Leto LXVL, št. 231
LJubljana, torek 10. oktobra 1933
cena Din 1*-
Izhsjm vsa_ dan popoldne, lavsemal nedelje to praznike. — InseratS do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2JS0. od 100 do 300 Trst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUev« sdftes K. 5
Telefon at. 8122, 8128, 8124, 8125 ta
Podruinlee: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska ™^ telefon at_ 26 — CELJE: celjsko uredništvo: 8troesmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, podrusnica uprave: Koeenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 100« Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.331*
ČRN DAN ZA PUNKTAŠE
Končni izid nedeljskih občinskih volitev še bol] jasno kaže« da je
narod obrnil hrbet vsem zapeljivcem
Beograd, 10. oktobra, r. Uradni podatki o izidu občinskih volitev, ki so se vršile preteklo nedeljo v savski, primorski, drinski in dunavski banovini, najbolje dokazujejo, kako globoko je tudi v teh krajih zasidrana jugoslo-venska nacionalna misel. Opozicija, ki, je proglašala te volitve za nekak plebiscit, ki naj pokaže moč protirežim-skih krogov, je klaverno pogorela. Kljub največjim naporom jn nezaslišanemu terorju — kjer koli so se čutili močne, so hoteli s silo preprečiti nacionalnim volilcem dostop na volišče, tako da je prišlo na več krajih do spopadov in pobojev — se je 90 odstotkov volilcev izjavilo za politiko narodnega in državnega edinstva in nacionalne sloge, celokupna opozicija, počenši od Mačkovih radičevcev pa preko klerikalcev do takozvane narodne stranke pa je dobila komaj 10 odstotkov vseh oddanih glasov. V savski in drinski banovini, kjer so že v naprej vedeli, da bodo pogoreli, so proglasili volilno abstinenco. Toda ljudstvo generalov, ki pridigajo mržnjo in razdor mesto sloge, ni hotelo več poslušati, marveč   se   je   odločno izjavilo za poli-
tiko sodelovanja. Zato Je tudi v teh banovinah volilna udeležba skoraj dvakrat tako velika, kakor je bila pri poslednjih skupščinskih volitvah, kar jasno priča, da je hrvatsko ljudstvo spoznalo, kam vodi politika kujanja in razprtij. Nedeljske volitve so najjasnejši dokaz politične zavednosti našega ljudstva in ob enem dokaz, kako ni-čeven ie vpliv vseh onih elementov, ki še vedno skušajo odvajati ljudstvo od ideje narodnega in državnega edinstva.
Podrobni rezultati.
V primorski banovini je bilo vpisanih 20S.524 volilcev, volitev pa se jih je udeležilo 116.867, to ie 56 odstotkov, kar predstavlja 10 odstotkov več kakor pa pri občinskih volitvah leta 1926. Od oddanih glasov je dobila JNS 106.023, to je 91 odstotkov, celokupna opozicija pa 10.844, to je reči in piši 9 odstotkov.
V drinski banovini je bilo vpisanih 343.342 volilcev. Volilo jih je 254.208. Od tega je dobila JNS 233.732 glasov, to je 91.9 odstotkov, vsa opoziciia pa 20.466 glasov ali 8.1 odstotka. Od 438
občin je dobila JNS 392, opozicija pa 37 občin, v 9 občinah pa bodo naknadne volitve.
V savski banovin] je bilo vpisanih 642.615 volilcev. Volilo jih je 351.391, to je 54.6 odstotkov. Od tega jih je glasovalo za JNS 218308 volilcev, to je 62.1 odstotka. Poleg tega je JNS sodelovala še pri 356 kompromisnih odnosno kombiniranih listah, na katerih je 253 nosilcev članov JNS. Te liste so dobile 99.522 glasov ali 28.4 odstotka. Na podlagi tega je bilo za JNS oddanih skupno 317.830 glasov, to je 90.5 odstotkov. Za kombinirane, to je sporazumne liste, katerih nosilci niso člani JNS, je bilo oddanih 15.535 glasov ali 4.4 odstotke. Za opozicijske liste je glasovalo 18.026 volilcev, to je 5.1 odstotka.
V dunavski banovini je od 544.627
volilcev glasovalo 369.867, to je 68.2 odstotka. Od tega te dobila JNS 351.741 glasov ali 95 odstotkov. Za opozicijo je glasovalo 17.926 volilcev ali 5 odstotkov. Od vseh 795 občin je dobila JNS 758, opozicija pa 33, doc i m se bodo v štirih občinah vršile naknadne volitve.
Pomen pakta s Turčijo
Prijateljska in nenapadalna pogodba med Jugoslavijo in Turčijo tvori temeljni kamen balkanskega pakta
Beograd, 10. oktobra, r. Prvi rezultat razgovorov, ki jih je imel Nj. V. krarj na svojem potovanju po balkanskih državah je sklenitev prijateljskega in nenapadalnega pakta med Jugoslavijo in Turčijo. Razgovori in pogajanja o tem so že zaključeni in po prvotnem načrtu bi se imela pogodba že včeraj podpisati v Ženevi. Včeraj se je vršil med jugoslovenskim zunanjim ministrom g. Jevtičem in turškim zunanjim ministrom g. Tevfik-Ruždi-bejem daljši sestanek, na katerem je bilo definitivno odobreno besedilo pogodbe. Da pa bi se dalo temu paktu še večji poudarek, je bilo sklenjeno, da se bo izvršil svečan podpis v Beogradu in sicer prve dni novembra. Takrat bo posetil Beograd turški zunanji minister. Pogodba je sklenjena za pet let in se podaljša za nadaljnjih pet let. ako se leto dni pred potekom z ene ali druge strani ne odpove. Zunanji minister g. Jevtič je sinoči odpotoval iz Ženeve v Beograd.
Pariz, 10. oktobra, r. »Petit Pari-sien« se v daljšem članku iz ženeve bavi s sklenitvijo prijateljskega in nenapadalnega pakta med Jugoslavijo in Turčijo ter naglasa, da je to prvi uspeh potovanja Nj. V. kralja. Ta pakt, pravi list dalje, je sklenjen za dobo petih let
in se avtomatično podaljša. Pogodba sloni na Briand-Kelloggovem paktu, kojega bistvene določbe vsebuje tudi jugoslovensko-turška pogodba. Jugoslavija in Turčija se odrekata vojne kot instrumenta nacionalne politike. Ce se spomnimo krvavih borb, ki sta jih vodili ti dve državi v teku zadnjih 20 let, potem se še bolj vidi velika važnost in dalekosežni pomen te pogodbe. Tako veliko zbližanje je mogel doseči samo rladar, ki tako modro upravlja Jugoslavijo. V trenutku, ko se je jugoslovenski kralj vrnil v domovino, se lahko reče, da gotovo nikjer niso posvečali njegovemu potovanju tako velike pozornosti kakor v Ženevi, a to ne samo v krogih prijateljev Jugoslavije, marveč tudi v krogih njenih neprijateljev. V tem potovanju vidijo ženevski krogi ne samo logičen razvoj jugoslovenske zunanie politike, ki je vedno stremela po jačanju miru in konsolidaciji Balkana, marveč vidijo v tem tudi zelo vidno manifestacijo politike prijateljstva in zbližanja med narodi. Zato pakt prijateljstva med Turčijo in Jugooslavijo pozdravlja vsa mednarodna javnost z največjim zadovoljstvom kot velik doprinos h konsolidaciji južnovzhodne Evrope.
V Kranju samo ena oSicielna lista JNS
Beograd, 10. oktobra, v. Glavni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je včeraj sprejel posebno vlo^o občinske organizacije in potrdila »reškega odbora JNS za srez Kranj sporča, da je za mesto Kranj postavljena samo ena oficielna lista naie stranke. Predsednik glavnega odbora JNS g. Nikola Uzunovič je danes poslal krajevni organizaciji JNS v Kranju naslednji brzojav: »Glavni odbor JNS proglaša listo krajevne organizacije JNS v Kranju z nosilcem g. Cirilom Pircem za službeno listo Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Kranj.«
Obznana v ČSR
Vse stranke, ki ne priznavajo narodnega in državnega edinstva, bodo izločene iz javnega življenja
Praga, 10. oktobra, r. Za prihodnji teden je sklicano zasedanje parlamenta. V političnih krogih pripisujejo temu zasedanju največjo važnost, ker se doznava, da bo vlada predložila celo vrsto zakonov, ki pomenijo poostritev notranjepolitičnega kurza zaradi vedno hujšega rovarjenja klerikalnih separatistov in hitlerjevcev ter komunistične opozicij«. Gre za neke vrste obznano, ki naj napravi konec sedanjim nevzdržnim političnim razmeram, ki izpodjedajo same korenine državne samostojnosti. Pred vsem namerava vlada predložiti parlamentu zakon o izpreraembah in dopolnitvah društvenega zakona. Po teh iz-premembah bodo v bodoče pripuštene k volitvam samo one politične stranke, ki zavzemajo pozitivno stališče do države. Stranka, ki ne priznava narodnega in državnega edinstva češkoslovaške republike, se ne bo mogla več udejstvova-ti v javnem življenju. Za razpuščene stranke, dosedaj hitlerjevs^o in nemško-nacionalno, ne bo dopuščeno ustanavljanje nadomestnih strank bilo pod kakršnokoli firmo. Poostrene bodo tudi določbe o zaščiti javnega reda in miru in zaščiti republike. Te poostritve naj omogočijo nagel postopek v primerih, da bi bil državni red ogrožen. V političnih krogih naglašajo, da imajo te izpremem-
be do neke mere diktatorićen značaj, vendar pa je javnost te napovedi sprejela s splošnim odobravanjem, zavedajoč se nevarnosti, ki grozi češkoslovaški republiki, če se sedanje politične razmere ne razčistijo tako, kakor to odgovarja interesom države in naroda.
Nastopna avdijenca našega poslanika v Rimu
Rim, 10. oktobra. A A. Predsednik Italijanske vlade Mussolini Je včeraj popoldne po povratku iz Ricciona sprejel novega jugoslovenskega poslanika Jovana Dučiča in ostal z njim v daljšem razgovoru Poslanik Dučic je pri tej priliki izročil   Mussoliniju   prepise   svojih poverilnic.
V znamenju razorožitve
London, 10. okobra. r. Po naročilu ministrstva za letalstvo so včeraj preizkusili nov tip vojnih letal. Letala imajo samo 1900 kg lastne teže in so opremljena s tremi motorji po 930 kontekih sil, tako da pri polni obremenitvi lahko razvijajo hitrost 200 km na uro in imajo akcijski radij 1500 morskih milj. Poleg treh scroj-nic imajo tudi brzometni top, ki lahko v eni minuti izstreli 100 granat v te£i po 1.5 funta. Razen tega more letalo sprejeti na krov še 1000 kg bomb in pet mol posadke.
Znižanje uradniških plač v Franciji
Paril, 10. oktobra, r. Ministrski svet je na svoji sinočnji seji med drugim razpravljal tudi o sanaciji državnih financ. Najoobširnejša debata se je razvila o predlogu, ki ga je stavil v tem pogledu finančni minister. Predlog predvideva med drugim petodstotni odtegljaj od vseh plač in pokojnin državnim uslužbencem. Večina ministrov se temu protivi in se bodo posvetovanja o tem še nadaljevala.
Anglija obupala nad razorožitveno konferenco
London. 10. oktobra. Vlada J« Imela snoči več ur trajajočo sejo, na kater] je razpravljala^ Izključno o razorožltvenem problemu. Današnji jutranji listi objavljajo o tej seji zelo dramatična poročila. Li. sti naglašajo, da so razgovori v vladi po. kazali, da je vlada že sama obupala nad razorožitveno konferenco. Anglija je odločena odkloniti vsak predlog. k| bi šel za tem, da se konferenca odgodi, ter hoče. da se konferenca, ki traja sedaj ie dve polni leti, zaključi, bilo z aH brez uspeha. Nadaljnje zavlačevanje ustvarja samo ie večje nerazpoloženje. Zunanji minister Simon je dobil pooblastilo, da v ženevi postopa po lastnem prevdarku in napravi ie zadnji poizkus za rešitev konference. Ce ta poizkus ne uspe, naj opusti vsako nadaljnje prizadevanje in zahteva razpust konference.
Pariz, 10. oktobra. AA. Francoski urad-ni krogi trde, da je angleška vlada tudi po včerajšnji svoji seji ostala zvesta franco-sko-angleško-ameriškemu sporazumu o razorožitvi, ki je bil nedavno tega sporočen tudi nemški vladi. Velika Britanija vztraja pri svojem stališču, da je treba uvesti začasno dobo, v kateri naj se preizkusi učinkovitost nadzorstva nad oboroževanjem. Dotlej bi bilo zelo neoprezno dovoliti >prototipec kakršne zahteva Nemčija Angleška vlada vztraja tudi pri svoji deklaraciji z dne 11. decembra 1932, po kateri Je Nemčija dobila ravnopravnost glede razorožitve, toda angleška vlada je pri tem mnenja, da je mogoče to ravnopravnost uresničiti le pod pogojem, da je vsem narodom zajamčena enaka varnost.
Preprečen manever
slovenskih punktašev
Državni svet je potrdil odlok o konfinaciji dr. Korošca in tovarišev — Lažne agitacije klerikalnih agitatorjev
mora biti konec
Beograd, 10. oktobra, v. Kakor znano, so bili letos spomladi kot avtorji in pobornik! znanih punktaških resolucij na osnovi zakona o zaščiti države zaradi motenja javnega reda in miru konfinirani gg. dr. Anton Korošec, dr. Fran Kulovec, dr. Marko Natlačen in dr. Anton Ogrizek. Za bivališča so Jim bila odkazana razna mesta v drivski in primorski banovini. G. dr. Korošec je do poletja bil v slovitem kopališču Vrnjačka Banja, pozneje pa se je z dovoljenjem oblasti preselil na Hvar v tamošnji hotel »Palače<.
Vsi ti gospodje so se proti ukrepom politične oblasti, ki jih je potrdila banska uprava v Ljubljani, pritožili na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče v Celju je preko reda v posebni, brzojavno sklicani seji dne 23. septembra t. 1. odločbo banske uprave iz formalnih razlogov razveljavilo. Način, kaKo se je to zgodilo, in dejstvo, da je sodba upravnega sodišča v Celju bila izdana v trenutku, ko je separatistična volilna agitacija dosegla svoj vrhunec ter operirala s povratkom punktaških voditeljev na oblast in s političnim prevratom v dravski banovini, je dala po-
vod, da se Je v volilni borbi za občine ha upravnega sodi&ča. s strani punktaških agitatorjev do skrajnosti zlorabljala.
Banska uprava v Ljubljani Je proti razsodbi upravnega sodišča v Celju takoj vložila pritožbo na vrhovno upravno SJe^BMe\ to je na Državni svet, ki je na svoji seji dne 7. oktobra t. 1. z obAlrno argumentacijo zavrgel formalne razloge sodišča, v Celju kot neosnovane, razveljavil sodbo upravnega sodišča ter v celoti potrdil odlok banske uprave o konfiniranju dr. Korošca in tovarišev, s tem Je ta zadeva v poslednji instanci rešena.
8 tem Je obenem napravljen konec gonji klerikalnih agitatorjev, ki so ie napovedovali, da bo prihodnji teden zopet enkrat padla vlada in da bodo klerikalci prišli na vlado. Kakor vselej, bodo tudi tokrat ostale neizpolnjene vse njihove nsde, vsak trezen človek pa b0 pri nedeljskih občinskih volitvah obrnil hrbet tem race-Ijvcem, kj nočejo nič drugega, kakor da bi naše občine vpregli v svoj zavoženi politični voz.
Celje zopet poplavljeno
Savinja 3 metre nad normalo — Pouk na vseh celjskih Šolah ukinjen — Nujna potreba regulacije Savinje
Celje, 10. oktobra. Močno deževje ene same noči, ki se je pričelo snoči ob 20., je davi povzročilo, da je Savinja s pritoki vred silno narasta, prestopila bregove in je pri Celju že zopet tri metre nad normalo. Mesto je danes zopet pod vodo. Zalit je mestni park, Masa-rvkovo nabrežje, Otok za gimnazijo, Gla-zija, skladišča in gospodarsko poslopje javne bolnice. Ves predel med žcioznisko progo in Skalno kletjo je z njenim igriščem vred pod vodo, prav tako Lava in Ostrožno ter mnogo drugih objektov, stanovanjski prostori ter kleti v Celju in okolici
Zasilna zveza za osebni promet z brodom čez Savinjo v Celju je pretrgana, ker je brod neraben. Preddela za giadnjo pomožne brvi, ki jo je bila odtrgala zadnja poplava v parku, so un;č»na. Voda je porušila na r ovo poplavljeno brv pri izlivu Sušnice v Savinjo.
Danes je bil pouk na vseh celjskih šolah ukinjen. Državna cesta Celje—Vransko je na več krajih pod vodo. Poplavljene so tudi Petrovce. Divje narasla voda je tudi težko poškodovala obrambne nasipe pri mostovih čez Savinjo pri st. Petru in Polzeli, odtrgala pa tudi dve brvi pri Gornjem gradu. Po narasli Savinji plavajo velike množine lesa in živil ter deli poškodovanih mostov in brvi.
Trenutno voda ne narašča več In če ne bo novega dežja, je pričakovati, da bodo izostale nadaljnje nesreče. Struga Savinje pri Celju je tako zasuta z gramozom, da mora že ob srednjem deževju nujno slediti poplava vsega terena v celjski kotlini, ker je normalen odtok vode zaradi nakopičenega gramoza nemogoč.
Prebivalstvo, ki si je pri zadnji poplavi za silo uredilo stanovanja in kleti, je obupano in pričakuje, da oblast ne bo dalje oklevala s pričetkom regulacije Savinje, kar je življenjskega pomena za Celje in celjsko kotlino, ker gre za ohranitev Celja kot važnega gospodarskega in prometnega centruma celjske kotline. Upravičeno je ogorčeno prebivalstvo, ker Je znano, da je dala mestna občina za izvajanje regulacijskih del iz svojih sredstev preko svojih moči 4,000.000 Din ter so vsi regulacijski načrti v detajlih izdelani in odobreni. Prebivalstvo gleda že dolga desetletja, kako poplava ogroža življenje, merodajni pa ne pridejo preko ugotovitev in komisijskega pregleda.
Mestno načelstvo v Celju je poslalo brzojavke predsedniku vlade dr. Srsklću, ministru za gradnje dr. Srkulju, ministru dr. Kramerju ter banski upravi v Ljubljani z apelom, naj se takoj začne regulacija Savinje in nienih pritokov.
Nalivi v Ljubljani
Ljubljana, 10. "oktobra. V Ljubljani so se včeraj že vse popoldne grmadili nad mestom temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Proti mraku je začelo deževati in kmalu je lilo tako, kot nedavno ob času velikih poplav. Deževalo je skoro neprenehoma in le s krajšimi presledki 5 ur. V tem času je padlo 55.2 mm vode in ker to pomeni, da pade na vsako desetinko milimetra 100.000 1 vode na 1 m*, da je čez noč padlo skupno 55,200.000 1 vode. Čeprav se zemlja še ni popolnoma osušila od zadnjih poplav, vendar je bila že toliko suha. da je vso to ogromno množino vode popila in niso nastale poplave.
Trbovlje
pred
Trbovlje, 9. okobra. V pertek fe bila pri sreskem sodišču v Lahkem vložena in potrjena Jugoslovanska gospodarska delavska lista z nosilcem vpo-kojenim učiteljem g. Pleskovičem Rudolfom. Na tej listi so zastopani vsi stanovi in sloji trboveljske doline, ki so odločeni sporazumno urejevati občinsko gospodarstvo naše velike občine ter solidarno reševati težke socialne in gospodarske probleme trboveljskega rudarskega revirja. Na listi možje, preudarni, energični In dalekovidni, na drugi strani pa tudi sotsr alno čuteči, sai ima na listi večino ridar «*ko delavstvo. Tako so na tej listi tesno združeni ročni in duševni delavci, to je rudarji in nameščenci, na drugi strani pa so številno zastopani tudi obrtniki, trgovci, gostilničarji in kmetje, tako da se ta lista lahko označuje fcjl posrečeno stvorjena fronta delovnega ljudstva rudarskih revirjev, ki gre z zavestjo sigurne zmage v volilni boj. — Vložena je tjdi druga lista, na kateri so zastopniki onih dveh grup, ki s4a pred leti že na občini sodelovali, zato jih imajo občani še od takrat v dobrem spominu, kajti samo občinsko kooa-lišče, katero so gradili na kraju, ki je sko-rai brez vode. dovoli jasno priča, da niso bili baš dobri gospodarji, da ne govorimo o 11 miliionih dolga, ki so ga zapustili in kate Mg a so morali skupno z desolatnim občinskim gospodarevom sanirati in urejevati kasneiši nacionalni obč^ski odbori. Oni občani, ki iim je res dobrobit o> {ine in vsega delovnega ljudstva rudarskih
revirjev pri srcu, bodo skrbeli, da pride* po na občino možie prevdarni, varčni, sposobni, odločni, dalekovidni in socialni. Zato bodo volili Jucoslovensko gospodarsko delavsko lisrto g. Rudolfom Pleskovičem na čelu.
Zanimanje za pred so ječe občinske volitve narašča tudi v rjdarskih revirjih z dneva v dan. Zlasti sedaj, ko sta že vloženi obe kandidatni listi, se bo pričela med obema taboroma živahna borba. Tako sklicuje volilni odbor Jugoslovenske gospodarske delavske liste še sledeče volilne sestanke po rudarskih kolonijah in po dolini: dne 10. t. m. ob 16. uri v gostilni Volker. dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v kantini na Dobrni, istega dne ob 16. uri volilni shod v dvorani Forte na Vodah. — Občani! Posetite te volilna sestanke ter se osebno prepričajte, da te to edino prava lista, za katero boste lahko brez predsodkov glasovali.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize.  Amsterdam  2306.51 _ 2317.87,
Berlin 1359.58 _ 1370.38, Bruselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35 - 1113.85, London 176.42_178.02, New  York 3741.61—3769.87.
Pariz   223 88—225___Praga 169.79_170.65.
Trst 299.68_302.08 (premija 28.5%). Av. atrijski šiling v privatnem kllringu 8.75.
INOZEMSKE BORZE
Curlh. Pariz 20.20, London 15.95, New
Tork  340__, Bruselj  71.875,  Milan 27.08.
Madrid 43.15. Amsterdam 208.10. Berlin 122.85. Dunaj 57—. Praga 15.32, Varšava 57.70, Bukarešta 3 —.
Za zdravo Ljubljano
Zanrmivo predavanje zdravstvenega Inšpektorja drja. Živka Lapajneta o zdravilnih predelih v največji bliiini
Ljubljane
Ljubljana, 10. oktobra.
V petek je šentjakobski okrožni odbor JNS priredil v šoli pn Sv. Jakobu preda-vanje, ko je znani strokovnjak, zdravstveni inspektor g. dr. Zivko Lapajne govoril o »Zdravilnih predelih v največji bližini Ljubljane« tako prepričevalno, da smatramo za prav znatno škodo, ker ni bilo predavanje zaradi koncerta v prid poplavi j encem bolje obiskano. Prostorna učilnica je bila pa vendar primerno dobro zasedena -n smo med poslušalci opazili več predavateljevih kolegov, zlasti pa dosti najrevnejših mož tega okraja Ker so smernice predavanja vitalnega pomena za prebivalstvo našega mesta, objavljamo vsebino splošno aktualnega predavanja tako obširno, kolikor nam le dopušča ozko omejeni prostor. Za stvar navdušeni predavatelj je z zanosnimi besedami izvajal:
Odkar smo Slovenci v lastni državi, opažamo tudi velik napredek Ljubljane. V umetnostnem pogledu je njeno lice olepšal mojster Plečnik, ki naj bi ga poslušali v vsakem primeru, drugi nam je sezidal nebotičnik in tretji ni odnehal, dokler nismo dobili aerodroma. V zrakoplovstvu je naša bodočnost in tudi napredek ter varnost našega mesta! Plečnik je šentjakobskemu okraju preuredil cerkev sv. Florijana in St -jakobski trg, ki je lep. a na žalost praktično neizrabljen. Tu naj bi občina uredila sadni trg na debelo. Tudi higijena se je v našem mestu že visoko dvignila, a Plečnik je napravil še tudi načrte, kako moramo urediti kraje v okolici, da bodo ustrezali zahtevam higijene.
Razkriti moram globoke vzroke higijenskih hib, obenem pa pokazati pota, da asa-niramo stanovanjsko vprašanje in zasigura-mo vsem Ljubljančanom dovolj čistega zraka. Dolžnost higijenika je, da preskrbi vse potrebno, da bo vse ljubljansko prebivalstvo v zdravstvenem pogledu oskrbljeno tako, da ostane zdravo in krepko ter ne oboli vzlic bivanju v Ljubljani. Danes hi-gijenik ne more biti zadovoljen. Predvsem je treba zajamčiti zdravstveni prospeh Ječe/
Grad ni za stanovanja, a grajski hrib ni za dečja igrišča, ker je zrak poln saj. Tivoli je meglen in vlažen ter poln pre-mogovega dima, zato tudi nikakor ni za deco. Otroško igrišče poleg lokomotiv je edino v Tivoliju!
Ogromna veČina naše dece je bleda, drobna in krmežljava. ker le redko pride na čist. krepek in zdravilen zrak. iMatere se trudijo, kuhajo, kupujejo slaščice in negujejo deco na vse mogoče načine, nav/.iic temu pa deca propada, noče jesti, dobiva žleze in hodi k specijalistom zaradi »mind-ljev« itd. Ljubljansko prebivalstvo, ki živi stalno v ljubljanskem vzduhu in ne hodi redno v okolico, je zapisano degeneraciji m prav sigurno propade za to ali ono degenerativno boleznijo.
Pričnimo pri otroku m ne vozimo ga ra izprehod po ulicah, ki so polne prahu in strupenih plinov motornih vozil. Tak izprehod detetu le škodi. Mati meni, kake dobrote izkazuje otroku in niti ne vidi, cla je bledo in zabuhlo. Sele ko se pojavljajo angine druga za drugo in dobiva dete /leze na vratu, mati spozna, da kljub najskrb-nejši negi ni vse v redu. Tudi laiku je moral pasti v oči časopisni boj zdravnikov -specialistov zaradi »mandljev«. Ta časopisni boj je že dokaz, da tako rekoč vsi otroci v Ljubljani obole za povečanjem »mandljev« in celega umfativnega aparata. V zdravilnih klimatih se pa to ne zgodi skoraj nikoli! Obolenja »mandljev« so dokaz, da ljubljansko podnebje, kakršno je danes, otroku absolutno ne prija, pa naj se Ljubljana še tako proglaša kot najzdra-vejše mesto. Zal — da to ni.
Vzroki temu sta industrializacija mesta in slovita ljubljanska megla, ki brani solnč-nim žarkom, da ne morejo do nas, razen tega pa brani vetrovom, da bi odnesli pline in saje iz naše bližine. Zato je zrak v mestu stalno močno okužen, vendar pa na to večina Ljubljančanov ne misli, da to škoduje občutljivemu organizmu otroka, kaj še, da bi s tem računala m izvajala posledice.
Zaradi takih razmer moramo gledati, da pridejo vsi veliki industrijski dimniki iz mesta na tako lego, kjer vleče veter od mesta proč, t j. izključno le na vzhoano stran tja od tovarne Saturnus dalje do Save.
Vsi prebivalci, zlasti pa deca mora imeti vsak dan možnost da se gibljejo v čistem, če le mogoče v zdravilnem vzduhu. Zdravilni zrak je oni, ki vsebuje prav vse solnčne žarke, zlasti pa ultravijoličaste, in je brez plinov izgorelega bencina. Cesto citate, da se je kdo zadušil v garaži, ker so plini iz avtomobilov strupeni. Pri nas n>ti izpuh motornih vozil ni prepovedan, ko je drugje po mestih dovoljeno voziti le z zaprtim izpuhom.
Temu je tudi v Ljubljani mogoča celo zelo dobra odpomoč in je tudi primeroma lahko dosegljiva.
Na Rakitni za Krimom se na solncu kostna tuberkuloza sama od sebe izleči! Cela Nemčija ne premore niti enega Lake-ga klimata!
Brez dvoma zdravilen je tudi Golovec, ki leži tako, da ni prav nič deležen ljubljanskega klimata. obenem je pa že tako visok, da mu barjanska megla ne more do temena. Zdravniške izkušnje kažejo, da se tu pljučna tuberkuloza leči in izleči, ker je zrak čist in krepak ter je zelo mnDgo solnca. Ker vozi tramvaj prav do vznožja, ima Golovec vrednost za vse mesto.
Drugo in še bolj zdravilno podnebje je savska obal od Vikerč pod šmarno goro pa tja Tomačevega. Poizkusi na prav težko tuberkuloznih so Dokazali zdravilno moč te obali. Naj bi se zavzeli naši vseučiliški, medicinski in higijenski krogi, da se z merjenjem ugotovi in dokaže, koliko močnejše je zdravilno ultra-vijoličasto žarenje na savski obali in Golovcu kakor na Rožniku, v Tivoliju itd. Tudi Šmarna gora je zdravilna, a savsko obal smatram enakovredno višinskemu podnebju 1000 m.
Golovec je pa »zaščitni pasv, ker je tako določil občinski svet. Ta se pa o tem se ni dosti posvetoval in prepričali ga bomo, da je tudi zanj koristno. Če bi se malo bolj zanimal za higijenski dvig mesta. Res je Plečnikov projekt zazidave Svetokriškega
okraja v higijenskem ozira polnovreden, vsi drugi eksperimenti mestne uprave, kakor n. pr. otroško igrišče pod Tivoli jem. Igrišče na Gradu, otvarjanje cest na Rožniku celo ta motorni promet itd. $o pa higijensko manjvredne naprave.
Za deco, ki že ima otekle fleze m »mandlje«, je bleda ali se nagiba k tuberkulozi, napravimo v zdravilnem vzduhu na Golovcu tako imenovano »šolo v gozdu«. Zjutraj bi se pripeljala s tramvajem, op-poldne spet z njim vrnila, a obed bi dooila v šoli. Mestna občina bi morala, če 'ma smisla za higijenski napredek, prirediti zdrave domove na vsem slemenu Golovca za družine, ki sedaj morajo stanovati v ka-zematah, kleteh, umazanih stanovanjih itd., prav tako pa tudi za one, ki sedaj stanujejo v megleni in vlažni Sibiriji in na Ga-ljevici. Tudi okužene družine bi postale s časom spet krepke in zdrave. Predvsem bi bilo treba na Golovcu in po njegovem sie-menu speljati vozno cesto ter na njej prepovedati avtomobilski promet. Zaščitnemu pasu se s tem ne bo zgodila nobena škoda, pač pa velika korist ogroženim družinam. Saj te družine tudi danes ne stanujejo zastonj, za isto ceno bi pa imele zdrava stanovanja v zdravilnem klimatu. Les za stavbe je pod ceno in vsa Sibirija živi v lesenih hišah, ki so tudi higijenične. a impregnirane tudi varne proti ognju. Nad Hradecke-ga vasjo naj bi Golovec ostal nezazidan, v stanovanjske namene naj se pa izkoristi vse sleme Golovca od Ljubljane do Orlje-ga, tako da bi imele vse hiše solnčno lego. Za premožnejše sloje je lažje, ker jim bo zadostovalo, če jim raztolmačimo,  da so
najzdravejše lege za vile ob savsk obali od Vikerč do Tomačevega. Tu je treba zgraditi tudi zdravilni park za deco z zaščitnimi sestrami, da bodo otroci lahko ves dan brez mater pod nadzorstvom na zdravilnem zraku. Savsko obal je pa treba mestu približati s tramvajem in motornimi vlaki, ki naj bi vozili po najnižjih, vsakemu dosegljivih cenah.
Najvažnejše higijenske smernice za bodoči razvoj Ljubljane bi tedaj bile:
1. Zdravilne predele v največji bližini Ljubljane je napraviti vsemu prebivalstvu lahko pristopne. Zgraditi je vozno cesto po slemenu Golovca do vasi Orljega, ob tej cesti pa na prisojnih legah prirediti stavbne parcele. Celotno Savsko obal od Vikerč do Tomačevega je približati Ljubljani s pomočjo cenenega tramvaja do tacenskega mostu, oziroma motorizacija železnice do Jezice.
2. Za dojenčke in slabotne ljudi je prirediti ob savski obali na Črnučah zdravilni park. kjer bi ostajali ob lepem vremenu ves dan in bi dobili hrano na ticu mesta.
3. Za tuberkulozno in slabotno deco je prirediti gozdno šolo na Golovcu.
4. Vsa stanovanja v mestu je podvreči higijenskemu pregledu, ako se izkaže, da je stanovanje nehigijensko, naj se izda prepoved, da bi to stanovanje služilo deci pod 15 letom. V tem slučaju skrbi občina, da pride rodbina v higijensko stanovanje.
Živahen aplavz se je zahvalil predavatelju, še posebej se mu je pa zahvalil predsednik g. Mam, ki mu je izrazil so^lašn-nje s predlogi in je navzoče pozzval. da delajo po predavateljevih smernicah. Pri debati je odbornik g. B a t j e 1 vprašal še zaradi Gradu in zdravstveni inspektor g. dr. Lnpajneje spet izjavil, da Grad ni za otmke zarad saj, Tivoli pa nič vreden zaradi megle, a kar se stanovanj tiče. bi GriJ sploh morali evakuirati.
Upamo, da se g. predavatelj s svotirni inicijativnim! in originalnimi idejam še večkrat oglasi.
Svečana otvoritev novega strelišča v Črnomlju
V zadnjem času Je bilo ustanovljenih v naši državi nad 2000 strelskih družin, od teh samo v karlovškem okrožju 89
Črnomelj, 9. oktobra Kakor smo Javili že v soboto, se je včeraj vršila svečana otvoritev novega strelišča črnomeljske Btrelske družine Pri opoldanskih vlakih so domačini nad vse prisrčno pričakali in pozdravili bvo je goste, ki so prihiteli, da s Črnomeljc skupaj manifestirajo za lepe cilje strel skih družin.
Popoldne ob 14.30 se je vršil skupen odhod na strelišče. Velika manifestacij-ska povorka, v kateri so korakali vsi, k1 čutijo z jugoslovenskim srcem, je dokazala, s kakšno iskrenostjo pozdravlja Črnomelj ta pomembni dan. Na čelu povorke je bila četa v stroju s 30 puškami in tro. bojnico, nato zastopnik zadržanega pred sednika karlovškega strelskega okrožja generala Vladimirja Pavloviča podpolkov nik g. Celestin z domačim mestnim županom in sreskim načelnikom, za njimi pa nepregledne vrste nacijonalistov. Strelišče je pozdravilo goste okrašeno z zelenjem in zastavami.
Predsednik Crnomelj9ke  strelske družine  g.   Prelovec je  predvsem pozdravil podpolkovnika g. Celestina, nato sreskega načelnika,   zastopnike    bratskih strelskih družin iz Metlike in  Karlovca in pouda ril, da so k ustanovitvi strelske družine moralno   in   gmotno   pripomogli mnogi, med  njimi zlasti  župan  g.   Muller, črno meljska  posojilnica,   ravnatelj >Jugoiesa< g. Lokar, ljubljansko društvo >Bela Kra Jina«,  domači  lesni  trgovci   gg. šušterič. Klemene, Možina itd. Tudi župan g. Miij ler Je  pozdravil goste, prav  posebno P« navzočega    domačina,  banstcega svetnika g. Evgena Lovšina. Z govorom mu Je s!e dil    še    tajnik    karlovškega strelskega okrožja Inž. g. Ružič, ki je v svojih tem peramentnih In lepo zasnovanih besedah pozdravil našo strelsko družino v imenu karlovškega  strelskega okrožja   In nagla-
sil, da je v zadnjem, prav kratkem času. ustanovljenih v državi nad 2000 strelskih družin, med katerimi le v karlovškem okrožju 89. Posebno navdušil ga je prisrčen Bprejem v Črnomlju, kakršnega je doslej le redko kje doživel.
Predsednik g. P-elovec se Je govorni kom zahvalil, nakar je sreski načelnik, vladni svetnik g. Trstenjak, pozdravi) in čestital v imenu kr. vlade domačim za tako lepe in tako kmalu dosežene uspehe. Sledila sta z govori še banski svet nik g. Evgen Lovšin in predsednik metliške strelske družine g. Vaha. lekarnar iz Metlike.
Z izredno lepim patriotičnim nagovorom je podpolkovnik g. Celestin otvori1, novo strelišče. Množica je med sviranjem ' žavne himne spontano in navdušeno klicala našemu kralju in njegovemu domu. ki mu je bil pozneje z družabnega sestanka poslan tudi pozdravni -brzojav naše mlade strelske družine.
Streljanje gostov in domačinov v spominsko tarčo je pokazalo, kako odlični so ravno naši domači strelci in posebno lovci, seveda pa so se lepo izkazali tudi osta li gosti. Spominska tarča je ostala z luknjo pri luknji.
Po streljanju in zaključku oficijelnega dela se je vršil skupen odhod z godbo v Črnomelj, kjer je bil v hotelu Lakner prirejen izredno animiran družabni sestanek s prepevanjem slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi. Med drugimi so izrekli na-pitnice inž. g. Ružič, podpolkovnik gosp Celestin, banski svetnik g. Lovšin i. dr
Prireditev je zelo dvignila nacijonalno zavest in ponos domačinov, lahko pa s<> tudi ponosni, ker imajo izredno lepo stre lišče in še lepši strelski paviljon, ki nam bo sčasoma lahko vzgojil cele generacije dobrih strelcev ln navdušenih Jugoslove-nov.
Med gostoljubnimi Ptujčani
Ljubljana, 10. oktobra. Poročilo v včerajšnjem >Slov. Narodu« o izletu v Slovenske gorice Je treba izpopolniti v toliko, da se omenijo tudi oni izletniki, ki so se ustavili v Ptuju. Ako bi tega ne storili, bi bilo to grda nehvalež-nost do ptujskih meščanov na čelu jim gg župan L. Jerše, odvetnik dr. Šalamun, Šolski nadzornik Pretner, prometni Sef železnic g. Petrovič in drugi, ki so izletnike najprisrčnejše aprejedi ln storili vse. de so odnesli s tega Izleta najlepše spomine o gostoljubnosti. Izborni postrežbi ln v vseh onih prijaznostih, ki izletniku omilijo bivanje med svojimi brati. Ptujski meščani obojega spola so naravnost tekmovali med seboj, da so to razpoloženje med izletniki dosegli. Po obedu pri privatnih družinah, pri znancih ali sorodnikih izletnikov, nas je obvestil g. nadzornik Pretner, da Imamo na razpolago avtomobil za izlet v ha-loške gorice. Avtomobilskega Izleta so se udeležili vsi izletniki in poleg drugih meščanov tudi omenjeni gospodje s svojimi soprogami.
Vožnja je potekla kaj zabavno in neumornim pripovedovanjem, razkazovanjem raznih cerkva, naselbin in vifiav, dokler nismo prispeli do cerkve sv. Trojice. Nazaj grede so nas povabili na proslavo vi-narne Štajerske posojilnice, kjer so nam nudili Jedi, zlate pijače in grozdja v toliki meri, da je vsega ostajalo na mizah, ko smo se poslavljali. V Ptuju smo bili potem deležni navdušenega sprejema v restavraciji g. Berliča, kjer se je zbrala Številna družba ptujskih meščanov, ki so vsi tek. movali v tem, da nam napravijo sadnje ure čim prisrčnejše. Zdravice in govori so se nepretrgoma vrstili, pomešani s izbranim petjem pevcev Glasbene Matice. Ptujčani so nam posebno polagali na srce, naj razblinimo govorico, da Ptuj nima dobrega vina. V resnici moremo ugotoviti, da boljSega haložana Se nismo Imeli prilike pok u siti.
Odlična družba meščanov nas je potem spremila na postajo in bila i nami do prihoda vlaka, ki je imel kake pol ure zamude. Vsak ve, kako neprijetno je čakati na vlak, nam je pa potekel ta čas med prijet-
nimi razgovori z našimi spremljevalci tako prijetno, da nam je bilo žal ločiti se od njih, ko je prišel čas odhoda.
Prijetnejšega spomina in večjega gosto Uubja. kakor so nam ga nudili Ptujčani. si ne moremo misliti in želja nas vseh je da se čim prej zopet povrnemo med nje v ta krasni del naSe zemlje.
živili vsi oni, ki ste nas tako bratsko sprejeli ln pogostili!
Spominski večer
Jesenice, 9 oktobra. Spominski večer ob 131etnici nesrečnega koroškega plebiscita je priredil minulo nedeljo zvečer Klub koroških Slovencev na Jesenicah. Prireditev se je vršila v dvorani kolodvorske restavracije m je bila zelo lepo obiskana. Navzoč je bil tudi mestni župan g. Jože Zebkar in mestni župnik duh. svetnik g. Anton Kastelic in mnogo koroških Slovencev, ki stalno b-ivajo na Jesenicah.
Zbrano občinstvo je pozdravil predsednik kluba g. Joža Javorski, na kar je tajnik kluba g. Janko Cernut v lepih besedah ori- I sal zgodovino koroških Slovencev, njihove težke boje z« obstoj in nesrečni plebiscit, ko je bila najlepša pokrajina slovenske zemlje na nepošten način odtrgana od matere Jugoslavije. G. Černut je nazorno orisal potek nesrečnega plebiscita ter omenjal, kako so italijanski vijaki tri dni po plebiscitu čuvali volilne žare in kako je bila avstrijska vlada hvaležna za uspešno delo predsedniku plebiscitne komisije princu Liviju Borghese, ki mu je v znak hvaležnosti podarila krasno vilo ob Vrbskem jezeru.
Za g. Černetom sta dve deklici deklamirali dve primerni deklamaciji, nakar je zbor »Save« krepko zapel lepo koroško narodno »Mlinar pod klancem«. Baritonist g. Franjo Rus iz Radovljice pa je ob klavirski spremljavi g. Cer maka dovršeno zapel štiri narodne ter žel živahne aklamacije občinstva.
Koroški pevci, bivajoči stalno na Jesenicah, pa so lepo prepevali koroške narodne in obujali prijetne spomine na svoja mlada leta, ki so jih preživeli na koroških hrdih ob zelenih jezerih ob Žili rn Dravi. Prav lep je bil ta koroški večer, čeprav je
vzbujal žalostne spomine na koroški plebiscit, po katerem smo izgubili kos najlepše zemlje.
Zvočni kino Ideal
Danea ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
FIlm češkega umetnika Machatega
Ekstaza
ZVONIMIR ROGOZ in HEDA KIESLER
Samo danes in jutri!
S »Krko« na Dolenjskem
Ljubljana, 10. oktobra. Pole2 velikega izleta Gregoričevih foto-amaterjev in prijateljev v Slovenske gorice smo imeli v nedeljo tudi »Krkin« izlet na Dolenjsko v dolino gradov pri St. Rupertu. Cdeležba je bila dobra in izletnikom je med vožnjo pridno svirala godba »Zarje« Vlak se je ustavil le na Grosupljem, v Višnji gori. Stični in Trebnjem, kjer je vstopilo še nekaj potnikov. Na Mirni je izstopila polovica izletnikov šentruperške skupine in pozdravil jih je v imenu mirenske občine župan g Celar. želeč jim, da bi odnesli čim prijetnejše vtise. Gdč. Pepca Finkova je izročila vodji izleta g. Podbev-šku veliko srce v obliki grozdja s primernim posvetilom. Za pozdrave se je prisrčno zahvalil vodja izleta, potem so pa odšli izletniki z godbo na čelu skozi vas. ka je bila vsa v zastavah, pred vhodom v vas je pa stal slavolok z napisom »Dobrodošli, še in še pridite med nas«. Izletniki so odšli po kratkem odmoru v Mirenski grad in si ga ogledali. V Rakovniku jim je razkazal grof Barbo velike oljnate portrete svojih prednikov in razne druge zanimivosti.
Z Rakovnika so krenili takoj proti S*. Rupertu. kjer so bili enako prisrčno sprejeti. Pozdrave so izreki mala Mihaela Gregorčičeva, župan Prah župnik Peter Flajnik m šolski upravitelj Brezovar zahvalil se jim je pa vodja izleta Pri kosilu niso prišli vsi takoj na vrsto, mnogi so morali dolgo čakati, ker gostilne niso b;le pripravljene na toliko gostov Po kosilu so si ogledali izletniki farno cerkev, grad Skrljevo in Veselo goro. Po večerji so pa odkorakali na postajo §t Runert-Rakovnik. kjer so vstopili tudi izletniki iz Mokronoga. To skupino je vodil podpredsednik »Krke« g. Gustav Puc. Tudi v Mokronogu so bili izletniki prisrčno spreleti Kolikor smo slišali iz vrst izletnikov samih, je b^a organizacija izleta pomanjkljiva, pa tudi nekateri domačini se žal se vedno ne zavedajo, kaj hočejo doseči organizatorji takih izletov in kako nujno potrebno je Dolenjski malo večje zanimanje za njene naravne lepote.
„Halka" z groSico Pininsko
Slučaj j« rešil premiero, ki Je bila Izvrstna
Kaj takega pa še ne, odkar imamo opero! In dogodek je to, kakršni se dogajajo le v operetah, v resnici pa menda nikoli.
Saj poznate >Mamzell Nitouche«. Tam Korina, glavna pevka v opereti, sredi predstave štrajka; zato vskoči Deniza in poje Celestenovo noviteto do konca.
Pri nas je zbolela ga. Gjungjenac Ga-velova in premiera >Halke< je bila v nevarnosti. Pa se Je sredi generalne skušnje nenadoma pojavila na odru nova Halka: gospa Zofija grofica Pininska in zapela. In snoči nam Je pela poljski, torej v originalu.
Bivša pevka varšavske opere Je na svojem potovanju po Jugoslaviji dospela tu. di v Ljubljano Slučajno je zvedela, da v gledališču pripravljajo najbolj popularno poljsko opero. Prijelo Jo je hrepenenje, da nastopi enkrat tudi na slovenskem odru v partiji Halke. Prišla je k upravi, našla obup in cel kup skrbi zaradi bolne naše primadone in premiere, ki je visela na nitki. Sprejeli so jo z odprtimi rokami ka kor čudež.
Tako *mo imeli proti vsemu pričakovanju jl«k_ vendarle premiero >Halkec Zahvaliti *e moramo zanjo edlnole srečnemu, prav izrednemu slučaju ln pa prav izredno požrtvovalni ljubeznivosti, usluž-nostl in energiji gospe grofice Plninske Zakaj takole brez zadostne priprave vskočiti v veliki naslovni partiji sregi čisto neznanega ansambla, ki poje v drugem jeziku in igra v neznani scenski režiji, za to je treba velikega znanja, rutine in pa močnih živcev.
Ali tveganje se je popolnoma posrečilo, predstava se je odpela brez najmanjšega incidenta ter je velesimpatičnl gost žel mnogo prisrčnega priznanja ln celo vrsto vrlo zasluženih šopkov.
Predstava pod taktirko g. dr. D. Svare in v režiji g. C. Debevca je bila med novimi, za poljsko domovino značilnimi, prav slikovitimi dekoracijami po načrtih V. Uljaniščeva In v izvedbi V. Stružnega izvrstna. Mogočni nacionalno melodični ansambli, efektne arije, kavatine, dueti, seksteti, zbori in plesi čisto nacionalnega poljskega značaja (poloneza, mazur, krakoviak in ples goralov) dajejo operi bujno življenje ln veliko zanimivost. Opera je glede kostumov prav dobro opremljena, lirično romantično dejanje iz kme-tiškega življenja sicer ne baš novo, a razgibano in psihološki oloboko.
Od 30. decembra 1897, ko Je bila slovenska premiera, nismo slišali >Halke< nikoli v tako dovršeni obliki in v tako krasni opremi. Daljše poročilo čim prej. Že. limo le prav toplo, da nam ga. Zlata kmalu ozdravi: z njo bo >Halka< nov dogodek. pr> a
Se/esmca
KOLEDAR Dane«: Torek, 10. oktobra, katoličani: Fran Borg., Stremil; pravoslavni: 27. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Planine kličejo.
Kino Ideal: Ekstaza.
Kino Dvor: črna smrt.
Kino Šiška:  Bressart ve vse!
Predavanje dr. Josipa Pretnarja o planinah Južne Srbije ob 20. v veliki dvorani Uniona.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bobinec, Rimska cesta J4-dr.   Kmet,   Tvrševa   cesta   41; Leustek, Resljeva cesta 1.
★
— Poseben vlak v Beograd. Zveza Združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani priredi za vsedržavni kongres gostilničarjev, ki bo 25 oktobra v Beogradu, poseben vlak Celokupni stroški — vožnja brzovlaka III. razreda s prehrano in prenočiščem stane 290 Din za osebo, za II. razred brzovlaka pa 420 Din. Prijave sprejema Zvezna pisarna v Ljubljani, Privoz 11.
(Js&tfod sita
lz odvetniške korespondence: »Velecenjeni gospod kolega! V neki zadevi, katero ima moj klijent Janez Kozamurnik z Vašim klijentom Petrom Šalobajem, usojam*. se Vas vprašati, ali je Vaš klijent prejel ponuđeno poravnavo, da se namreč kokoši kompenzirajo z razžaljen jem časti.
Hitrega odgovora Vas proseč, ostajam
udani . . , , *
Iz aktov v dotični odvetniški pisarni žal ni razvidno, kdo je pri tej kompenzaciji bolje odrezal, kokoši ali razžaljena čast  Bržkone kokoši.
Denar je ponarejal
Ljubljana, 10. oktobra. Jakb Cadež s H rastja, po poklicu zidar, je star šele 30 let pa je že večkrat prišel z zakoni navzkriž. Davi je sedel pred malim senatom na zatožni klopi, ker Je bil obtožen, da je ponaredil pred meseci 10 dinarske kovance in jih razpečaval.
— No, Cadež, kar po pravici povejte, kako se je vse to zgodilo? — je vprašal predsednik.
— Med staro železnino sem našel nekaj svinca, ki sem ga pretopil in napravil plajbo. Vzel sem kamen za brušenje britve in pritisnil nanj novec za 10 Din, ker me je zanimalo, kakšen bo odtis. Odtis je bil nejasen, komaj so se poznale posamezne črke in jamice. Nisem imel namena ponarejati denar, storil sem to samo iz radovednosti. Ona dva ponarejena novca sem našel med staro železnino.
— Zakaj ste pa potem poslali fanta s ponarejenim novcem v trafiko, da vam kupi cigarete?
— Tega nisem nikdar storil. Obtožnica namreč očita Čadežu, da je
poslal s ponarejenim denarjem nekega fantiča v trafiko. Ta je res šel po cigarete m je pri plačilu po cvenku opazil, da nima pravega glasu, dočim trafikantinja tega ni opazila. Fant je bil danes zaslišan kot priča, je pa izrjovedal, da so bile njegove izpovedi pred orožniki in pred preiskovalnim sodnikom netočne. Trdi, da ni nikdar dobil od Cadeža 10 Din in tudi ni šel po cigarete.
Predsednik: Fant, zakaj si prej pri sod-niji drugače povedal, kdaj si lagal, takrat ali danes?
Fantič ponovno zatrjuje, da je danes povedal resnico. Ko mu je sodnik velel, naj se vsede, je hotel sesti na zatožno klop, na kar je predsednik pripomnil, da bo prav kmalu sedel na zatožni klopi, ko je že tako mlad pokvarjen. Zaslišana je bila še ena priča, ki je videl, kako je Cadež napravil model, lri pa je bil slab in je bil denar podoben le malo in še to samo na eni strani, dočim sc na drugi strani sploh ni ničesar razločilo. Cadež mu je pri tem rekel, da ne zna tako, kot drugi in da bi rad napravil boljšega, če bi znal.
Sodišče je Cadeža spoznalo za krivega, da je ponaredil 10 dinarski kovanec, oprostilo pa ga je obtožbe, da ga je skušal spraviti v promet. Obsodilo ga je na 4 mesece strogega zapora. Obtožencev zagovornik je prijavil revizijo.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 10. oktobra:   Okence. Gostovanje drame v celjskem Mestnem gledališču. Izven.
Sreda, 11. oktobra: V agoniji. Red B.
Četrtek, 12. oktobra: Zajec, premijera. — Red Četrtek.
Petek, 13. oktobra: Ob 15. url Komedija zmešnjav. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska drama ponovi jutri v sredo Krleževo dramo >v agoniji< za red B, v četrtek je pa premiera Feldmanove igre >Zajec«. S tem delom smo dobili Ju-gosloveni nekako svojega Svejka. V glavnih vlogah nastopijo naši najboljši Ig i alci, režija je pa delo prof. šesta. Predstava Je za abonma Četrtek. — F rva dijaška predstava je v petek in sicer >Komedija zmešnjav« ob 15. — Repriza, poljske opere >Halka«, ki Je pri premijeri doživela velik uspeh, bo v sredo z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. Predstava Je za abonma Sreda.
OPERA
Začetek ob 20.
Torek, 10. oktobra: Pikova dama. Goetuje
Zinka Kunčeva iz Zagreba. Sreda, 11. oktobra: Halka. Red Sreda. Četrtek, 12. oktobra: Zaprto. Petek, 13. oktobra: Luiza. Red C.
Dedna podobnost
Grof Agataponv je nekega dne zvedel, da ima v Budimpešti dvojnika. Dal si ga je predstaviti in njegova podobnost ga je naravnost presenetila.
— Povejte mi. ali nI služila vaša mati nekoč pri nas? — ga je vprašal.
— Ne, — ie odgovoril mož naivno. — pač je pa služil moj oče pri vas za hlapca.
^tev 231
>SLOVENSKI NAROD«, dne 10. oktobra 1933
Stran 3.
DANES   IMATE  ZADNJO  PRILIKO  VIDETI   PREKRASNI ALPINSK1 VELE FILM NAPETE VSEBINE IN ČAROBNIH POSNETKOV
PLANINE KLIČEJO...
VSI, KI SO DOSLEJ FILM VIDELI, VAM BODO Z NAVDUŠENJEM PRIPOROČALI OGLED  TEGA   PREKRASNEGA FILMSKEGA DELA!
PREDSTAVE DANES OB 4., }48 in M10.
DOPOLNILO NAJNOVEJŠI zvočni tednik
V GLAVNIH VLOGAH:
Luis Trenker Luise Ullrich Fritz Kampera
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Dnevne vesti
— Razpisana zdravniška služba. Mestno oačelstvo v Karlovcu je razpisalo natečaj ta mesto primarija internista v karlovški lavni bolnici, ki bo obenem tudi stalen mestni in sreski zdravnik. Zahtevajo se kvalifikacije, ki so potrebne za državno '.n banovinsko 6luž.bo. V poŠtev prideio le zdravniki, ki so se pečali najmanj Štiri 1p-ta s specijalno internistiko in bili najmanj dve leti asistenti v bolnici. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m.
— Motorni voz vozi. Motorni voz tvornice Avstro-Daimler. ki je vozil zadnje dni za poskušnjo p>o naših železnicah, foo vozil danes na progi Zagreb—Sušak. Od Zagreba do Sušaka in nazaj bi rabil dobri dve uri. Danes je krenil motorni voz s Sušaka proti Ogulinu, odkoder bo vozil v Split. Iz Splita se .vrne v Zagreb v četrtek, v petek bo pa poskušnja na progi Zagreb—Varaždin.
— V Zagrebu se je sladkor podražil. Ker so sladkorne tovarne zadnje čase opetovano zvišale cene sladkorju so tudi de-tajlisti v Zagrebu od danes sladkor v nadrobni prodaji podražili, in sicer tako. da stane kristal 14, v glavah 15.50. v kockah 16, in sipa tudi 16 Din kilogram. Menda sladkorne tovarne še nimajo dovolj dobička, čeprav spravijo vsako leto v žep na račun malega človeka težke milijone.
— Velika ležišča železne rude pri Pod-rvizdu. Iz Bihaća poročajo, da so našli blizu Podzvizda velika ležišča železne rude, ki se vlečejo 12 km daleč. Posebna komisija bo rudo preiskala, potem bo pa takoj načeto vprašanje njenega izkoriščanja.
_ Nov   grob.   Ravnatelja pivovarne
Union g. Florjančlča je zadel hud uderec. Dajies mu je po daljšem težkem trpljenju neizprosna smrt ugrabila soprogo gospo Terezijo roj. Baje. Pokojna je bila simpatična žena, priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo v sredo ob 15.30 s Celovške ceste 20. Bod* ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno &o~ ialje!
— vLjudska samopomoč«, resf. pom. blagajna v Mariboru, ie imela v nedeljo dre S. oktobra 1933 svoj 2. izredni občni zbor, na katerem se je sprejel tudi § 17 (Prehodnje določbe") novih pravil z znatno znižanimi mesečnimi prispevki. 527-n
— Esperantski klub naznanja, da se prične z rednim poukom esperanta danes ob 8. uri zvečer v osnovni šoli v Dol. Logatcu. Naknadne prijave se sprejemajo istotairL Učnina malekostna. — Tajnik.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno, zmerno toplo vreme s padavinami. Včeraj je v dravski banovini večinoma deževalo, drugod je bilo samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Skoplju 24, v Splitu 23, v Beogradu 22, v Zagrebu 21, v Ljubljani 20.8, v Mariboru 1S.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala 12.2.
— Ugrabljeni dekleti rešeni.   V vasi
Martinci blizu Sremske Mitrovice sta bili v soboto zvečer ugrabljeni lepi dekleti Nevena PlavŠič in Ljubica Prodanovič. Ugrabila sta ju Rajko Berisavljevič in Sava Br-kič, ki sta do ušes zaljubljena vsak v svojo izvoljenko- Pomagali so jima prijatelji. Za ugrabitelji sta se pognala brata ugrabljenih deklet, eden s puško, drugi pa s sekiro, oba na konjih. Brata sta ugrabljeni sestri rešila.
— V smrt zaradi neozdravljive bolezni. V nedeljo zvečer se je obesil v Vrbcu kmet Dimitrije Radisavljevič. Mož se je že dolgo pripravljal na samomor, ker ga je mučila neozdravljiva bolezen. Ko zvečeT nikogar ni bilo doma, je odšel v skladišče in se obesil.
— Ne dajajte otrokom sganja! Deklici Ljubica in Katica Šafran iz vasi Potok blizu Bjelovara sta obiskali te dni svojo staro mater, ki jima je dala žganja. Na povratku je postalo štiriletni Katici na enkrat »\ lbo in kmalu je v silnih mukah umrla. Zdravnik ie ugotovil, da je podlegla zastruplje-niu z alkoholom.
Iz Ltabljane
_lj Polkovnik Jovan Cvefie. sedanji komandant pešadije vrbaske div. oblasti v Sisku, se je v Ljubljani kot poveljnik našega 40. pespolka tako udomačil, da Slovencev ne more pozabiti in te v duhu še vedno pri nas. Vse je enoštovalo in ljubilo tega srčno dobrega visokega oficirja, ki ie požrtvovalno deloval v raznih društvih, zlasti je bil pa pravi oče Sokola IV. in vsemu prebivalstvi ob Dolenjski cesti .n na Ban'u- z največjo žalostjo ie seveda zasledoval tudi poročila o nesreči, Ivi ?e zadela Ljubljano in velik del Slovenije s poplavo, ter nam napisal globoko občuteno pismo, kjer izraža svoje najgloblje sočutje naši lepi, beli Ljubljani, ki je tako mnogo pretrpela, obenem pa želi, da bi se poplavi jenci čim prej spM opomogli. Gotovo ie sočutje dobrega polk. Cvejica vsem poplavljen cem v tolažbo, a vsi. ki so ga poznali, ga bodo še težje pogrešali z željo, da se kmalu spet oglasi pri nas.
_1^ Aleksander Čerepnin. sin znanega
ruskega komponista Nikolaja Cerepnina, ve-lhi za enega najboljših nianistov sodobne Rusije. Kot Uk je v poslednjem desetletju nastopal z velikimi uspehi po Rusiii in srednji Evropi, sedaj pa se pripravlja na ?eliko ameriško turnejo. Pred odhodom v Ameriko pa poseti Se Ljubljano, kjer bo
prebival pri prvi izvedbi svoje opere Ol-Ol. To priliko je izrabilo Narodno gledališče ter ga povabilo na sodelovanje pri pr vem simfoničnem koncertu te sezone, ki bo v ponedeljek 16. t. m. v unionski dvorani. Aleksander Čerepnin bo pri tej priliki izvajal s spremljevaniem orkestra lastni klavirski koncert št. 2, interesantno skladbo, polno ritmičnih in zvočnih originalnih dv mislekov. Poleg klavirskega koncerta bo izvajal Čerepnin še več lastnih skladb za klavir. Na sporedu je še najnovejše delo Slavka Osterca »Klasična ouvertura«, ki io je založila Univereal Edition na Dunaju, in še Božo Leskovica >Etada za orkeederc, skladba velikega poleta in temperamenta. Od Matije Bravničarja pa pride na vrsto obljubljena slovenska plesna groteska, ki je doslej na vsakem izvajanju imela I ogromne uspehe. Dirigent koncerta je ravnatelj Polič.
—lj PogTeb stražnika Bati gnala. Včeraj ob 15.30 se je vršil izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb mladega stražnika Jožeta Batignala, ki je v soboto dopoldne podlegel posledicam operacije slepiča, star šele 25 let. Pred mrtvašnico je zapelo pevsko društvo Krakovo-Trnovo pretresljivo žalostinko »Blagor mu«, nato se je pa začel pomikati na pokopališče žalni sprevod, v katerem sta stopali dve četi uniformiranih stražnikov. Vso pot je železničarska godba >Sloge« Igrala žalostlnke. Na pokopališču so pevci zapeli še eno žalostinko, nato se je pa v imenu stanovskih tovarišev poslovil od pokojnega stražnik Ivan Granc.
—lj Tovarna za klej bo zopet obratovala. Tovarna za klej v Ljubljani, ki je nedavno prenehala obratovati, z 20. t. m. zopet otvori obrat. Tako bo zopet mnogo delavca prišlo do zaslužka.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIšKI. — Telefon 33-87
Danes, v sredo in četrtek ob H7. in ^»9. uri
IVAN PETROVIČ in FELIX BRES-SART v kriminalnem velefilmu
BRESSART VE VSE
Zločinsko življenje. TJgrabljenje milijonarjevih otrok. Boj med zločinci in policijo...
Pride:
MANEVER LJUBEZNI
—lj V počastitev spomina umrlega očeta našega uradnika g. Lavoslava Slamič je nabralo uradništvo Pokojninskega ^avoda v Ljubljani mesto venca z« »poplavijence« Din 910.— (devesto deset Din). — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
—lj Turisti, aportnikl in prijatelji lepe planinske narave!  Kdor še ni videl kras nega   alpinskega   filma   »Planine kličejo,
z  Luisom Trenkerjem v glavni  vlogi, na; danes  pohiti  v Elitni   kino  Matica  In s* ogleda to čudovito lepo filmsko delo Vs dosedanji   posetniki,   ki   so   videli film >Planine kličejo« z navdušenjem pripove dujejo,   da   lepših    posnetkov, napetejšt vsebine in boljših alpinskih  športnih pri zorov ni bilo doslej videti v nobenem prej šnjem filmu   Ljubljanska krstna predsta va *ilma je preko pričakovanja zadovolji la občinstvo, ki si želi še mnogo takih lepih filmov. Na žalost mora film drugam kjer  ga  istotako  pričakujejo  in  zato ga Elitni kino Matica predvaja danes zadni: dan.
—lj Oglejte si dane« film > Ekstazo« v zvočnem kinu Ideal! češki režiser Macha-ty je umetnik, kar so dokazala vsa njegova dosedanja dela. >Ekstaza< pa je nje govo najmlajše in nedvomno najboljše delo. Film je bil že pri premieri deležen obilnega zanimanja in zlasti tisti, ki si žele v filmu resnosti, življenjske naravnosti in umetnosti, so bili navdušeni zanj Danes in jutri, torej samo 2 dni, predvaja reprizo tega filmskega dela kino Ideal, na kar opozarjamo zlasti vse tiste, ki filma pri premieri v kinu Matici niso videli. Za mladino je film neprimeren.
—lj Uprava    Narodnega    gledališča v
Ljubljani vljudno prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo drugi obrok abonma do 14. t. m.
—lj Umetnostno • zgodovinsko dmitvo
v Ljubljani priredi v četrtek 12. t. m. ob treh popoldne obisk cerkvice na Rožniku (Jurij šnbic, Metzinsrer, Potočnik). Sestanek pred tivolsko graščino. Povabljeni vsi dnštveni   Člani   in   prijatelji umetnosti.
—lj Greta Garbo in Ramen Novarre partnerja v filmu »Mala Haric. Nad leto dni
že nismo videli Grete Garbo, najpopularnejše in največje filmske igralke. Po tako dolgem presledku io bomo jutri videli v vlogi plesalke in vohunke Male Hari. Greta Garbo je po mnenju vseh kritikov v tem filmu na višku svoje umetnosti. Ona fascinira gledalca kot lepotica, kot plesalka, še močnejša pa ie v prizorih, ko io peljejo na morišče. Človek zadrhti ob prizoru, ko tolaži slepega Ramona Novarra, da je le v sanatoriju, da jo vodijo sestre v operacijsko dvorano, da bo operacijo lahko predala in da bosta potem srečna stopila v novo življenje. V resnici ie v ječi in vojaki io vodijo na morišče. Krasen film »Mala Haric bi bil že brez Grete Garbo lep, z njo in Ramenom Novarro je p* seveda Se
mnogo lepši. Dialog filma Je nemški, tako da ga občinstvo lahko razume. Premiera bo jutri v Elitnem kinu Matici.
—lj Plesno-sportni klub Ime danes zvečer ob 20. v Kazini svoj plesni sestanek. Pridite!
—lj Zveva akademsko lzobradtenlh feen
ima svoj redni sestanek jutrf v sredo ob 20. v posebni sobi kleti Emone.
—IJ 2SK Hermes. Danes zvečer naj se odbor za prireditev kolesarskih dirk gotovo sestane pri Beliču ob 19.
Iz Trbovelj
Delovanje Rdečega krila. Dne 90. avgusta v dnevniku »Jutruc napovedana sistematična akcija za mlečno prebrano revne rudarske dece se ne bo razširila, temveč bo ostala na dosedanji visini. Ker so pričeli nekateri krajevni odbori RK v dravski banovini posvečati večjo pozornost nesrečnim poplavljencem, ki jih je zadela težka elementarna nesreča, ne bodo zbirke tako bogate, kakor se je prvotno pričakovalo. To v vednost onim, ki pritiskajo na trboveljski Rdeči križ in kličejo društvo na pomoč. Pripomniti je treba, da prejema samo ona deca prehrano od Rdečega križa, ki pri občinskih kuhinjah v Trbovliah, Hrastniku in Zagorju ni prišla v poštev. Trboveljski krajevni odbor RK prehranjuje dnevno 100 revnih trboveljskih otroČiČev z mlekom in krahom. Enaka prehrana se daje otrokom v Hrastniku. — Od ljubljanskega oblastnega odbora RK je prejel trbo-veHski odbor RK za prehrano 10.000 Din. Hrastnik na 5000 Din. V Četrtek 5. ♦. m. pa ie ljubljanski oblastni odbor RK nakazal tukajšnjemu krajevnemu odboru še 5000 Din. Drugih denarnih prispevkov RK Trbovlje doslej ni prejel, pač pa so darovali g. Gerešak iz Čeme 1C0 kg moke, krajevni odbor Skofja Loka 2 zaboja ponose-nih oblek, krajevni odbor Ribnica 1 zavoj oblek in g. Jaka Božič 100 Din. Ko dospeio še druge zbirke, se bodo vsa oblačila razdelila na podlagi oklepa oblastnega odbora RK po ključu med šolarje trboveljske, hrastniške in zagorske občine. Želeti bi bilo, da podprejo tudi drupra tukajšnja društva, podjetja in premožnejši zasebniki to težko in nujno prehranjevalno akcijo, da se izdatneiše Domacra vsem onim številnim revčkom, ki jim je zaradi pomanjkanja zdravje in življenje ogroženo. Na i bi noziv Rdečega križa, ki je glasnik ljubezni do trpečega bližnjega, ne bfl preslišan.
_ Sokolska tombola. Pred dnevi smo
poročali med drugim tudi, da je na tukajšnji sokolski tombolski prireditvi zadel prvo tombolo, to je glavni dobitek, orožni-ški narednik v pokoju g. Mislej. Sedaj nam pa g. Mislej iavlja, da glavnega dobitka ni zadel on, marveč gospa Fortuna t iz Ljubljane, ki mu je srečke izročila. Da ne bo nepotrebnega zavidanja, nas g. Mislej prosi, da to objavimo.
— Nedeljske nogometne tekme. Nedelja je bila v naši dolini v znamenju nogometnih in volilnih borb. Toda Še hujše ko4 volilna pa je bila borba na zelenem poljj. Spoprijelo se je kar 6 klubov. Kot prva sta nastopila dopoldne ob 10. uri na igrišču SK Amaterja zagorski SK Sloga in domači SK Ret;e. Igra, ki (ti bila prijateljska, je valovala iz polia v polje ob rahli premoči domačinov, ki so s svojo odločnostjo pred golom mnogo doprinesli k zmagi. — Tekma je končala z rezultatom 4:1 za Retje. Sodil je g. Lunder. — Ob istem času sta m stala nasproti celjski SK Olimp in domači SK Trbovlje na igrišču slednjega. Domačini so takoj spočetka diktirali oster tempo ter v nekaj* minutah zabili gol. Po menjajočih se napadih se Olimp znajde ter rezultat izravna. S tem je bil prvi polčas zaključen z rezultatom 2:2. V II. polčasu je SK Olimp nekoliko popustil, kar je SK Trbovlje spretno izrabil ter zabil 3. efektni gol. Olimp ie nato zaman skišal izenačiti, kajti obramba SK Trbovlje le odlično odbila vsak napad, pri Čemer se je zlasti odlikoval g. Stusej, v napadu pa je bril ji ral Beline. Ptoti koncu je ofenzivni SK Trbovlje zabil še 4. gol ter s tem postavil rezultat 4:2 v svoj prilog. Sodil je g. Božič. — Najzanimivejša tekma pa se ie vršila popoldne ob 16. uri na igrišču SK Amaterja. Spoprijela sta se prvak trboveljskega nogometnega okrožja SK Amater in mladi, agilni SK Dobrna Mlademu, požr tvovalnemu moštvu moramo čestitati, kajti uspelo mu je prevzeti dosedanji sloves SK Amaterja, ki je doslej veljal kot najboljši klub Trbovelj, saj je že nekaj let užival čast prvaka trboveljskega okrožja. Letos na spomlad pa je izgjbil nekaj najboljših igralcev, ki so odšli k vojakom, nekateri pa za kruhom iz Trbovelj. Vzlic temu so Amaterci pridno utrjevali svoje nove sile. ki so jih pritegnili v svoje zrahljane vrste, toda niso uspeli izuriti pravoočasno nadomestilo, kakršno so potrebovali za predstoječe jesensko prvenstveno tekmovanje. Mladi in borbeni SK Dobrna je oslabljenemu SK Amaterju postavil nasproti prvovrstne, utrjene in rafinirane igralce in prvič se je zgodilo, da je skoraj nepremagljivi prvak trboveli. nogometnega okrožja podlegel domačemu klubu v tako visokem razmerju 0:3 Po vsej priliki je SK Amater s tem porazom izgjbil vsa co upanje ria zmago pri jesenskem prvenstvenem tekmovanju
Zvočni   kino Dvor
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer!
ČRNA
SMRT
K c n
aynard
sloviti Junak divjega Zapada se bori z zločinsko tolpo na življenje in smrt
Kot dopolnilo Paramountov dnevnik ln Micky miška ftaloigra
Jutri nov spored:
Radiopatrulja
Ljudske cene: Din 2, 4, 6 ln 8.
ALB U S terpentinovomilo
Stični se obeta
IIv i
[zemeljska jama
Jamarji so prodrli do velikih dvoran s kapniki in tekočo vodo
Ivančna gorica, 9. oktobra.
Kakor se zdi, se bo v najkrajšem času prištela tudi Stična v krog onih krajev, kjer ao znamenite in velike podzemeljske jame. O raziskovanju v stiskih jamah smo pred kratkim že poročali. Takrat so raziskovali Jamarji Uovškovo jamo nad Mekinjami, in sicer brez posebnega uspeha. Takoj za tem so se lotili globoke šl-monkove Jame, ki je tik pod Gradiščem, toda mnogo nižje kakor Ilovškova. Omeniti moram, da se je ta jama raziskovala že pred leti. Radi površnega raziskovanja niso takratni jamarji našli nobenega sledu o nadaljevanju. To je bil tudi vzrok, da se niso lotili takoj te jame. ki po svoji ugodni legi in kraški okolici največ obeta. Jamarji so slutili pod stisko gladino, ali pa vsaj v enaki višini večje podzemeljsko jezero ali potok, kar se je sedaj izkazalo kot popolnoma pravilno. V vasi Viru, ki je oddaljena od Stične kaka dva kilometra, prihaja na dan med skalovjem precejšen potoček in kar je najvažnejše, pri večjem nalivu ali poplavah meče na dan do 30 cm dolge človeške ribice. Od šole zavijemo na levo ln smo v dobri četrt uri iz gozdička. Pred očmi se odpira velika skalna ploskev. Prav na koncu, pod Gradiščem Je jama. Vhod v jamo Je silno težak in tudi precej nevaren. Jama ali žrelo Je pri vrhu Široko, kaka dva metra ln dolgo kakih 50 m Med tem tudi večkrat zavije v različne smeri. Da so mogli vanjo, so postavili nad odprtino tri kole v obliki piramide. V vrhu tik nad odprtino so pritrdili škripec s sto metrov dolgo vrvjo. Okoli pasu si zavežemo vrv, katere konec nosi pol metra dolg klin, na katerega sede jamar, da ima obe roki popolnoma prosti.
Vrv je debela poldrug cm. To in še dve enaki je dobavila grosupeljska vrvar-na. Človeku se zdi kar nekam pretenka. da bi ji zaupal svoje življenje Ko smo se privezali in pripravili za spuščanje smo dobili še vsak po eno karbidno luč. nato pa navzdol v črno brezno. Odprtina nad glavo je postajala vedno manjša, tudi glasovi so se čuli vedno slabše. Na sredi se rov zakrivi. Odprtina izgine popolnoma, obdaja nas le črno in mokro skalovje. Sliši se le šumenju vrvi. ki polzi po skalah. Pod seboj opazimo luči. To so jamarji, ki nas pričakujejo. Kmalu smo pri njih. Razvežemo vrv in damo z njo znamenje, da jo potegnejo kvišku. Po kratkih presledkih se nas je nabralo šest. Vodnik nas je peljal najprvo kakih dvajset metrov strmo navzdol do najožjega prehoda. Pred nami so naloženi veliki kupi kamenja In zemlje. Vse to so morali skopati, predno se jim je posrečilo prebiti steno. Jamarji, ki so se pri stalnem delu že tako izvežbali. da gotovo posekajo  vsakega  poklicnega  jamarja,  so kma-
Iz Celja
—c Lahkoatletske tekme celjske sokolske župe so bile v nedeljo, 8. t. m. v Celju. Tekmovalo je 113 oseb, in sicer 45 članov, 16 članic. 45 naraščajnikov in 7 naraščaj-nic. Tekmam, ki niso bile na GlazUi. je prisostvovalo mnogo gledalcev Popoldne so bile na dvorišču mestne narodne šole tekme v odbojki za župnega prvaka. Zmagala sta zopet članstvo in naraščaj iz Celja, drugo mesto je zasedlo Braslovče, tretje pa Brežice. Nato so igrali člani iz Maribora tekmo v odbojki s Celjani in jih porazili v razmerju 2 : 0. Mariborčani so prejeli od Celjanov lično zastavico.
—c V celjski bolnici je umrl v nedeljo 8. t. m. 611etni rudar Ivan Marzidovšek iz Zabukovcs, istega dne pa je umrl v Žalcu 511etni krojaški mojster Anton Reich iz Celja.
—c Nesreča v tovarni. V soboto se je ponesrečil pri delu v tovarni 55letni mizar Franc Gajšek s Teharja. Stroj ga je zgrabil za desnico in mu odrezal pol prsta. Gajšek se zdravi v celjski bolnici.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Iz Kranja
_ Za 13* obletnico koroškega plebiscita se bo sestalo drevi ob pol 21. url sokolsko članstvo v Narodnem domu, da osveži v bratskem razgovoru spomine na ta naš žalni dan. Poleg članstva vabimo k sestanku prav posebno drage koroške rojake.
_ Na včerajšnjem živinskem sejmu je
bila kljub slabemu vremenu prav živahna kupčija. Prignanih Je bilo vsega 251 glav živine, od teh pa prodanih 182 glav. Na sejmu je bilo 96 volov, 22 krav, 15 ovac, 73 svinj, 36 prašičev, 6 junic in po en bik, konj in tele.
Nedeljski sport Ob pol 10. uri dopoldne so se pričele tekme v od-bojki med tremi moštvi, in sicer I. moštvom Sokola, moštvom Sokola (drž. tekstilna šola) in skavti. Rezultati posameznih tekem so naslednji: Skavti : Sokol (drž. tekstilna šola) 15:5. 16:14; skavti : I Sokol 15:6. 4:15. 15:12; I. Sokol : Sokol (drž tekstil na šola) 15:3, 15:9 iz teh tekem so izšli kot zmagovalci upravičeno skavti, ki so bili to pot v izredni formi — Ob pol 11. se je vršila na igrišču hazena trening tekma   med   družinama SK Korotana ln
lu zasledili, da se jama nadaljuje, pač pa je bilo vse zasuto s kamenjem. Na severni strani so začutili mrzlo strujo zraka, ki je bila pa tako močna, da je v hipu ugasnila luč, ki so jo postavili vanjo. Treba je bilo mnogo dela in razstreliva, predno je bil vhod prebit.
Odprtina je tako zelo ozka. da smo se morali vleči na trebuh in se z rokami, ki smo jih iztegnili predse, pomagati naprej. Ta preduh se vleče šest metrov. Pred nami se odpre prva večja dvorana. V višitfb meri kakih dvajset metrov in trideset v širino. Dvorana je pač lepa, toda ni zanimiva, ker ,1 manjka kapnikov. Stena je prevlečena s sigo. Iz nje moramo zopet v ozek rov. ki pa je mnogo krajši kakor prvi, kmalu nato še skoz* enega. Sedaj smo v pravem podzemeljskem svetu. Dvorane, ki se sedaj odpro pred nami, skrivajo svoj konec v črnem rovu v daljavi. Glas ali kamen, ki ga vržemo ob steno, odmeva kakor grom. Od stropa vise ogromni beli kapniki, tla pa so posuta z drobci. Na levo in desno se odpirajo nove dvorane, novi rovi, nova pota. Dovolj dela bodo imeli jamarji, predno bodo vse to preiskali. Na desni strani te 50 m široke dvorane pa leži jezero. Voda stoji, vsaj zdi se tako. Porinemo vanjo tri metre dolg kol, ki smo ga prinesli s seboj, toda ne doseže dna. Daleč v ozadju stoji ogromen steber, okoli njega pa teče voda. Morali smo se vrniti, ker nismo imeli čolnov, da bi se peljali naprej v neznane prostore. Se enkrat smo si ogledali krasno dvorano ln jezero, nato pa smo se vrnili proti izhodu. Nazaj je š!o skozi preduh mnogo lažje. Zrak v rovu je bil mnogo hladnejši kot oni v dvoranah. Navezali smo se na vrv ln bili kmalu zopet na površju.
Raziskovanje se bo nadaljevalo takoj, ko si bodo jamarji omislili potrebne priprave za raziskovanje po vodi. Dosedaj je prispeval vsak po svojih močeh. Da imajo na razpolago 5000 Din, kot Je pisal >Slovenčev< dopisnik, ne drži. V najkrajšem času se bo ukrenilo vse potrebno, da se bo ustanovilo jamsko društvo, ki bo iz svojih dohodkov skrbelo za raziskovanje in opremo jame, ki bo v kratkem dostopna javnosti. Želeti bi bilo le, da bi se za jamo zanimali tudi ljubljanski poklicni jamarji, od katerih so menda ob začetku prejeli odklonilen o4 govor. Pod vodstvom domačih jamarjev In z njihovim sodelovanjem bi se raziskovanje hitro nadaljevalo, posebno ker bi bilo prihranjenih mnogo stroškov za nabavo novih potrebščin, kakor čolnov, vrvi itd. Upam, da se bo v tem pogledu ukrenilo nekaj na obeh straneh, škoda bi bila le, če bi ostal ves ta podzemski svet še nadalje nepoznan in neraziskan. Jančar.
>Savice« Iz Stražišča, ki Je končala s rezultatom 17:1 za kranjsko družino. Klub visokemu porazu je bila tekma izredno zanimiva in je mlada družina >Savica< pokazala mnogo elana, le premalo odločnosti pred vrati. Popoldne sta pa ob 14. uri rezervi SK Korotana iz Kranja in SK Korotana iz Rakovnika odigrali nogometno tekma, kjer je upravičeno zmagalo domače moštvo z rezultatom 3:2 (2:1).
Pristopajte h „Vodnikovi družbi"
4
5tran 4.
/SLOVENSKI NARODi, dne 10. oktobra 1933
Stev. ?31
JL O Emery:
192
(&ve siroti
Kaj bi ji mogla reči o stanju svoje duše in svojega srca?
Vse, kar je poskusila, je bilo. da je prepričevala Luizo, da je treba izrabiti ugodno priliko, ko jo je srečno naključje privedlo k enemu najznamenitejših zdravnikov Francije. Prigovarjala je svoji družici, da hoče zdravnik poskusiti operacijo, ki naj bi ji vrnila vid. Ubogo slepo dekle se je zadovoljrlo s tem, da je žalostno prikimalo z glavo in vzdihnilo.
Spomnila se je, da je nekega dne, ko je beračila pred cerkvijo, prijazen gospod pazljivo ogledoval njene oči in zelo prijazno govoril z njo.
In dejala je Henriki, ko ji je slednja odkrila svoje nade:
— Torej zato se nočeš vrniti v Ev-reux? . . . No, draga sestra, bom pa potrpežljivo čakala ... A ti?
Luiza se ni upala vprašati podrobneje, videč, kako Henrika nerada odgovarja.
Rada bi bila vprašala svojo sestro, zakaj tako dolgo ni prišla k nji, pa ni hotela siliti v njo s takimi vprašanji.
V prvem trenutku srečanja Luiza namreč ni vprašala Henrike, kje je bila tako dolgo. Bila je preveč vesela, da jo ima zopet pri sebi, da bi mislila na to.
Pa tudi Henrika je bila tako srečna, da je zopet našla svojo slepo sestro, da ni imela kdaj misliti na druge reči.
In tako je mislila ob srečanju samo na to, kako bo stregla ubogi sestri in ji lajšala težko življenje.
Zopet se je pričenjala njena vloga skrbne matere slepe sirote. Po smrti matere Gerardove je namreč vneto skrbela za siroto, ki so jo bili vzeli k sebi njeni starši, da bi jo vzgojili.
Nekega jutra je poklical doktor Hebert k sebi v kabinet Henriko, ki se je zelo začudila, misleč, da ji bo govoril o zdravstvenem stanju slepe Luize.
— Kaj je moja sestra resno bolna? — je vprašala vsa v skrbeh.
In ker doktor Hebert ni odgovoril, je pripomnila:
— Pa vendar ne mislite, da je neozdravljivo bolna, obsojena na slepoto do smrti?
— Ne gre za vašo sestro, drago dete, — je odgovoril zdravnik z živim zanimanjem ... Ne vznemirja me njeno zdravje, pač pa vaše duševno stanje.
— Kaj, jaz vam delam skrbi?
— Poklical sem vas, da se pomenim z vami . . .
Henrika   je   vprašujoče pogledala zdravnika.
— Dete moje, — je nadaljeval zdravnik prijazno, — na obrazu se vam poznajo silne duševne muke in te bo treba ublažiti.
Henrika je vzdihnila. Pod vprašujo-čim zdravnikovim pogledom ie do ušes zardela. Vendar pa ni odgovorila, ker je dobro vedela, da bi ga ne mogia prepričati o nasprotnem.
— To vam pravim, — je nadaljeval zdravnik, — ker čitam jasno v vašem srcu in vaši duši . . . Bojite se, ker slutite nevarnost . . .
— Res je, — je zajecljalo dekle.
— Uganil sem to in če se ne motim, vem tudi, česa se bojite. Bojite se odkritja zvijače, ki sem vas z njo rešil kazni, naložne vam v trenutku gneva in slepe strasti.
— Kazni, ki je nisem zaslužila, — ga je prebila Henrika samozavestno.
— Saj pa jeza grofa de Linieresa tudi ni izbruhnila najprej proti vam, temveč proti...
— Proti vitezu de Vaadreyi, — ie pripomnila Henrika z drhtečim glasom.
— A vi, ubogo dete, ste čutili odsev tega gneva, zadel je tudi vas ... Hoteli so kaznovati viteza s tem, da so zadeli vas... In žrtvovali so vas neizprosno.
Henrika se je zdrznila. Torij :e bil tudi vitez žrtev krute strogosti. Spom-
nila se je, kaj ji je bil povedal Picard v Sdlpe*reri: da je vitez zaprt v Ba-stilli. Zaprt, ker jo je ljubil, ker ji je hotel dati svoje ime. Od takrat Picarda ni več videla in tako ni vedela, kaj se je pozneje zgodilo z vitezom. Bila je tem bolj v skrbeh, ker je vedela, da je bil vitez zmožen poskusiti tudi nemogoče, da jo reši.
In ni prestopila po njegovi zaslugi svobodna praga Saipetriere.
Kai se je zgodilo z njim? V hipu, ko je zdravnik obudil v nji deloma že obledele spomine, bi ga bila zelo rada vprašala, kaj je z vitezom. In dejala je z drhtečim glasom:
— On. ki je vzel nase strašni gnev svojih sorodnikov, se zdaj prav gotovo kesa, da ni ubgai grofa de Linieresa. Gotovo trpi zaradi svoje trmoglavosti, gotovo mu je hudo, da se ni uklonil grofu.
Zdravniku se je zdelo, da še nI nastopil ugoden trenutek, da bi povedal, kai se je zgodilo z vitezom.
Po ovinkih je hotel priti do vprašanja, ki bi se bil z njim rad obrnil na Henriko. In zato je dejal:
— Vem, da ste trpeli zato, ker ste bili predmet ljubezni...
— Ki je nisem vzbudila, — je pripomnila Henrika.
— Vem, da je niste.
— Ne, ne veste! — Je vzkliknila Henrika, — kako hudo sem se borila proti sklepu gospoda viteza, da mi hoče dati svoje ime proti volji svojih sorodnikov.
In solze so ji silile v o*i, ko je nadaljevala:
— Ah, da ni bil gluh za moje besede, koliko gorja bi prihranil nama obema ... On bi ne sedel zdai v ječi... A jaz bi ne bila zaprta med izprijenka-mi; ne bilo bi mi treba skrivati svojega zavetišča in zatekati se k vam.
Zdravnik jo je mirno poslušal.
Vesel je bil, da ji je pomagal uiti osveti policijskega ravnatelja. Toda mislil je. da njegovo dobro delo ne sme ostati nedovršeno. Henrika, čeprav svobodna, je bila.v vedni nevarnosti, da jo zopet primejo.
In ni ji hotel izposlovati samo navadne pomilostitve, temveč popolno zadoščenje.
Ni pa še vedel, kako bi dosegel ta cilj. Toda njegov sklep je bil trden. Potrebna je pa bila skrajna previdnost.
S tem trdnim sklepom v glavi je hotel Hebert potolažiti svojo varovanko.
In   spregovoril je znova z očetovskim glasom:
— Ne govorite tako, dete moje; upam, da je vašega trpljenja konec... Dokler ste pri meni. se vam ni treba ničesar bati... V tem pogledu ste lahko brez skrbi.
___Kar se pa tiče viteza de Vau-
dreya, ne vem točno, kaj se je zgodilo z njim; lahko vas pa zagotovim, da ne sedi več v Bastilli .
— Torej je svoboden! — je vzkliknilo dekle sklenjenih rok.
— Da! — je pritrdil zdravnik; posrečilo se mu je pobegniti iz Bastille in morda je ta hip že na varnem kje v Franciji. Morda v Parizu, kjer se lahko človek skrije kot v zasmeh policije grofa de Linieresa. Toda glavno je, da gospod vitez kot rečeno ne sedi več v ječi.
Henrika je kar poskočila od veselja. Toda v naslednjem hipu se ji je zresnil obraz. Pomislila je, da je zelo čudno, da se vitez in Picard nista potrudila najti jo___Srce se ji je skrčilo
pri misli na svojo zapuščenost.
Toda molčala je, hoteč prikriti svojo bolest pred tem dobrim možem, ki ji je nudil zavetišče ... Njen molk pa ni mogel preslepiti Heberta.
Prijel je Henriko za roko, rekoč: —Zakaj se pa tako tresete, dete moje, če govorim z vami o vitezu de Vaudreyu, o njegovem pobegu in o svojem prepričanju, da je zdaj na varnem?... Zakaj?... O, saj ni težko uganiti, kaj pomeni vaše razburjenje ... Ljubite viteza.
Henrika je zardela. Ni pa ovrgla te trditve.
Dvanajst zapovedi
Benjamina Franklina
Franklin ni Ml samo znamenit državnik, temveč tudi
duhovit mislec
Milarjev sin iz Bostona Benjamin Franklin ni bil samo znamenit državnik, soustanovitelj neodvisne Amerike, temveč tudi idealen naravoslovec in izu m i te J. k. je o\ var o vaj čhveška bivališča pred pogubno moč t> nevihte U'ztrga* je bliske nebesom in tiranom žezoc). posebno se je pa odlAova! kot spreten ttskarnar, izdajat} in pisec resnične modrosti in pravega d> tpa.
O n:eyovi duhovitosti priča že nadrobni napis, ki si ga je bil pripriv; sam G'asi sc: >Tu .eže zemski ostanV, Be-mam-na Tianklina, knjigotiskarja, namenjen? /a hrano črvom; njegovo delo pa ne bo uničeno, temveč izide nekoč v lepši :zdaji, pregledano «n popravljeno po a\torju samem.« V n?>?dn;em navajamo ^ kratkih zapoveii Bema-mna !r?nklma, j«enajst rr^jrih navodil zi Ž:v!jenje.
1. Bodi zmeren. Ne jej toliko, da bi čutil po jedi utrujenost.
2. Bodi molčeč. Govori samo to, kar more biti koristno tebi ali drugim.
3. Bodi odločen. Odloči se hitro storiti to, kar si spoznal za dobro, in nikar ne oklevaj v stvareh, za katere si se že odločil.
4. Ljubi red. Vsaka stvar ima svoje mesto in vsak izmed tvojih pokHcev svod čas.
5. Bodi varčen. Ne zapravljaj po nepotrebnem denarja, ne bodi nikoli nikjer potraten, toda ne odreci se po nepotrebnem ničemur, kar more koristiti tebi ali drugim.
6. Ne drži rok križem. Ne izgubljaj časa. Delaj vedno kaj koristnega.
7. Bodi Iskren. Ne zvijaj se, misli brez zvijače in pošteno in po tem tudi ravnaj.
8. Bodi pravičen. Nikomur ne škoduj, nikomur ne odreci dobrega dela ali užitka, ki si mu ga dolžan.
9. Bodi prevdaren. Varuj se skrajnosti in pretiranosti, ne jemlji si k srcu žalitev bolj, nego zaslužijo.
10. Bodi snažen. Ne trpi nesnage ne na telesu, ne na obleki, ne v hiši, ne v duši.
11. Bodi hladnokrven. Ne razburjaj se radi malenkosti, pa tudi večjih neprijetnosti si ne jemlji preveč k srcu.
12. Bodi ponižen. Posnemaj Kristusa in — Sokrata.
Indijski princ na Dunaju
Grandhotel na dunajskem Ringu ima že tretji teden senzacijo. V njem se je nastanil v 20 sobah indijski princ prestolonaslednik maharadže iz Haiderabada, po privatnih cenitvah najbogatejši mož sveta. Princ, eleganten mož vitke postave in izrazito lepega obraza, je star 27 let in ker ne ve, kaj bi počel s svojim ogromnim bogastvom, si pomaga zaenkrat s tem, da potuje po svetu in razmetava denar, kjer le more. Kaže, da se je že vsega naveličal in da je tudi on spoznal, da v bogastvu ni prave sreče. Na Dunaju išče poleg zabave in razvedrila tudi zdravja.
Spremljata ga dva indijska zdravnika in angleški profesor, ki morajo paziti na prinčevo zdravje. Kljub temu pa hodi princ redno tudi k dunajskemu zdravniku dr. Singerju, bivšemu zdravniku dr. Seipla. Princa spremljajo poleg tega 2 gardna častnika, 6 vojakov, 8 slug in 2 tajnika, ki sta večinoma zaposlena samo s plačevanjem računov. Baš zaradi računov je princ najbolj ■priljubljen, ker na tisočake prav nič ne gleda. Seveda ima na razpolago vse hotelsko osobje in uprava mu je odredila tudi posebnega kuharja. Princ se strogo drži dvorne etikete, čeprav mu osebno ne diši.
Canella zopet v javnosti
Zagonetni mož, ki se je pred leti pojavil v Vero ni pri vdovi pogrešanega profesorja Canelle, ki ga je priznala za svojega moža, pa je bil v njem uradno spoznan zasledovani zločinec Mario Bruneri, se je zopet pojavil v italijanski javnosti. O tej čudni aferi smo že večkrat poročali. Že več let zanimajo italijansko javnost procesi, ki jim je središče profesor Canella. Kasa-cijsko sodišče je prišlo končno do prepričanja, da je mož, ki se je izdajal za profesorja Canello, knjigarnar Mario Bruneri. Bruneriju-CanelK kljub prote-
stom ni preostajalo drugega, nego od-sedeti kazen za Brunerija.
Obsojenec ni priznal, da je identičen z Brunerijem in ko je prišel te dni iz ječe ter sklenil odpotovati, je zaprosil za potni list na ime Giulio Canella. Njegovo prošnjo je pa policija zavrnila z utemeljitvijo, da je prof. Canella v svetovni vojni padel. Zagonetni mož se je moral zadovoljiti s tem, da je dobil potni list Mario Bruneri, izjavil je pa, da tega imena ne sprejema rad.
Afera postaja vedno zagonetnejša in najbolj čudno na nji je, da je soproga profesorja Canelle prepričana, da je spoznala v zagonetnem možu svojega moža. Na tem je vztrajala tudi pred sodiščem. Živela je s profesorjem v zakonu in ima ž njim tri otroke. Bruneri Canellova rodbina je odpotovala v Brazilijo, kjer hoče posetiti očeta prof. Canellija.
Japonska Devica Orleanska
Devica Orleanska je med Japonci mlada Jošika Kavašimu, ki je bil njen oče doma iz Mandžurije, mati je pa Japonka. Mlado dekle si je pridobilo v bojih v Mandžuriji in v severni Kitajski za Japonce mnogo zaslug. Po smrti svojega očeta je Jošika Kavaši-ma sklenila posvetiti vse svoje sile osvobojenju Mandžurije izpod kitajske oblasti in japonska armada jo je sprejela v svoj vohunski oddelek. V Mandžuriji je odvrnilo pogumno dekle od japonskih čet marsikatero nevarnost. Jošika zna izborno jahati in streljati tudi s strojnico. Hodi vedno v moški obleki, tako da se ne razlikuje mnog od vojakov.
Eno največjih njenih junaštev je bila rešitev žene bivšega kitajskega cesarja Puya, zdaj upravitelja Mandžurije. Na begu pred kitajskimi ietarm iz Tjensina v Port-Artur se cesarica ni mogla več rešiti in bila je v nevarnosti, da jo Kitajci ujamejo. Jošika Kava-širna se je baš mudila v teh krajih na povelje načelnika japonskega vohunskega oddelka polkovnika Itagakija; preoblekla se je v šoferja in odpeljala
cesarico v taksiju. Med potjo sta zašli v hud ogenj kitajskih strojnic; kitajska vojaki so večkrat zadržali njun avto, vendar se je pa energični in pogumni Jošiki posrečilo pripeljati cesarico na varno. Kitajska vlada je razpisala na njeno glavo bogato nagrado.
Iz Metlike
— Za občinske volitve je potrjena narodno gospodarska lista z nosilcem g. Ivanom Malešičem, za katero se je izrekla ogromna večina metliških volilcev, ker »o na njej sami že preizkušeni možje in gospodarji, ki jim lahko vsak zaur>a usodo naše mestne občine. Poleg g. Malešiča so na tej listi še gg. Kremesec Franc, Fux
Ludvik, Hočevar Nace, Premik Franc, Rajmer Anton, Drobnič Ivan, Jklič Jože. Skrlj Ivan, Živkovič M., Vrtačič Jože, Bro-darič Ivan, Brožič Jože, Pečarič Martin, Bajuk Janez, Jutraž J., Stipanič A., Weiss Franc in Mežnaršič Ivan kot namestnik. Poleg drugega je glavni program novega delavnega odbora izvedba metliškega vodovoda. Nasprotniki so sicer zopet skušali s praznimi frazami in klevetami škodovati mnogim kandidatom, vendar pa so jih vo-lilci sami zavrnili, ker se vsi prav dobro spominjajo dobrot, ki so jih bili od nekaterih deležni za časa vojske^ Vsi trezni in razsodni domačini bodo oddali svoj glas za našo narodno gospodarsko listo.
— Prepotrebna javna knjižnica je bila sedaj po dolgem času končno vendar zopet otvor jena. Tukajšnje sokolsko društvo si je s pomočjo podpore banske uprave osnovalo javno knjižnico, ki posluje za sedaj vsak petek od 18. do 20 ure v šolski posvetovalnici. Upamo, da bodo meščani z veseljem posegali po lepih in izbranih knjigah.
Iz Novega mesta
— Kandidatne liste v Novem mestu. Od napovedanih in že burno obravnavanih treh list je končno ostala samo ena. Na listi JNTS kandidira dosedanji župan g. dr. J. Rezek. Razveseljivo je, da so se zboroval-ci na vseh dosedanjih zborovanjih izrekli za JNS listo in s tem za dr. Rezka.
— Sadni dan v Gotni vasi pri Novem mestu. 2e ves teden so živobarvni plakati oznanjali prireditev sadnega dneva v režiji vseh kulturnih in strokovnih organizacij v Novem mestu ter društva kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi. V nedeljo pu ko-si'.u se je peljalo na lepo okrašenem velikem vozu večje število fantov in dekle: v narodnih nošah. Pred vozom pa so jezdili fantje na iskrih konjih. Sli so po delegate sosednih društev, z njimi pa se je nazaj pripeljal tudi srezki kmet. referent q. Vrsk K. ter g. Kronovšek, predsednik Zveze dru-Stev kmtt»k:h fantov in deklet iz LpiMja,-ne. Prireditev v Gotni vasi je bila r rlobnh rokah, zato je tudi izborno uspela. Prireditev je otvorfl srez. kmet. referent g. Vrisk, nakar je podal besedo predsedniku £ Kro-novšku. ki je naglašal veliko potreb > kmetskih društev za izobrazbo kmetsko-delav-»kega ljudstva. Spregovoril je še pror. Ma-lasek, nakar se je pričela ob zadostni udeležbi občinstva, veselica z vinsko trgatvijo ter prodajanjem najlepšega sadia in grozdja. Pri votitvi kraljice jabolfc je bila izvoljena gdč. Brulc Anica, za kar je prejela krasno darilo. Prireditev, ki je v vseh ozi-rih krasno uspela, ima svoje najzvestejše podpornike v kmetskih faiLh in dekletih, od katerih je treba prav posebno pohvaliti gdč. Zefram Fanči, kJ je posvetila vse svoje moči in delo zadnjih tednov samo tej prireditvi. Bila je duša vseh delavcev in tako rekoč voditeljica prireditve.
— Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo popoldne se je vršila na Loki prva prvenstvena tekma, med SK. Sava (Sevnica) in domačim Elanom, ki je končala z rezultatom 4 : 1 za Elan. Tekma je potekla v veliki in stalni premoči domačinov, ki so potiskali goste ves čas v obrambo. Edini gol gostov je zakrivil domači vratar, ki jo zanesel žogo z roko predaleč v polje. Po novi razdelitvi klubov spada naš agilni Elan v dolenjsko-zasavsko okrožje, ki obsega klube SK Sava. SK Sloga in SK Krško. Vsak klub bo igral z Elanom po dve tekmi, eno doma in eno na tujem igrišču.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati, teta, tašča in svakinja, gospa
Terezija Fiorjančič
roj. Baje
soproga ravnatelja pivovarne »Unkm«
dne 10. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb predrage bo v sredo, dne 11. oktobra 1933 ob %4. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška c. 20 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1933.
Žalujoči ostali«
Mestni pogrebni t*T<xi Obfcin« Ljubi j« o*
o veliki izbiri priporoča tordka
A. <£ E. SKABERNŠ. LJUBLJANA
URADNIK z večletno pisarniško prakso, kavcije zmožen, išče kakršnokoli zaposlenje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Služba takoj 3991«.
S NOŠENE MOŠKE OBLEKE
površnik in dežnik prodam. — Vodnikova cesta 12/1 (pri stari šišenski cerkvi). 3989
Trenchoat M vam lepo pristojali
Tkanine zanj dobite pri:
ZLENDE
Mestni trg 22
SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novembrom. — Val. Vodnikova ulica štev. 8, Zelena jama. 3990
SPALNICE
moderne is orehove korenine, mehke pleakane ln kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komen-skega ulica 34. 62 L
KUPIM »EXTRAKT« VRETE
lepe, večjo množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 8938
Modna konfekcija
Najboljši nakup A«  PRESKE K, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta 14. 11/T
NEMŠČINO ZA DECO 4—7 let- v Delavski zbornici nasproti knjižnice. — Dopoldne od 10. do 12. ure. 3963
GOLAŽ-EKSTRAKT I pravi ogrski, v predvojni kvaliteti, se zopet dobe po vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Komad za 6—8 oseb Din 4.-. — Ekstrakt dr. z • z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8/1. 69 T,
KAPELNIK DR. CEKIN
poučuje vso teorijo, harmonijo, kontrapunkt, instrumentacijo za godalni in pihalni orkester. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. 3987
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, boljše znamke, kupim. — Ponudbe na uoravo »Slov. Naroda« pod šifro »Celičen 3977c.
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za upravo to inseratni del Usta: Oton Cbnstof — Vsi v Ljubljani