44 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU Pogovarjala se je Brigita Rupar. Prevod v slovenski jezik: Saša Niklanovi č. Vzpostavitev sistema karierne orientacije v Srbiji z Marijo Radovanović Šolsko svetovalno delo | INTERVJU V okviru Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH (Nemška družba za mednarodno sodelovanje) vodite program karierne orientacije za osnovnošolce. Prosim, predstavite nam glavne elemente tega programa. Koliko šol ga uvaja, kdo ga izvaja, kako spremljate uspešnost programa? V obdobju 2011–2015 sem vodila projekt, v katerem smo razvili in izvajali program karierne orientacije za učence vseh 1120 osnovnih šol in 120 mladinskih pisarn v Srbiji. Projekt je bil realiziran v okviru programa Nem- ško bilateralno razvojno sodelovanje v Srbiji, izvedel ga je GIZ v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj ter Ministrstvom za mladi- no in šport Republike Srbije. Cilj projekta je bil podpreti vzpostavitev sistema karierne orientacije v osnovnih šo- lah v Srbiji in učencem omogočiti, da sprejemajo ute- meljene odločitve o prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Naše prve ugotovitve na začetku programa so bile, da se mladi v glavnem odločajo za šport, medicino, ekono- mijo in pravo ter da se odločajo predvsem pod vplivom vzornikov, vrstnikov in staršev. Zato smo si zastavili spe- cifi čni cilj, da mladi dobijo več informacij in celovitejšo sliko o poklicih, ki jim bo pomagala, da bodo pri izbiri poklica upoštevali več različnih možnosti. Naš cilj je bil tudi, da se mladi učijo spoznavati sebe, se dobro infor- mirajo o svojem bodočem poklicu in izberejo izobraže- valno pot. Prizadevali smo si tudi, da so imeli možnost preizkusiti in občutiti poklic, ki so si ga izbrali, in spre- jeti odločitev. Glavni cilj programa karierne orientacije je razviti spo- sobnost mladih, da sprejemajo in uresničujejo premi- šljeno, veljavno in samostojno odločitev o izbiri šole in poklica, načrtujejo kariero in se vključujejo v svet dela. Program je zasnovan po avstrijskem vzoru, saj smo pod strokovnim vodstvom Edwina Kaemererja priredili nji- hov program poklicne orientacije (Berufsorientierung) za Srbijo in nekatere druge države v regiji. Program sestavlja pet modulov ali faz. 1. Samozavedanje – Mladi z delavnicami, testi, intro- spekcijo in svetovanjem prepoznajo svoje sposob- nosti, talente, interese, vrednote, želje in priložnos- ti. 2. Informacije o poklicih in karieri – Mladi raziskujejo svet poklicev in karier ter ugotovijo, kateri poklici obstajajo, kaj poklic zajema, kakšno znanje, spret- nosti in značilnosti so potrebni za uspešno opravlja- nje poklica in morda najpomembnejše – kakšne so resnične potrebe trga delovne sile. 3. Spoznavanje z izobraževalnimi potmi – Mladi se seznanijo z možnostmi za izobraževanje na šolah, 45 Marija Radovanović je vodja projektov v Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) v Srbiji. Po deset- letju dela v izobraževanju in nato v inter- vencijskih projektih v kriznih regijah na Balkanu ter v državah Azije in Afrike se je profesionalno razvijala na področjih spod- bujanja otrokovih pravic, razumevanja in razreševanja konfl iktov ter delovanja siste- mov in družbenih sprememb. Od leta 2002 v GIZ vodi projekte, ki podpirajo in opolno- močajo mlade v Srbiji. V letih 2009 do 2015 je delala pri strateškem razvoju in izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih, srednjih poklicnih šolah in organizacijah, ki se ukvarjajo z mladimi. fakultetah in drugih izobraževalnih ustanovah ter spoznajo šolanje za njihov želeni poklic. Na tej stop- nji poleg informiranja primerjajo potrebno znanje s svojimi interesi in željami. 4. »Resnična srečanja s svetom dela« (real encounters with the world of work) – Mladi se seznanijo s pred- stavniki želenih poklicev in delovnega okolja, pre- živijo čas v podjetjih, se pozanimajo o poklicih in potrebni izobrazbi ter imajo priložnost preizkusiti nekatere delovne naloge. Na tej stopnji mladi želeni poklic preizkusijo v resničnosti, pri čemer svoje želje in možnosti primerjajo z resničnim poklicnim sve- tom. 5. Odločanje o izbiri šole in poklica – Mladi se bolje spoznajo, imajo potrebne informacije in so bolj sa- mozavestni pri sprejemanju odločitev. Pridobijo po- sebne tehnike in metode za sprejemanje odločitev, tehtanje alternativ in ustvarjanje akcijskih načrtov. Pripravljeni so tako na izvajanje akcijskega načrta kot tudi na njegovo spreminjanje in prilagajanje v skladu z življenjskimi okoliščinami. Model je podoben nekaterim znanim modelom, vendar uvaja dodatno fazo »Resnična srečanja s svetom dela«. V tej fazi pri učencih spodbujamo razvoj poklicnih inte- resov, kar je v tej starosti izjemno pomembno. Poklicni cilji so pri njih v procesu nastajanja in to je treba upo- števati v programu karierne orientacije in temu procesu dati čas. Kasneje smo temelje tega petfaznega programa prilago- dili potrebam mladih v srednjih poklicnih šolah in tako mladim pomagali, da ustvarijo svoj karierni načrt ter pridobijo znanje in veščine za njegovo izvajanje. V projekt so bile vključene tudi institucije in organiza- cije, ki izvajajo vrstniške programe. Za njih smo prila- godili program tako, da je v nekem delu lahko potekal prek vrstniškega učenja (peer-learning), ki so ga učenci izredno dobro sprejeli. Verjamemo, da smo s tem pris- topom učinkovito prispevali k uresničevanju medseboj- nega vpliva na karierne odločitve. Kakšen je sistem karierne orientacije šol v Srbiji? Prosim, na kratko predstavite, kako je organiziran srbski šolski sistem in kakšni so pogoji za vpis dijakov Vzpostavitev sistema karierne orientacije v Srbiji z Marijo Radovanović 46 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU v srednje šole. Ali imajo srednje šole sprejemne izpite ali obstajajo kakšni drugi vstopni pogoji? Kakšna je vloga svetovalcev? Karierno orientacijo v Srbiji opredeljujejo zakoni o osnovnem, srednjem in dualnem izobraževanju. V osnovnih šolah izvajamo petstopenjski model poklicne- ga usmerjanja, v srednjih šolah pa poleg našega uporab- ljajo tudi druge pristope. Za vpis v srednjo šolo učenci opravljajo sprejemni izpit. Ob vpisu izberejo šolo, v pri- meru strokovne šole pa tudi študijski program. Skozi petfazni model se učenci pripravljajo sprejeti od- ločitev o svojem prihodnjem poklicu, učitelji pa jim pri tem pomagajo z delavnicami, ki potekajo v skupini, pa tudi s pomočjo individualnega svetovanja, ki ga prete- žno izvajajo šolski svetovalni delavci. Poučevanje v okvi- ru programa poteka v obliki delavnic, ki učencem omo- gočajo aktivno gradnjo znanja, spretnosti, sposobnosti in vrednot, potrebnih za doseganje ciljev karierne orien- tacije. Učitelji program vključujejo v pouk kot medpred- metno vsebino in v različne obšolske dejavnosti. Pri tem razvijajo veščine vodenja kariere učencev, ustvarjajo pe- dagoške situacije, v katerih učenci raziskujejo samopo- dobo in informacije o poklicih in trgu dela, možnostih izobraževanja in možnostih zaposlovanja. Po vsaki fazi programa je učiteljem omogočena možnost refl eksije, ob kateri razvijajo svoje kapacitete refl ektivnega prakti- ka (refl ective practitioner). Kdo izvaja karierno orientacijo, v katerih razredih ali letih se začne ta postopek? Vse šole so ustanovile t. i. time za karierno orientacijo, sprejele letni program dela karierne orientacije, ki defi - nira vloge in naloge vseh akterjev na šoli, tudi vodstva šole. V razredu program izvajajo učitelji, šolski sveto- valci koordinirajo delo tima in izvajajo nekatere nalo- ge, na primer svetovanje. V času projekta je bil program realiziran v 7. in 8. razredu osnovne šole. Kasneje, med izobraževalno reformo, je bil program prilagojen in ura- dno potrjen kot medpredmetna kompetenca od prvega do zadnjega razreda osnovne šole. Za strokovno podpo- ro šolam je bila v času projekta ustanovljena nevladna organizacija Center Inventiva, ki je kot združenje stro- kovnjakov skrbela za podporo poklicnemu in osebne- mu razvoju učiteljev in za trajnostne rezultate projekta. Organizacija je ključne programske aktivnosti izvajala v sodelovanju z ustreznimi institucijami in strokovnja- ki različnih profi lov iz države in tujine. Strokovnjaki so ustvarjali in izvajali programe, usposabljali trenerje in organizirali različne oblike strokovnega razvoja. V okvi- ru programa je bilo organizirano usposabljanje za t. i. mentorske šole. Na tak način si je 86 osnovnih šol pri- dobilo dodatna znanja za podporo izvajanju programa v drugih šolah v svoji okolici. Kaj pomeni funkcionalen in trajnosten sistem karier- ne orientacije? Kaj postavlja v ospredje? Praksa in izkušnje, ki smo jih pridobili s projektom, so pokazale, da je sistem najbolj funkcionalen takrat, ko je poudarek na učencu in njegovih potrebah. Učenci so bili spodbuda in vir povratnih informacij učiteljem, da program resnično pomaga in se odziva na izzive, s kate- rimi se učenci in starši srečujejo pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Funkcionalnost je odvisna tudi od so- delovanja z drugimi akterji in njihove pripravljenosti, da prepoznajo svojo vlogo in jo tudi izvajajo. Projekt je bil realiziran z institucionalnim sodelovanjem s šolami, mladinskimi pisarnami, poslovnimi združenji, podjetji, lokalnimi samoupravami, regionalnimi centri za stro- kovni razvoj učiteljev itd. V 32 mestih v Srbiji, vključno z Beogradom, so delovale lokalne ekipe za karierno ori- entacijo, ki so gradile funkcionalno mrežo vseh ključnih akterjev za podporo izvajanju in nadaljnjemu razvoju programov karierne orientacije in svetovanja v lokalni skupnosti. Pomemben primer sodelovanja je bila uvedba »resnič- nih srečanj« mladih s svetom dela, ki so pomenila zelo inovativen pristop za našo izobraževalno prakso in pri- nesla neke nove pozitivne izkušnje. Organizacija teh srečanj je bila največji izziv za izvajanje programa, saj so se učenci znašli v zanje povsem novih okoliščinah, ki so zahtevale razmišljanje o svetu dela, spoznavanje sveta dela v realnih okoliščinah in obisk podjetja. Pri vzpostavljanju te prakse so pomagali delodajalci, pa tudi starši, ki so učencem odprli nov svet svojih poklicev in zanimivih kariernih izkušenj. V tej fazi programa je bil organiziran »dan deklet«, ki ga že tradicionalno orga- niziramo vsak četrti četrtek v aprilu. Dekleta odidejo v podjetja, kjer se srečajo z ženskami različnih poklicev in 47 na različnih položajih ter razpravljajo o vprašanjih spola pri izbiri prihodnjega poklica. Kar se trajnosti tiče, je projekt prišel ob pravem času. V Srbiji smo takrat imeli strategijo karierne orientacije, s katero smo med drugim želeli dati večjo težo karierni orientaciji na šoli in v izobraževalnem kurikulu. Projekt je uspel konkretno prikazati, kako je mogoče karierno orientacijo izvajati v okviru pouka, tako da ga bodo dobro sprejeli tako učenci kot učitelji. Menim, da je to pripomoglo, da je bil kasneje v procesu izobraževalne reforme naš program prilagojen in uradno potrjen kot medpredmetna kompetenca od prvega razreda osnov- ne šole, kar je nedvomno predpogoj, če želimo doseči trajne učinke. Za trajnost projektnih rezultatov skrbimo tudi tako, da so vsa gradiva še vedno dostopna na ustreznih spletnih straneh GiZa in Centra Inventiva www.centari nventiva. com in ww w.profesionalnaorijentacija.org. Projekt je bil zaključen leta 2015, vendar spletne strani še vedno ohranjamo aktivne, ker vsebujejo priročnike in delovna gradiva, za katera je med učitelji in svetovalci še vedno zanimanje. Ali uporabljate teste (kot je npr. MBFT pri nas) za preverjanje sposobnosti učencev, kdo testira, kako šole sodelujejo s starši? V projektu smo se usmerili na procesni model karierne- ga razvoja, v katerem je karierna orientacija prepoznana kot učni proces, v katerem se mladostnik nauči spret- nosti spoznavanja sebe in odločanja. V kolikšni meri je to pomembno, nam govori povratna informacija nekega mladostnika, ki nam je dejal: »Vse v življenju je petfazni model.« Razlog je v tem, da postopek omogoča učenje, informiranje in sprejemanje utemeljene odločitve. Te- ste uporabljajo nekateri strokovni sodelavci psihologi kot koristno dopolnitev programa karierne orientacije, predvsem kot podporo svetovanju. Starši so bili vključeni v vse faze programa, ker je bil to zanje proces spoznavanja sebe, otroka, njegovih talen- tov, sposobnosti in želja, skratka spoznavanje tem, o ka- terih mnogi ne govorijo dovolj ali jih sploh ne poznajo. Prva izkušnja staršev s programom karierne orientacije je, ko se udeležijo razstave risb oziroma slik svojih otrok na temo, kako se vidijo čez deset let. Dela so razstavlje- na, starši jih pogledajo in poskušajo ugotoviti, katero Vzpostavitev sistema karierne orientacije v Srbiji z Marijo Radovanović Dan deklet (avtor: Vojislav Gelevski za GIZ) 48 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU sliko je naslikal njihov otrok. V večini primerov imajo starši problem uganiti, kaj je naslikal njihov otrok. To je iztočnica za nadaljnje delo, v katerega starši vnesejo svoje izkušnje, kar se je pokazalo zelo koristno. Kako poteka šolanje otrok v obdobju covida-19? V okviru nemškega razvojnega sodelovanja v Srbiji tre- nutno delam pri projektu »Dialog o zaposlovanju mla- dih, pobudah in dualnem izobraževanju«, ki ga GIZ izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije in si pri- zadeva za boljšo formalno ponudbo izobraževanja, du- alno izobraževanje in usposabljanje za odrasle. Karierna orientacija ima pomembno vlogo, po eni strani zaradi vedno večjih izzivov, s katerimi se soočajo veliki sistemi, kot so izobraževanje, zaposlovanje in gospodarstvo, po drugi strani pa tudi zaradi vedno večje potrebe mladih po tovrstni pomoči. Prizadevamo si za povečanje ka- pacitet srednjih poklicnih šol, da postanejo regionalni kompetenčni centri, ki bodo pripravljeni ponuditi ka- kovostno izobraževanje, pa tudi neformalno usposa- bljanje za nove veščine, ki bodo potrebne na trgu dela, zlasti po tej zdravstveni krizi. Največji izziv za dualno iz- obraževanje v času pandemije je praksa v podjetjih. Kar zadeva splošno izobraževanje, so se vse šole kmalu po razglasitvi pandemije preusmerile na spletno poučeva- nje, del učnega procesa pa predvajajo tudi na nacionalni televiziji. Zelo smo se potrudili, da so otroci čim dlje v šoli, celoten izobraževalni proces pa je organiziran tako, da zmanjšuje posledice krize na otroke, na njihovo rast in razvoj. Pandemija je grobo posegla v izobraževanje; mislim, da so izkušnje jasno in boleče razkrile dvoje: da digitalizacija v izobraževanju omogoča dosti več, kot smo mislili, vendar so tudi šole in učitelji nepogrešljivi in dosti bolj pomembni, kot so mnogi mislili prej. Katere so po vašem mnenju ključne spremembe, ki jih bo covid-19 prinesel v svetovno gospodarstvo? Kateri trendi se pojavljajo? Kako bodo posledice pandemije vplivale na trg dela in poklice v prihodnosti? Svetovno gospodarstvo in globalizacija sta nam pokaza- la, da je treba ustvariti globalno »miselnost«. Pandemija je dala velik pospešek procesu digitalizacije, zato se ves izobraževalni sistem sooča z zahtevo, naj v kratkem času izboljša digitalne kompetence tako učiteljev kot mladih, in verjamem, da je to šele začetek tega procesa. Verja- mem tudi, da kriza prinaša številne izzive za osebno in poklicno rast in razvoj, in v tem smislu bo treba nadalje- vati s podpornimi programi na vseh ravneh. Ohranjanje narave in okolja je naslednja tema, ki postaja ključna za razvoj in ohranjanje družbe; verjamem, da bo tudi na tem področju napredek hitrejši. V tem smislu vidim, da se bodo spremenili tudi trgi dela in izobraževanja. Kaj bo glavna naloga kariernih svetovalcev v priho- dnosti? Katere ključne spretnosti bodo potrebovali za delo? Menim, da bodo pospešena rast in razvoj ter dinamič- ne spremembe na svetu od vseh nas zahtevale neneh- no učenje in usvajanje novih veščin. To bodo morali spremljati in upoštevati tudi karierni svetovalci, vendar mislim, da bistvena naloga svetovalcev ostaja enaka, in sicer pomagati človeku spoznati sebe, svoje moči in spo- sobnosti ter omogočiti učenje veščin, ki bodo mladim pomagale delovati v razmerah dinamičnih sprememb, ki se bodo pojavile na vseh področjih.  Festival kariere (avtor: Vojislav Gelevski za GIZ)