-
gratičnim osnovam, broširano.........
Red za šolske sluge...............
Šolski red....................
Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, kovinah itd.
kartonirano.................
Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič.....
-'60
4-
OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin.
ais

ais
H 21
Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. S
ai=su==iis=»=ffl
. 9	iS
31511