Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark vierteljährlich RMI 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich-: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr. zuzüglich 18 Rpf Zustellgebuhr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 35 - IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 2. September 1944
Einzelpreis 10 Rpf
Zavlačevanje končne odločitve
V sedanjem razdobju vojne doživljamo dramatično zgostitev političnih in vojaških viškov — Nemška taktika čakanja — Veliki cilj nemškega vodstva in naroda
Druga svetovna vojna je na pragu šestega vojnega leta stopila v razdobje dramatične zgostitve političnih in vojaških viškov. Kakor izjavljajo v Berlinu,' je nastopila sedaj tista odločilna doba, ko skušata obe vojskujoči se stranki vpostaviti vse svoje sile, da bi izsilili odločitev. Politične spremembe na Balkanu z njihovimi vojaškimi posledicami za obrambo evropskega jugovzhoda, premikanje front v vedno večjo bližino nemškega jedra našega kontinenta in poskus stopnjevanja sovražne letalske vojne nad Nemčijo, vse to kaže, da hoče sovražnik čim preje izsiliti odločitev, ki naj bi izločila sedanjo zavezniško zaskrbljenost glede vpostave nemškega tajnega dale! oractnega orožja. Obenem — tako izhaja iz merodajne nemške razlage — skušata London in Washington sedanjo rivaliteto med zapadom in 'vzhodom odstraniti v svojo korist. Očividno je vojaški položaj na vzhodu tisti činitelj, ki sili Anglo-Amerikance k naglemu postopanju.
V zvezi s sedanjim splošnim položajem je važno, da si malo bližje ogledamo politično ofenzivo sovražnega tabora in nje pravo ozadje. Kakor znano, so se te dni v Washingtonu sestali zastopniki Velike Britanije, Zedinjenih držav, Sovjetske Unije in Kitajske maršala Cangkajška na takozvani konferenci za ureditev »svetovne varnosti«. K zeleni mizi so se vsedli ameriški pod-tainik za zunanje zadeve Stettinius, angleški državni pod tajnik Cadogan, sovjetski veleposlanik Groraykov in kitajski veleposlanik Wellington Koo. Cilj konference je bil od vsega početka razdelitev interesnih sfer v zapadnem in na vzhodnem delu svetovne oble. V trenutku, ko so se vsedli zastopniki teh štirih sil k zeleni mizi, jim je bilo jasno, da je >vsako zaznamovanje s svinčnikom na zemljevidu brezpredmetno, čim so čete tega ali onega tabora prekoračile to zaznamovano črto. V Teheranu sta mislila Churchill in Roosevelt, da bo oslabljenje boljševiških armad in s tem vojaške moči Sovjetske Unije omogočilo neke vrste revizijo dotedanjih preobširnih političnih zahtev Sovjetske Unije. Samo tako je bilo razumeti dejstvo, da sta Churchill in Soosevelt obljubljala rdečemu carju vse, karkoli je zahteval. Anglo-Amerikancem, ki so takrat tičali* do vratu v pripravah za invazijo, se je mudilo pri zadovoljevanju političnega ape-tita Sovjetske Unije samo radi tega, ker so hoteli pridobiti na času. V Teheranu sta si Chur-chil in Roosevelt tajin-
und erwartet in einem
stveno pomežiknila, ko stk pristala na Stalinove izkristaliziral tisti moment frontne stabilizacijöi zahteve, češ, prišel bo čas, ko mu bova že od- ki označuje tudi položaj na severnih odsekih ščlpnila to in ono. V tem pričakovanju so se vzhodne fronte, kjer si boljševiki zaman priza-Anglo-Amerikanci vsekakor zmotili, kajti Stalin- devajo odvirati svojo ofenzivo s prodori ia zahteva sedaj, da se izpolnijo dane mu obljube, mostišč ob Visli ter v odseku med Vislo in Na-Podoba je, da se Gromykov v Stalinovem imenu revom.
ne bo odrekel nobenemu področju, na katerem V bitki v Franciji se morajo nemški ukrepi se nahajajo sedaj sovjetske čete.	zaenkrat omejevati zgolj na to, da se z zapahi
To spoznanje je vidno v ozadju vseh načrtov in protislinki zavre sovražno prodiranje. Na ta zavezniškega glavnega stana na zapadu. To način povzročajo nemške čete v teku svojih umi-spoznanje določa na merodajni način vse ra- kalnih operacij potrebno zavlačevanje. Pri vseh čune glede vpostave sil in glede smeri operacij, operativnih ugibanjih nemškega vodstva je me-Izkušnje so pokazale, da se Anglo-Amerikanci rodajna misel, da se sovražniku ne sme nikjer motijo tudi v tem slučaju, če mislijo, da bodo posrečiti kako obkoljevanje nemških čet, četudi ostala področja, ki so jih zasedle njihove čete, je treba žrtvovati še tako velika področja. Glavno potem pod- vplivom Londona in Washingtons. Da je, da ima nemško vodstvo na zapadu tisto ope-je to upanje čista iluzija, se je izkazalo v Se- rativno svobodo, ki jo je smatrati kot predpogoj verni Afriki in v Italiji, kjer v senci anglo-ame- za vsak obrat situacije. Brez dvoma bi se dalo riškiii bajonetov etablirajo komunisti svoje re- marsikatero lokalno krizo na raznih frontah pre-žime. Zdi se, da vodi ta misel Anglo-Amerikance magati s takojšnjimi protiukrepi, ako bi bili pri njihovih sedanjih operacijah na zapadu.	vpostavljeni vsaj ileli tistih rezerv, ki jamčijo
Nemška reakcija na zavezniško stremljenje po za operativne protiukrepe v trenutku ektivi-izsiljenju nagle odločitve pa gre za tem, to od- ranja novega orožja. Posledica take taktike pa Jočitev kolikor mogoče zavlačevati, da bi tako bi bila uporaba sil v vojni fazi, ki stoji v zna-prispela do tistega trenutka, ko bo novo orožje menju trenutne materijalne sovražne premoči. V skupno z novimi divizijami spremenilo podlago tem slučaju bi se doseglo manjše uspehe, ka-vojskovanja. Na jugu vzhodne fronte gre nem- kor so pač možni v pričakovalni drži in spričo škemu vodstvu predvsem za to, ločiti nemške zavlačevane odločitve.
odrede od odpadniških romunskih edinic ter ¡¡h Pri vsem tem je treba pomisliti sledeče: Vsaka spraviti v zbiralna področja, ki se bodo morala divizija, ki bi jo vzeli iz področij, v katerih ss nahajati nujno bolj na zapadu, kjer se bodo za- vršijo predpriprave, bi spričo sedanje uporaba mogli razvijati neovirano od sovjetov. Tu bodo utegnila ogrožati udarnost poznejših operacij. Z ti odredi zarisali svojo črto močnega odpora avtoritativne nemške strani je bilo sporočeno, Šele potem se bo tudi na jugu vzhodne fronte da nemške orožarne že izdelujejo novo nemško
orožje z doslej še n» znanim učinkom. Teoretično je torej že podana možnost vpostave tega novega nemškega orožja. Pa tudi v tem slučaja je jasno, da bi prehitro izigravanje nemških adu-tov bistveno zmanjšalo njih učinkovitost.
Podmorniška vojna nas je izučjla v toliko, da je ura uporabe nove napadalne metode obencn tudi že rojstvo novega, prikladnega obrambnega načina. Nemški narod je pameten dovolj, ko se zaveda, da je sedanja rezerviranost, ki edinole jamči za učinkovitost, nujno potrebna. Nemški narod ne veruje v čudeže, zato tudi ne pričakuje odločitve zgolj s strani tehnike in mehanike. Odločitve lahko izsilijo samo ljudje. Nemški narod je zrasel v zavesti, da ni samo novo orožje in ne le pritis-
Abschnitt der südlichen Ostfront, wo zur Zeit schwere Abwehrkämpfe im kanje na gumbe tisto, Gange sind, den Einsatzbefehl "K-Kriegsberichter P?ul (Sch) kar je odločilno, vse
Ersatz aus der Heimat ist- eingetroffen
Sil oviti boji ob Marni
Mernike žeie so se umaknile na severno obrežje spodnjega toka reke Seine - Operacije na zapadnem bojišča
Po poročilu, ki ga je izdalo neimško vrhovno poveljstvo dne 24. t. m., so nemške čete na odseku Touques v področju Lisieux in bolj južno odbile V6e sovražne napade. Zapadno od mesta Evreux je bila zaustavljena neka sovražna skupin«, ki je prodirala proti severu. Nemško letalstvo je podpiralo te boje na zemlji ter je z dobrim učinkom napadalo sovražno forsiranje na Seini ter oklopniške in vozilne kolone. Dva mostova na Seini sta bila z bombami razrušena. Mimo tega je bilo razbitih 12 sovražnih letal. Pri Mantesu »o vrgle naše čete Amerikance ob velikih izgubah za sovražnika preko Seine ter so očistile neko vijugo južno od vasi La Roche-Guyon. Pri Fontainebleau-u je bil 6ovražnik zavrnjen v protinapadu na obrežje Seine. Na južno-(rancoski obali se posadki mest Marseille in Toulon borita zagrizeno proti sovražni premoči. Severno od reke Durance skuša sovražnik preteči Baše umikalne operacije v dolini reke Rhone. V Irancoeko-italijanskem planinskem področju prodirajo naše bojne skupine v boju z žilavo se bra-nečimi teroristi proti zapadu. Planinsko sedlo Maddalena je zopet v naši posesti. — Nad Londonom leži težak povračilni ogenj orožja »V 1«. — V Italiji razen izvidniškega delovanja ni bilo nikakih posebnih dogodkov. — Ameriški bombniki so napadli več krajev v področju mesta Wien. Zbitih je bilo 28 sovražnih letal. Sovjetski bombniki so bombardirali mesto Tilsit, angleška letala pa mesto Köln.
25.	avgust: Severozapadno od Pariza sledi sovražnik z močnimi silami od zapada in juga na-èim divizijam, ki so se umaknile na spodnji tok reke Seine. Zelo močan je bil pritisk južno od Elbeufa. Zapadiio od Pariza je sovražnik prodrl s pomočjo številnih tankov do zapadnega roba mesta. V zunanjih predmestjih so se razvneli »rditi poulični boji. Zapadno od mestà Melun je bil razbit sovražni poskus forsiranja reke v protinapadu. V področjih Toulon in. Marseille se nadaljujejo srditi boji. V nekaterih oporiščih se branijo naše posadke s pomočjo obalne artile-lije ter omogočajo tako umik vsem ostalim četam v smeri na Lyon. — Težak povračilni ogenj na London se je nadaljeval v ojačenem obsegu dan in noč. — V Italiji ni bilo razen izvidniškega delovanja nikakih posebnih dogodkov. — Nemške podmornice so v severnem morju potopile neko sovražno križarko, pomožnega nosilca letal tn četvero rušilcev. — Ameriški bombniki so bombardirali več krajev v Severni in Srednji Nemčiji ter v Sudeciji in na Češkem. Zlasti sta bili 'zadeti mesti Kiel in Pardubitz. Zbitih je bilo 48 sovražnih letal.
26.	avgust: Zapadno od spodnje Seine so naše divizije v zoženem mostišču odbile vse sovražne napade. Sovražnik je mimogrede izvojeval mesto
vojno dejanje morajo nositi ljudje, ki umejo izkoriščati vsako spremembo situacije, povzročeno s strani novega orožja. Tako na primer sovražniku prav nič ne bi koristila pomoč v zraku, ako ne bi mogel vpostaviti divizij, ki izkoriščajo položaj, povzročen vsled letalske premoči. Ako bi uspelo nemškemu letalstvu odstraniti sovražno letalsko premoč, bi morale biti na tleh pripravljene divizije, ki bi izkoristile na tleh s tanki in pehotnim orožjem tisto situacijo, ki jo je spremenilo letalstvo v zraku. Udarnost teh divizij pa počiva slej kot prej v njihovi kompletaciji. V sedanjem razvoju je tedaj štednja s silami največjega pomena, kajti ta štednja šele omogoča spremembo vojnega položaja.
Bistven del nemškega računa pri zavlačevanju odločitve so takojšnji ukrepi glede totalizacije vojne delovne vpostave v domovini. Gre nujno sa to, da se osvobodijo sile za fronto, pri tem pa ne sme nastati nikjer kaka luknja v vojni produkciji. Za rešitev te računske naloge je potrebna požrtvovalnost celokupnega nemškega naroda. Nemški narod Je doslej sijajno prestal vse preizkušnje trganja njegovih živcev. Z delom In borbo omogoča nemški narod vodstvu skraj-ievanje periode, zavlačevanje In njeno transfor-miranje v razdobje tiste odločitve, ki bo narodu prinesla zasluženo zmago.
ßotfift '
•Arqèntan
Car rouan 4iynçon -
"l^rtfve I Flfteuf i
. ^OUV/en
hsitu, v.
y% fr t)
Elbeuf, vendar so ga naše čete pozneje vrgle zo- 28. avgust: Zapadno od Rouena je sovražnik pet iz mesta. Nemško letalstvo je ponoči izvedlo napadal včeraj naše varovalne skupine na južni koncentrični napad na sovražno zbirališče čet v obali Seine, vendar je obležal v koncentričnem Brionne-u. Sovražnik je vdrl 25. t. m. v južni del obrambnem ognju. Severno od Mantesa je sku-Pariza, kjer so se vršili ves dan poulični boji. šal sovražnik razširiti svoje mostišče, kljub vpo-Sovražnik je imel velike in krvave izgube ter stavi tankov in močnih oddelkov pehote pa je je izgubil poleg tega 50 tankov. Med mestoma dosegel le malo terena. V Parizu se še upirajo Corbeil in Montereau je sovražnik mestoma for- močna nemška oporišča. Kjerkoli je skušal so-siral Seino ter je v silovitih bojih nekoliko raz- vražnik proti severovzhodu pritisniti iz mesta, je širil svoja mostišča. Vzhodno od reke Yonne ti- bil zaustavljen njegov pohod. Jugovzhodno od pajo sovražne izvidniške sile proti jugovzhodu. Pariza potiska sovražnik naše čete v srditih bo-Nemški posadki v Toulonu in Marseille-u se upi- jih proti spodnjemu delu reke Marne. Posadka
trdnjave Brest je odklonila sovražni poziv k predaji ter je nato odbila vse sovražne velenapade, Naše umikalne operacije v dolini reke Rhone potekajo po načrtu. — Težak povračilni ogenj nad Londonom. — V Italiji je sovražnik ponovil svoja brezuspešne izvidniške sunke v odseku Arno. Ob jadranski obali so se izjalovili močnejši sovražni napadi. — Sovražni bombniki so napadli Severno in Zapadno Nemčijo, med drugim Duisburg in, Emden. Nadaljnji letalski napadi so veljali gornji Šleziji. Ponoči so padale bombe na Mannheim
,________\rLom n	Ludwigshafen. Zbitih je bilo 24 sovražnih letaL
'^CMArnti^ /	29- ®vgust: Na spodnji Seini se je umaknil«
Aiynçon-" /Ža/^J^f f'j fi ^ïSl. glavnina naših čet na severno obrežje reke. Pri-C /	Jhoqent	tiskujoči sovražnik je obležal v obrambnem
^L f Rotroui ij ' P, ¡tirih»**. ognju. Sovražni sunki iz mostišč severozapadno ;— a»	I 1 I "'"""'^tfmo, 1x1 Pariza so bili zaustavljeni. Naša oporišča t
. t—-ORLEANS	Parizu so bila po večdnevnih težkih bojih pre-
Chartaudun ÇiSl"»® J	magana od sovražne premoči. Vzhodno od Pa-
riza je zavil sovražnik na široki fronti proti severu, da bi sunil preko črte Chalons sur Marne— Chateau Thierry v naš južni bok. Ob reki Mame so se razvneli boji s sovražnimi, napadalnimi konicami. Posadka v Mars-eillu, potisnjena na ozek prostor v luki, se še nadalje hrabro upira. V dolini reke Rhone se urftikajo naše čete po povelju proti severu. Nemško letalstvo je po..od koncentrično napadlo sovražno oporišče Melun ' jugovzhodno od Pariza. Pri Le Havre-u so nemške pomorske sile potopile nek hitri čoln. — London in zunanja predmestja leže nadalje pot ognjem »V 1«. — V Italiji je nadaljeval sovražnik v jadranskem obalnem odseku ves dair svoje Scherl-Bilderdienst-M napade, ne da bi pridobil kakšno bistveno ploskev zemlje. — Ameriški bombniki so bombar-. .	. .	, dirali okolico Wiena in Madžarsko. Posamična
^ p? bojih močnim sovrazn.m napadom. an(jleška letala so bombardiraia mesta v Rhein-
\ / n A lini IV h r» f Irnca r A irrQTr, i lr- r» vriAt ati rr,^-»
landu in Westfalenu. Zbitih je bilo 15 letal.
rSüiUts
J-crCtn >el<» '
lEMANS
Der Kampfraum zwischen Seine und Loire
V dolini Rhone skuša sovražnik z . motoriziranimi odredi preprečiti naša gibanja v smeri na Lyon. —"PoVračilni ogenj nad Londonom. — Y Italiji je sovražnik v odseku Arno izvedel več brezuspešnih izvidniških sunkov. — Sovražni bombniški odr.edi so bombardirali mesta Rostock, Wismar, Schwerin in Brno. Ponoči so bombardirali zlasti Russelsheim in Darmstadt. Posamezna letala so bombardirala Berlin in Zapadno Nemčijo. Uničenih je bilo 75 sovražnih letal.
27. avgust: Zapadno od reke Seine so naše varovalne čete odbile številne i^apade močno pri
30. avgust: Naše divizije so severozapadno od Pariza v trdih bojih zaustavile močne, do sedemkrat ponovljene sovražne napade, nato pa so se umaknile na povelje na nove postojanke proti severovzhodu. Mesto Rouen je bilo po uničenju pristaniških naprav in vojaško važnih objektov prepuščeno sovražniku. Med Parizom in Reimsom so bili Amerikanci v srditih bojih zaustavljeni, V južnem delu mesta Soisson so se razvneli srditi poulični boji. Južno od Mame so dosegle' sovražne motorizirane čete v sunku proti vzhodu
so
tiskujočega sovražnika. Severno od Mantesa je področje mesta^Chalons^sur Mame. ^ Za jnesto sovražnik ob jačjih napadih pridobil le malo te-	U"j" '	j-'—-
tena. V Parizu so se razširili srditi poulični boji sedaj tudi na severovzhodni del mesta in v zunanje okraje. Sovražnik je imel tekoče veliko izgube. Južno od Pariza in v področju mesta Troyes «0 Amerikanci z močnimi silami vdrli par kilometrov pro"ti severu in yzhodu. Pri Monte-limaru, kjer so skušale sovražne motorizirane sile zapreti dolino reke Rhone, je bil 'sovražnik potisnjen -bolj proti vzhodu. Sovražni napadi na mesto Valence so bili odbiti. Pred zapadno francosko, in nizozemsko obalo je narasla bojevitost v morskem vojskovanju. Nemške morske sile so težko poškodovale sovražnega rušilca in nek hitri čoln. Tudi lastni odredi so imeli izgube. — Povračilni ogenj beležijo še vedno nad Londonom, talstvo je izvedlo teroristične napade na Stettin
se razvneli hudi boji. V dolini reke Rhone so odbile naše varovalne čete v boku številne sovražne napade z vhodne strani. Mesto Briancon so naše čete zavzele po trdem boju s francoskimi teroristi in ameriškimi izvidniškimi silami. V noči na 30. avgust je bil pri mestu Dieppe potopljen sovražni rušilec. V istem področju so pomorske sile potopile nekega angleškega rušilca razreda Hunt. Rušilec se je po težki detonaciji prelomil. — Težak povračilni ogenj nad Londonom. — V Italiji so nemške čete v jadranskem obalnem odgeku odbile srdite sovražne napade ob številnih izgubah za sovražnika. — Ameriški bombniki so bombardirali Moravsko Ostrovo in Oderberg ter madžarsko ozemlje. Angleško le-
in Konigsberg. Posamezna letala so bombardirala megta Berlin in Hamburg. Obramba je pri teh napadih zbila 82 štirimotornih bombnikov.
Na zapadnem krilu italijanske fronte je sovražnik izvedel številne,' toda brezuspešne izvidniške sunke. V jadranskem obalnem odseku je bilo odbitih več sovražnih velikih napadov. — Sovražni bombniki so po dnevu napadli Mannheim, Ludwigshafen in nekatera mesta Zapadne Nemčije. Angleški letalstvo je bombardiralo Kiel in Königsberg. Sovražne bombe SO tudi padale Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10. Apfil 15«
na Bprlin in Hamhiirn ^nvietcVi hnmhnilri «n Sülti9- Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Ge -. sU na oernn in namourg. öovjetSKi DomDniKi so oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlunj
Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Veriagsleitung: Egon Baumgartner. Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golob; alle in Marburg/Drau, BadgasseI
bombardirali Tilsit.
des Bezugsgeldes.
Težki boji v Romuniji
Boljševiki skušajo prodreti fronto v Romuniji Srdito valovanje bojev v mostišču Visle
Eisernes Kreuz II. Klasse; Stabsarzt Dr. Hermann Koschitz, Ortsgruppe Leitersberg, Kreis Marburg-Stadt.
l 'v Û
M*" Cistnbahnen ^ f Sümpft
riîRJGA
HRABRI SPODNJESTAJERCI
Za hrabro zadržanje prod sovražnikom na fronti sta dobila Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern: Gefreiter Alexander Weingerl, Ortsgruppe Ranzenberg, Kreis Marburg-Land ter if-Unterscharführer Rudolf Nowak iz Tüffer-ja. Eisernes Kreuz II. Klasse so dobili: Gefreiter
Iz poročila, ki ga je nemško vrhovno povelj- bil odbit deloma v protinapadih in je samo po- Martin Fekonia, Ortsgruppe Kirchberg, Kreis Pet-itvo izdalo 24. t. m., izhaja, da je sovražnik na samično pridobil nekaj terena.	ta«; ^-Sturmann Rudolf K'ndlhofer, Ortsgruppe
jugu vzhodne fronte vdrl z motoriziranimi pe- 30. avgust: V Romuniji so se izjalovili sovjet- Cilli-Forstwald; Obergefreiter Stefan Jaut, Orts-hotnimi in oklopniškimi odredi do področja na ski napadi pri Buzau-u in v dolini Bistrica. Sov- gruppe III, MarbuTg-Stadt.
obeh straneh spodnjega Pruta. Tudi ob srednjem jetske sile, ki so vdrle preko karpatskih sedel Eisernes Kreuz I. Klasse: Obergefreiter Emil Seretu so se pri Romanu razvili srditi boji. Se- v madžarsko ozemlje, so bile zavrnjene na več Morosiewitsch in sicer kmalu potem ko je dobil verovzhodno od Varšave je Waffen-ff razbila mestih v protinapadu. Letalstvo je uspešno bom-številne boljševiške napade. Med Bugom in Narvo bardiralo in napadalo sovjetske kolone na kar-
je bil sovražnik v srditih gozdovnih bojih za- patskih sedlih. Pri Baranovu so se izjalovili ope- ____
ustavljen. Pri Modohnu je bil sovražnik potiš- tovani boljševiški napadi. Severovzhodno od Var-	"
njen proti vzhodu. Zapadno od jezera Pskov so šave ter med Bugom in Narevom so bili obnov- oklopniških bojih. Istotako so se zrušili številni se izjalovili številni boljševiški napadi. Istotako ljeni sovjetski napadi zaustavljeni v silovitih sovražni napadi zapadno od Modohna in severno 'le je sovražniku ponesrečil prodor v smeri na Oorpat.
25.	avgust: Na jugu vzhodne fronte so se umaknile naše čete v boju na reki Prut in Seret, ker so deli romunskih odredov na poziv kraljevske zarotniške klike ustavile boj proti bolj-ševikom. Med Karpati in Vislo je bilo razbitih več lokalnih sovjetskih napadov. Pri Baranovu so nemške čete v težkih bojih in uspešnih protinapadih preprečile sovražne poskuse prodora. Sovražnik je imel izredno težke izgube. V času od 11. do 23. avgusta je bilo v teh bojih uničenih ali zaplenjenih 434 sovražnih tankov in 634 topov. Med Bugom ifi Narevom se sovražniku včeraj ni posrečil nameravani prodor. Zapadno od Modohna so se izjalovili sovražni napadi. Tudi severovzhodno od Walke so se izjalovili obnovljeni sovjetski napadi. Pri Dorpatu so nemške in estniške čete zaustavile sovražnika.
26.	avgust: V romunskem delu vzhodne fionte so se umaknile naše divizije ob odbijanju številnih boljševiških napadov v zapovedana področja. V Moldaviji so 24. t. m. razbile nemške in zavezniške zveste romunske cklopniške čete več sovražnih napadov. Posamičen odpor pristašev romunske kraljevske klike je bil zlomljen. V okolici Bukarešte in v mestu samem so bili odbiti opetovani napadi izdajalcev. Med Karpati in Vislo so se izjalovili sovjetski napadi na široki fronti. Boljševiki so med Vislo in Narevom razširili svoje napade, ki so bili v trdih bo; h odbiti. Za mesto Dorpat so se razvneli srditi boji. Nemško letalstvo je z uspehom posegalo v boje. Nad vzhodno fronto je bilo 25. t. m. zbitih 87 sovjetskih letal.
27.	avgust: V Romuniji prodira sovražnik z motoriziranimi odredi in močnimi oklopnišk mi silami dalje proti jugu. Nemške bojne skupine 60 v težkih bojih prodrle sovjetske zapahe na obeh straneh vzhodnega Pruta. Na obronkih vzhodnih Karpatov so naše čete odbile srdite sovjetske napade, uničujoč pri tem številne sovražne tanke. Zapadno od mesta Stanislav so zavzeli Madžari neke višinske postojanke. Ob mostiščih na Visli so bili zaustavljeni sovražni poskusi prodora deloma ob protinapadih. Med Vislo in Narevom se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Nameravani
jiriiifntdi
Kah/arijtÇ '
V Tt'SCl*) ' ^.Kuri^l
-- /v fi »
Bvbim
kâJvMiku \ 0 khsdtn*
Kvtdarm
?.	, vK
ama *«,„.,.•'	a . f a- - ol
if
pri Dorpatu. Nemško letalstvo je ponoči učinkovito napadalo sovjetske priprave v področjih Modohn in Dorpat.
□	Turčija v gospodarskih škrlpc h. Turški trgovinski minister je imel te dni o priliki otvoritve gospodarske razstave v Izmirju govor. V svojem govoru je omenil številna gospodarske težkoče, 6 katerimi se bo imela Turčija odslej boriti.
O Protest Islandije. Islandski ministrski predsednik Bjornsson in zunanji minister Thor sta dala v Washingtonu razumeti, da Islandije, ne namerava Zedinjenim državam trajno odstopiti vojaških oporišč.
□	Švicarski glas o kapitulaciji Romunije. »Bas-
ler Nachrichten« pišejo: :Ali še ne poznajo pogoj jev? Neštetokrat so jim jih že zabijali: Prvifi brezpogojna kapitulacija, drugič brezpogojna kapitulacija in tretjič brezpogojna kapitulacija. V tem se je anglo-ameriška umetnost doslej že teoretično izčrpala, praktično so se pa države poučile že z usodo Italije in njeno brezpogojno kapitulacijo. Bo Romunija, tako vprašuje list, predstavljala drugi svarilni vzgled?
Karte vom Kampfraum Litauen Lettland
* Novi uradni razglasi. Verordnungs- u. Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 18, z dne 24. avgusta 1944, objavlja sledeče: 1. Vzorec napisa za častne table padlim junakom 2. Druqo odredbo o razdelitvi podeželskih zemljiških posestev na Spodnjem Štajerskem. 3. Določbo o prijavi delovnih sil v navideznih delovnih razmerah. 4. Razglas o delovanju urada Dienststelle des Beauftragten für Raum-Scherl Bilderdienst-M Ordnung des Chefs der Zivilverwaltung.
arm
Pariški teroristi se medsebojno obstreljujejo — Burba za črto ob Seini se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo
Iz Berlina poročajo: Bitka za črto ob reki Seine	smeri na Le Bourget so se izjalovili. Prav tako
sovjetski	besni še vedno z nezmanjšano silovitostjo. Ugodno	brezuspešno so napadali odredi tretje ameriška
prodor je bil preprečen. Razvaline mesta Dorpat	poletno vreme je omogočilo sovražniku, da je	armade Ivry.
so bile po hudih pouličnih bojih prepuščene so-	vpostavil z vso veljavo svoje bombnike in oklop-	Jugovzhodno od Pariza je ojačil sovražnik svoja
vražniku 26. t. m. je sovražnik izgubil nad	nike. Ob mostišču zapadno od izliva Seine so	postojanke v mostiščih pri Melunu in Fontaine-
vzhodno fronto 75 sovražnih letal	odredi 10. kanadske armade prodrli v nedeljo	bleau-u, od koder je izvajal svoje sunke proti
28.	avgust: V Romuniji se nahajajo naše čete	naše zapahe ob reki Risle ter ob Foret de la	severu v smeri na reko Marne ter proti vzhodu, na obeh straneh spodnjega Pruta v težkih pro-	Longe. Naše čete so se zaustavile par kilometrov	Da bi izločili močan odpor naših čet, so Ameri-dornih bojih Sovražnik je prekoračil reko Seret	severno med krajema Croneville in La Bouville, ter je v sunku proti jugu in zapadu izvojeval	Ob vijugi Seine vzhodno od Elbeufa je skušal so-mesto Focsani kljub srditemu odporu naših čet.	vražnik forsirati reko, toda kljub silnemu artile-
Nemške in madžarske čete preprečujejo sovraž-	rijskemu prizadevanju se je njegovo podjetje iz-	prodirajo sovražne oklopniške sile preko mesta
niku vdiranje preko vzhodnih Karpatov na Ma-	jalovilo." Bolj južno je napadla druga angleška ar-	Troyes proti vzhodu. Borba za reko Seine rued
džarsko. V mostiščih Visle pri Baranovu se raz-	mada prehode preko reke Seine. Sledil je močan	izlivom in Troyesom je v polnem teku.
vijajo hudi napadalni in obrambni boji. Med	nemški protinapad proti delnim silam, ki so pri-	V Južni Franciji vzdržuje sovražnik svoj pri-
Vislo in Narevom nadaljujejo boljševiki svoj	spele preko reke.	tisk proti dolini reke Rhone. Pri mestu Valenco
velenapad, ki je bil celo razširjen. Vsi ti napadi	V Parizu besnijo še vedno poulični boji. Tudi	ob reki Isère in bolj severno je prišlo do težkih
so bili odbiti. Sovražnika, ki je vdrl v področje	francoske teroristične skupine se borijo medse-	bojev med našimi varovalnimi četami ter med eks-^
severno od Dorpata, so nemške čete zaustavile	bojno za oblast. Komunistični elementi so povzro-	poniranimi sovražnimi odredi. Proti italijansko-
v protinapadih.	čili težka razdejanja, mimo tega pa so terorizi-	francoski meji prodirajoči odredi so bili poraženi
29.	avgust: Ob spodnjem Prutu se borijo nem-	rali prebivalstvo. Po mestu se razširjajo požari,	tudi pri St. Paulu, morda 100 klometrov severno ške čete proti sovražniku, ki naskakuje iz vseh	Posadke naših bojnih letal, ki so južno od Pariza	od Nizze. V Toulonu so se naše junaško se bo-strani. Ob spodnjem Seretu je sovražnik zavzel	napadale ameriške čete, so opažale še pred bom-	juioče sile umaknile pred močnim sovražnim pri-mesto Buzau po trdem boju. V južnem delu	bardiranjem večje in manjše požare, ki so nastali	tiskom na južni rob mesta, kjer nadaljujejo v vzhodnih Karpatov so se v madžarskem obmej-	na ta način, da so Amerikance težko obstreljevali	gozdovih pri Six Foursu ter na polotoku pri pri-nem ozemlju razvneli srditi boji nemških in ma-	naša oporišča Boulevard, St. Germain, Luxem-	stanišču svoj odpor V mestu Marseille prodira džarskih čet proti prodirajočim sovjetskim skupi-	bourg, Montparnasse, Place de Bastille in Place	sovražnik kljub svoji premoči le polagoma Nem-nam. Od Karpatov do Finskega zaliva so se večji	de la Republigue. Zelo prizadeta so bila v ne-	ška oporišča so se vzdrževala v srditih bojih ter boji dne 28 t. m. vršili samo v mostišču Visle,	deljo predmestja v severnem in severovzhodnem	prizadevala zlasti črncem v sovražnem taboru pri Ostrovu, Modohnu in Dorpatu. Sovražnik je	delu Pariza. Napadi delov 1. ameriške armade v	krvave in težke izgube.
kanci na obeh straneh Nogenta s pomočjo težke artilerije spravili pehoto preko reke, vendar niso dosegli nikakih bistvenih uspehov. Bolj vzhodno

Vse sile za totalno vojno vpostavo
Ustavljeno de!ovanje gledališč, varijeiejev in kabaretov — Omejitve na strokovnih in visokih šolah — Podaljšanje delovnega časa in ukinitev dopustov — Poostritev kazenskih določil za sabofiranje totalne
vojne vpostave
Pooblaščenec Reicha za totalno vojno vpostavo, Reichsminister Dr. Goebbels, je sporočil sledeče:
Za popolno izrabo delovnih sil se določi de-
čijih dopust v času, ko stopi ta odredba v veljavo, znaša še več kakor teden dni, se morajo v najkrajšem času vrniti na svoja službena mesta. Za žene in moške, ki dovršijo do 31. decembra 1944 50 oziroma 65. leto starosti, ne velja zapora dopustov. V smrtnih slučajih ter v življenjsko nevarnih boleznih zakoncev, dedov, babic, staršev ali otrok, pri porodih žene in drugih važnih dogodkih, se lahko dovolijo kratki dopusti, za kar je uporabljati pravično in strogo merilo. V nujnih edinstvenih primerih je izrecno težko poškodovancem, ženam in mladoletnikom pri škodovanju izjemoma dovoliti dopuste. Določila o družinskih
lovni čas po vseh javnih napravah in uradih go- vožnjah domov in družinskih vožnjah na obisk
1. V petem vojnem letu smo vzdrževali celotno spodarstva enotno na najmanj 60 ur tedensko. To 0stanej0 v veljavi nemško kulturno življenje v obsegu, kakor ga ne ne velja za delovne panoge, kjer imajo z ozirom
J .CaV—	---J«X — J_Z„___ _: i Z __ _•	nn lrciinn trainrtci rini a in eorlni rlalioi /^r»l/-\Trni /•ac
vzdržujejo druge vojskujoče države niti v mirnem času. Medtem ko sta Anglija in Severna
Ako se ves nemški narod vpostavi za končno zmago, ima tudi pravico do zahteve, da se nastopa z vso strogostjo zoper elemente, ki bi iz udob-
na vojno važnost dela že sedaj daljši delovni čas.
S tem podaljšanjem delovnega časa prištedene	_
Amerika ustavili delovanje svojih pomembnih delovne sile je staviti takoj na razpolago oboro-	,"lost™ brezobzirnosti'ali paznamenom sabotirali
oper, orkestrov in drugih kulturnih institucij , že zem sili in oboroževalni industriji. Vsak vodja	totalnost vojne vpostave. Pravosodni minister bo
kmalu po izbruhu vojne, smo v Nemčiji nadalje- urada ali obrata je odgovoren, da ne bo v uradu	radi tega izdal odredbo za varnost totalne vpo-
vali doslej kulturno življenje v normalnem ob- ali obratu, nobene neizrabljene delovne moči. Kdor	stav6i po katerj b0 kaznovan z zaporom in de-
segu. Totalna vojna vpostava zahteva tudi na tem zaposluje nepopolno zaposlene delovne sile, je sa-	narno' kaznijo ali pa z eno teh dveh kazni vsak,
področju globokosežne omejitve. V bodoče bosta hoter totalne vojne vpostave ter bo najstrožje	ki bi nasprotovai namenoma ali zanikerno zapo-
film in radio razvedrilo vojakom na frontah in kaznovan. Pozno popoldne nekega delovnega dne	yedi ali preDOVedi ti jih vsebujejo pravna do-
ustvarjajoči domovini ter posredovalec kulturnih v tednu je izrabiti za nakupovanje in osebne po-	ločila ali objavljen upravni red vlade Reicha,
------t-.- j-------— ----------j------trebe članov delovnih posad, če se držijo pred-	vrhovnih oblasti Reicha aH enako urejenih uradov
pisanega delovnega časa m ako je vojno-vazno delo opravljeno.
vrednot. Ti dve ureditvi zajameta pri uporabi naj manjšega števila delovnih sil in materijala največ krogov našega naroda.
Do 1. septembra 1944 je ustaviti vsa gledališča, varijeteje, kabarete in igralne šole. Hkrati je smejo naša vojna prizadevanja izgubiti niti enega šajo ustaviti odgovarjajoče poklicne enote in poklicne dneva. Nemški vojak že dalje časa nima nikak- ukrepe, kakor tudi na ukrepe, ki še izidejo v skupine ter privatni gledališki pevski in plesni šnega dopusta. Napram bojujočim se vojakom na okviru totalne vojne vpostave. Naša skupna voj-
frontah je pravično, če se dopustom odpove tudi na prizadevanja niso samo zadeva prostovoljno-delujoča domovina. Zato se s takojšnjo veljav-
o ukrepih za izvedbo totalne vojne vpostave. V izredno težkih primerih se lahko izreče tudi ječo V tem za končno zmago važnem razdobju ne ali smrtno kazen. Ta kazenska določila se nana-
na prestopke zoper vse doslej že izdane
pouk. Cirkuška podjetja je ustaviti razen tistih maloštevilnih, ki so potrebna za vzdrževanje dragocenih živali. Pri tem pridobljene delovne moči nostjo ustavijo začasno vsi dopusti. Dopustniki, se stavijo na razpolago bojujočim četam, v kolikor
sti. Skrbelo se bo, da se pravično razdelijo vsa bremena, ki so s tem povezana.
so za vojno službo sposobne. Ostale pridejo v ob oroževalna in produkcijska dela. Ustavijo se tudi delovanja orkestrov, glasbenih šol in konzerva-torijev, razen nekaj vodilnih, ki jih bo potreboval radio za svoje oddaje. Njeni člani pridejo istotako kakor člani gledališč k oboroženi sili oziroma v industrijo za oboroževanje.
V isto svrho se ukinejo na področju likovne umetnosti razstave, akademije, visoke šole za umetnost in slikarstvo. Nadalje se ustavi delovanje vse leposlovne, zabavne ter temu sorodne književnosti. Obdržalo 6e bo samo prirodoznan- kralj Mihael zapovedal romunski vojski, naj ustavi letij branili proti vzhodu, ubraniti
Izdajs^o IcraBja Hihaela
Nova romunska nacionalna vlada — Romuni se borijo proti Romunom — Posledice romunskega izdajstva
Pretekli četrtek je sporočil Deutsches Nachrich- munska vlada iz mož, ki so pripravljeni podedo-tenbüro po nemškem tisku vest, da je romunski vano deželo, katero so naši praočetje že več sto-
pod vsemi
etveno in tehniško slovstvo, oboroževalne in šolske	operacije proti boljševiškim invazorjem. Romun- okolščinami pred posegom boljševikov.
knjige ter gotova vzorna politična dela. Mnogo-	skega kondukatorja maršala Antonesca je zavrat- Romuni! Nova nacionalna vlada vas poziva k
številna druga založništva se torej lahko ustavijo	na kraljeva zarotniška klika s pomočjo anglofil- odpovedi poslušnosti izdajalskemu kralju Mihaelu,
in pridobilo se bo veliko strokovnih sil za oboro-	—""*— —-----:l- J----:—"— -J
ževalno industrijo. Dnevno časopisje se bo še nadalje omejilo. Izvršiti se morajo še nadaljnje zdru-	sko vlado, ki ji načeljujeta Maniu in Bratianu, žitve listov. Z izjemo manj važnih listov se bo	dejansko pa jo kontrolirajo komunisti. Ta „vlada" omejil obseg dnevnikov na štiri strani pri šest-	je ponudila boljševikom kapitulacijo Romunije, kratnem izhajanju tedensko. Tedensko izhajajoči	Po vsej Romuniji so izbruhnili nato nemiri. Sku-ilustrirani časopisi, z izjemo lista „Illustrierter	pina nacionalnih patriotov se je postavila na čelo
skih politikov in reakcionarnih dvorjanikov od- njegovi dvorni kamarili in koruptni kliki bukare-stranila. Kralj je imenoval takozvano demokrat- štanskih verižnikov.
Romunski vojaki! Romunska vlada vas poziva k odpovedi poslušnosti poveljem izdajalskega kralja in njegovih pomagačev v vojski. Ostanite zvesti ob strani naših zaveznikov, ki prav tako
■ .UU....U... «, .LJ^UIU ttJIU „ll,UJlllV..<'t l'l»u I1UL1UUUIUI11 ,ULLJULU« I LJUfllUVilU UU LC1V7	, , .. . , . .	,
Beobachter" in „Berliner Illustrierte", z raznimi gibanja proti kralju in njegovim izdajalcem ter	kakor ^ prelivajo kri za obrambo romunske zem-glavami, se ustavijo. V celoti se bo z ustavitvijo je naslovila na romunski narod in romunsko voj-	>Je' ^ tem smlslu Je *>oljsevikom zoperstavih edin omejitvami na tem področju osvobodilo za sko poziv za nadaljevanje boja proti boljševizmu.	Por zadnjega, fronto in vojno važna dela več desettisoč dobrih Novo nacionalno gibanje se zavzema za svobodo	" '
in življenje proti smrti in poginu.
Poziv nacionalnih Romunov se glasi sledeče:
strokovnih sil. 2. Ustavi se delovanje organizacije NS-Gemein
Romuni! Mi vsi vemo, da je ta boj proti boljševizmu težak. Toda kje je tisti Romun, ki bi želel, da je tekla kri njegovih očetov in sinov zastonj in da naj romunski narod in dežela postaneta plen boljševizma? Ne! Tisočkrat ne! Vsak Romun, ki bi tako mislil, je izdajalec najsvetejših dobrin na-
_______________ _ _______________ ______H | __________ _______ |_______ roda. Za poštenega Romuna, ki ljubi svoj narod
domovi umetnikov bodo zaprti, turneje in "ure- dvorske" kamarile in male "klike izdajalcev od- in svojo domovino, imamo samo eno geslo: od-ditve, namenjene delavcem oborožitve, pa omejene stranil državnega voditelja Antonesca ter je vo- Por do zadnjega brez obupa. Boljševik je vsled na skupnostna taborišča. Kulturno oskrbo frontnih ljan, nas vse sramotno izdati ter deželo izročiti večletne borbe že sam skrajno jjslabl jen. Romuml vojakov se bo osiguralo s preureditvijo sporedov našemu smrtnemu sovražniku: boljševikom.
Kralj Mihael obljublja mir! Dejansko pa ta mir
schaft „Kraft durch Freude", ki skrbi za razvedrilo	„Romuni! Naše življenje in življenje naših otrok
čet. S tem bo ustavljeno delovanje kakih 200 po-	je v največji nevarnosti. Več let so hrabri romun-
tovalnih gledaliških podjetij, koncertnih agentur	ski vojaki junaško branili romunsko zemljo, med-
in gledališč, uradi KdF v zasedenem ozemlju ter	tem pa je kralj Mihael kot poljubno orodje male
naših vojaških radio-oddajnic ter 6 filmom.
3. Reichsminister za znanost, vzgojo in izobraz- ne pomeni nič drugega kakor okupacijo Romunije bo ljudstva je izdelal obsežen načrt za omejitev po sovjetski armadi, s tem pa boljševizacijo Ro-oziroma delno in začasno ustavitev mnogih ureditev na svojem področju. Cela vrsta poklicnih naroda. Infamna laž je trditev, da so Angleži in šol, ki ne služijo neposredno vojnim svrham, ka- Amerikanci zajamčili romunsko neodvisnost, kajti kor na primer hišno-gospodinjske in trgovske, se dejansko so Romunijo že davno obljubili Stalinu, do nadaljnjega zaprejo Nato bo na razpolago ve-
Če sedaj vzdržimo in vpostavimo zadnje sile, bo Romunija rešena. Živela Romunija!
Narodna romunska vlada."
Dne 25. avgusta je izdal Deutsches Nachrichten-munije in zasužnjenje ter iztrebljenje romunskega büro sledeče poročilo iz Bukarešte: K izdajstvu
narnHfl Tnfamna 1^7 io frHifov fin en Anrrloii' in i , ■ , ,,,___. . ' ..... j______i.ii. _ „„
kralja Mihaela in njegove dvorne klike se je priključila izjava sovjetskega zunanjega komisari-jata, ki ga je razširil moskovski radio. Predaleč bi segalo, ako bi se bavili z obljubami, ki jih je dal Kremi romunskim izdajalcem. Vedno so ista
Kakor je kralj Karol II. s svojo židovsko lju-
liko število fantov in deklet, katerih sovrstniki in	bico več leč kradel ljudski denar in potem stra
sovrstnice stojijo že davno v vojni vpostavi ter	hopetno zapustil deželo, da bi v Ameriki lepo živel	zatrjevanja Moskve napram tistemu, ki kapitu
več tisoč učnih moči. Pa tudi na visokih šolah	na vaše stroške, je sedaj kralj Mihael stopil v	lira pred Moskvo. Cim je mreža zadrgnjena okrog
se. bodo izvršile obsežne omejitve z ozirom na	dogovor z Angleži in Amerikanci, da bi se mogel	nove žrtve, pa pokaže Moskva pravi obraz brutal-
vojne potrebe, kar bo dalo več desettisoč dijakov	zateči k njim za ceno izdajstva svoje dežele in	nega zasužnjevalca in diktatorja. Zanimivo pri
in dijakinj za oboroževalno industrijo. Na pod-	svojega naroda. Ze sedaj je pripravljeno za kralja	tej sovjetski izjavi je ugotovitev, da Moskva ob-
ročju vzgoje bomo torej pridobili več stotisoč	Mihaela letalo, ki naj bi njega in njegov prive-	ljublja Romunom premirje, v kolikor bi romunske
delavcev.	. .. ..... Počenši z 68. dodelilno perijodo dne 16. oktobra
1944 uvedemo zbiralno karto za živila, ki bo zdru- ukradeno zlato je že pred meseci spravil v ino žila vsa važna živila, kupovana doslej na posa- zemstvo.
sek spravilo v pravem trenutku v varnost ino- čete pomagale sovjetski vojski pri „likvidaciji zemstva. Romunskemu narodu in romunski državi nemških čet". Poprej pa o kakem ponehanju vojaških operacij na romunskih tleh po nedvoumni
mezne karte kakor kruh, mast, meso itd. S tem
izjavi sovjetskega zunanjega komisarijata ni go-V tej uri, v kateri sta romunski narod in ro- vora. Morda je to prvo razočaranje za tiste ro-
prištedimo kakih tristo milijonov živilskih kart munska država prišla v največjo stisko vsled kra- munske kroge, ki so v zaupanju v besede kralja pri vsaki perijodi, razen znatne količine papirja ljevega izdajstva ter vsled izdajstva male romun- Mihaela verjeli, da je s kapitulacijo pred Moskvo ga tudi mnogo delovnih sil za druge vojne svrhe. ske klike Badogliotov, se je zbrala nacionalna ro- za Romunijo že konec vojskovanja. To domnevo

Isa Francijo Jc postalo bojišic
Za enotnost bitke in enotnost vodstva — Pariz in njegov
magnetski učinek
Vojaški sotrudnik dnevnika »Taqespost« je dne 28. t. m. poslal iz Berlina 6ledeč pregled front-neqa položaja na zapadu:
Pretekli teden je spremenil vse francosko ozemlje v sklenjeno bojišče. Prvotno to ni bil slučai. Tudi po izkrcanju na obali Rivière ni bilo potrebno, da se je borba zrasla v edinstvo. Medtem pa so 6e močno tekoča gibanja obojestranskih 6il v področjih severa in juga tako močno približala, da se sedaj zaraščajo. Enotnost vodstva bitke s stališča obrambe, zahteva tako približevanje, ki je«postalo podlaga vseh bodočih dispozicij s strani obrambe. Ta obramba je doslej še vedno lahko predpisovala nasprotniku, kedaj bo dobil posamezne pokrajine v svoje roke. Svoje po vsej Franciji razmetane odrede je združila v posamična večja telesa in jih dirigira sedaj v nove prostore, v katerih se mora zgraditi enotni odpor. Sovražnik tudi teh gibanj ni mogel preprečiti. Pričeli so na jugozapadu. jugi in v jugovzhodu Francije, v splošnem v severovzhodni smeri. Nasprotnik je sicer skušal motiti te umijce ali pa jih izobčiti. V to fevrho je vpoètavil poleg regularnih čet tudi »podzemne« bojne 6ile Postavil se je pred ceste ali pa ob me6ta ki jih je bilo treba prekoračiti. Toda oklopniške konice, ki so služile našim umikalnim operacijam v varstvo, so izsilile pohod, odbile So vsak poskus zadrževanja, obenem pa so œtro zavrnile vsako preveč eksponirano sovražno skupino ter tako omogočile, da so čete dosegle predpisane cilje. Zlasti severovzhodno od Grenoble-a in Ženevskega iezera in jugovzhodno od Lyona so' bili odbiti vsi poskusi zadrževanja. Iz nastavka v to svrho eksponiranih sovražnih odredov izhaja nedvoumno, da hoče južna skupina preprečiti združitev glavnine vojne skupine Blaskowitz z nemško skupino na severu. Za izvedbo teqa gibanja je važen odpor, ki ga dajeta posadki v Toulonu in Marseille-u. Ta odpor v svrho vezanja močnih sovražnih sil izgleda morda postranskega značaja, je pa z ozirom na veliko umikalno operacijo proti severovzhodu Francije ogromne vrednosti. Sleherna sovražna skupina, ki je zapletena v poulične boje v Toulonu, manjka v marškoloni, ki stremi v 6meri proti severu.
Zadnji dnevi 60 bili na zapadni severni fronti v znamenju borbe za reko Seine. Slo je zato, da spravimo vse naše sile z zapadnega na vzhodno obrežje. V to svrho je bilo treba na levi strani reke Seine držati več dni močno mostišče, da bi se omogočila četam in materijalu pot preko reke proti severovzhodu. Amerikanci in Kanadčani so sicer skušali ta zapah na levem obrežju predčasno izobčiti, vendai je to mostišče držalo in omogočilo umik preko Seine Tako 6e je v tretjič izjalovil sovražni kotel, namenjen posadki mostišča, prvotno pa tudi še tistim nemškim silam, ki Seine niso prekoračile Sovražnik ie torej v tretjič dokazal, da ne moie izvesti uspešno svojih nameravanih operacij, čim gre za gibanje, ki zahteva umetnost vodstva in trdoto bojevanja.
Medtem se je pomaknil vojaško nezanimivi Pariz v središče dogajanja. Sovražnik 6e ie udal svoji politični častihlepnosti. S svoiimi operativnimi nujnostmi je kapituliral pred politiko. Fran-
je izdajalski kralj zavestno gojil, ko je v svoji proklamaciji romunskemu narodu izjavil: „Sovjetski pogoji premirja so bili sprejeti. V istem smislu je bila formulirana tudi izjava Mihaelove „vlade", ki govori prav tako o sprejetju sovjetskih pogojev premirja, kakor da je to nekaj samo ob sebi razumljivega. Kakor pa izhaja iz uradne sovjetske izjave, pa Moskva niti ne misli predložiti Romunom svojih pogojev premirja. V razmerju Romunov do Moskve oziroma obratno se torej nič ni spremenilo. Romunija mora torej nadaljevati vojno, samo da je kralj postavil nezaslišano zahtevo, da se naj Romunija bori ob strani svojih najhujših sovražnikov.
Zaenkrat se je razvnel v Romuniji boj v notranjosti. Romuni se borijo proti Romunom. Upati pa je v interesu obstoja in svobode romunskega naroda, da se bodo odgovorne nacionalne sile oja-čile in da bo Romunija v zadnjem trenutku zaustavljena pred breznom, v katerega jo je nameraval pahniti kralj Mihael s svojo brezvestno dvorsko kliko.
coska prestolnica je kakor magnet, ki privlačuje sovražne regimente ter jih tako odteguje prvotnemu cilju razširjenja naših mostišč na desnem obrežju Seine. Toda to še ni edini vzrok za koncentracijo okoli Pariza. Prva sovražna mostičča severno in južno od Pariza so bila več dni izpostavljena najhujšemu nemškemu protipriti6ku. Del teh mostišč so naše čete zopet likvidirale. Na Amerikance, ki so se silno pehali za ta oporišča na desnem obrežju Seine, je napravil energičen odpor nemških čet očividno velik vtis. Ameriško vodstvo, ki ni pripuščalo nikakega zastoja, se je vrglo nato na Pariz, v domnevi, da bo s pomočjo podzemskega gibanja v mestu samem prišlo razmeroma do lahkega prestižnega uspeha. Bitka za Pariz .pa je postala stvar, ki' je zahtevala velike izgube in težave, predvsem pa je zahtevala več
časa in sil, kakor je sovražnik pričakoval. Ker pa je sovražnik jugovzhodno od Pariza dal svojim silam, ki se borijo za forsiranje reke s svojo pritegnjeno artilerijo prednost močnega varovalnega ognja, je zamogel na desnem bregu izvojevati nekatera izhodišča. Ta mostišča na Seini določajo dispozicije našega vodstva za nadaljnji potek bitke za Francijo v toliko, da ta moment določujoče zarisuje potek potrebne frontne črte. Nemški odredi, ki 6e pretekajo iz dosedanjih bojišč v novo fronto, se bodo tamkaj združili s silami, ki so doslej ščitile severno Francijo. Bistveno oja-čenje bodo doživele te 6ile prvotne armadne skupine sever s pomočjo čet, ki bodo prispele iz Reich-a, da bi novo fronto na zapadu podprla in zgostile. Da se na francoskem severovzhodu odražajo še zelo pomembne zastojne črte, je znana stvar. Katera izmed teh zastojnih črt ie bila od vodstva izbrana za to, da bi omogočila v gibanju se nahajajoči zapadni fronti močno oporo, bo odločilo vodstvo. V teh dneh se bo izkazalo, kje je bila sklenjena konsolidacija zapadne fronJ te. Naše čete bodo morale izkoristiti pridobljeni čas do sklenjenega sovražnega razvoja pred to fronto.
- i
Razgibani jugovzhod Evrope
Posledice Mihaelovega izdajstva — Korist imajo edinofe boljševiki
Po informacijah, ki jih je dobil nemški tisk iz Berlina, je izmed vseh političnih prizorišč jugovzhod tisto področje, kateremu velja trenutno najjačji splošni interes. Dogodki v Romuniji so izzvali dvojni učinek. Medtem ko se nanašajo vojaške posledice verolomstva na južni bok vzhodne fronte, segajo diplomatski dogodki v notranje in zunanje razmere ostalih balkanskih držav. V sedanjem štadiju vojne "še nekako združujeta oba učinka v splošnem razvoju.
Čeprav je odstranitev maršala Antonesca prišla iznenadoma, se romunski zmešnjavi nikakor ni čuditi. Znano je, da je bila Romunija že več mesecev izpostavljena neprestani živčni vojni. Grožnje in obljube so prihajale iz dveh smeri: Na eni 6trani iz Sovjetske Unije, na drugi strani iz zapada. Brez dvoma je bil za romunsko' politiko najmerodajnejši protest Moskve, ki je pridobil glede obsega grožnje, čim težavnejši je postal vojaški položaj in čim bližje se je prerival sovražnik proti jedru Romunije. Mimo tega so bile po abdikaciji Karola II. v Romuniji na delu sile, ki so pripravljale povratek kralja in s tem tudi povratek parlamentarnega sistema. Dolga leta niso imele te sile nikakih predpogojev za uspeh. Njihovo delovanje so radi tega opazovali brez vsake zaskrbljenosti. Nevarne so postale šele v sedanjem štadiju vojne in do šahovske poteze so prišle šele spričo ogrožanja s strani sovjetskih armad. Nekaj sličnega so doživeli tudi sosedje Romunije, čeprav še niso tako neposredno začutili bližino fronte. Na Madžarskem je Nemčija izločila že pred meseci tiste kroge, ki so hoteli nastopiti isto pot kakor Maniu in Bratianu. S fundamentalno preosnovo vlade je bil takrat na Madžarskem preprečen razvoj, kakor ga doživljamo sedaj v Romuniji. Glede Bolgarije je znano, da so tudi tam na delu sile, ki zagovarjajo premirje. Znano je tudi, da skušajo zavezniki že dalje časa priti z Bolgarijo do dogovora, ki bi omogočil bolgarski vladi izstop iz vojne. V inozemskih krogih so čestokrat zatrjevali, da je situacija Bolgarije manj težavna kakor položaj ostalih se vojskujočih se balkanskih držav, ker se nahaja Bolgarija v vojnem 6tanju zgolj z za-padnimi silaini, s katerimi 6e vojskuje, če izvzamemo letalske napade, samo protokolarno. V zvezi z dogodki v Romuniji ni preveč povedano, ako se ugotavlja, da je razvoj v Bolgariji prav tako dospel na svoj višek.
Sovjetska agencija »Tass« je obelodanila uradno stališče k dogodkom v Bukarešti. Iz te obeloda-nitve izhaja, da so boljševiki Antonescovi vladi že aprila tega leta ponujali premirje. Boljševiki 60 zahtevali nemilosrčno in brezpogojno kapitulacijo. Samo v tem 6lučaju, ako bi Romunija vse svoje sile vpostavila proti Nemčiji, so bile predvidene milote. Te pogoje je sedaj sprejel kralj Mihael. Omiljeni niso bili niti za eno 6amo vejico. Po kralju Mihaelu vpostavljena vlada je zaključila slab posel, čeprav je vlada generala Se-natesca Nemčiji sedaj tudi oficijelno napovedala vojno. Korist imajo brez dvoma boljševiki, ki so zamogli radi rumunske zmešnjave izboljšati svoje
frontne položaje, kar bi bilo sicer možno le P® dolgotrajnih bojih. Ostale balkanske države 6i torej lahko izračunajo, da se jim bržkone ne b« godilo drugače. Vsekakor pa je diskusija za predčasni mir ravno v Bolgariji dosegla višek, ki takih ugibanj bržkone več ne dopušča. Zelo značilno je dejstvo, da se je znani agent komunn stične internacionale Dimitrov podal iz Moskva na Balkan, kjer vidi fcot bivši Bolgar očividna nov krog svojega delovanja.
Dogodki v Romuniji — in to je za nas najvažnejše — ne bodo ostali brez daljnosežnih vojaških posledic. Glede tega si moramo biti treznd na jasnem. Pomisliti moramo samo na BadoglU jevo izdajstvo. Vsekakor pa sovražnik tudi takrat ni dosegel to, kar si je obetal od kapitulacije. Sovražnik je tudi tokrat napredoval in stoji oif izlivu Donave. Z vzhodne strani skuša obiti Karpate in z vso silo že sili proti jedru Romunije» Kako daleč bo pri tem prišel, še ni vidno, kei pač nadaljuje svojo živčno vojno proti sosedom Romunije, ne da bi bil obenem premagal nemških čet.
POLITIČNI DPOBIŽ
□	Churchill in Roosevelt sta konspirirala že davno pred vojno. Irski časopis »Leader« poroča,
da je angleški parlamentarec Mac Govern nedavno v parlamentu odkril, da je Churchill že davno pred izbruhom sedanje vojne za hrbtom takratnega angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina napravil z Rooseveltom skupno stvar. Predvsem si je Churchill od Roosevelta pridobil zagotovilo, da bodo Zedinjens države Severne Amerike v vsakem slučaju, ako zabrede Anglija v vojno, slednji priskočile na pomoč. Ta zagotovila, ki jih je dobil Churchill, ie podal Roosevelt brez znanja svojega naroda. Mac Govern je končno naglasil, da ima te informacija iz popolnoma zanesljivih virov
d Kralj Mihael je lutka. Od Kerenskega vodi paralela do Badoglia in Mihaela. Anglija ie ša vedno obljubila nebesa, pozneje je pa pot vodila naravnost v Stalinov pekel. Tako piše belgrajski list »Novo vreme« k poročilu, da ie Churchill odobril pogoje, ki so jih stavili Sovjeti Romunom. O tem poročilu se ne bo nikdo čudil, tako nadaljuje imenovani list, kdor pozna igro Londona in Washingtona Odkar je London pahnil Poljsko v sedanjo vojno, so triki te vrste dovolj znani. Kralj Mihael je samo lutka v rokah Sovjetov.
□	Poziv prebivalstvu mesta Tokio. Tokijski župan, general Nišio, je izdal prebivalstvu japonske prestolice oklic in poziv, v katerem poziva vsakega posameznika, naj stoji vzgledno na svojem mestu in naj 6tori vse, da. bo Japonska iz-vojevala dokončno zmago. Sprejeti da je treba vse težave, celo smrt, saj gre za to, da se zavaruje prestolnico 30001etnega carstva in da se izpolni naloge, ki "jih je zarisal japonski car.
2. September 1944_»ŠTAJERSKI GOSPODAR«	Seite_7._
kljub vsemu izdal in prodal svoj narod in svojo domovino ter storil ravno nasprotno od tega, kar je v svoji knjigi pisal. Sedaj se pa čuje, da tiska neki ameriški založnik novo delo Badoglia, ki se glasi »Pot Italije k Anglo-Amerikancem«. V tem delu pa pljuva izdajalec na vse tisto, kar je v svoji prvotno omenjeni izdaji proglašal za sveto. Re6 lep značaj, ki se ga lahko vsak čas kupi, pripravljen, služiti tistemu, ki najbolje plača.
□ Pomembna izjava zagrebškega nadškofa in metropolita dr. Stepinaca. Iz Zagreb i poročajo: V zagrebških političnih krogih komentirajo izjavo, ki jo je dal te dni nadškof in hrvatsKi metropol» dr. Alojzij Stepinac. Ta iziava se glas;: »Ali smatrajo zavezniki za zločin, ako stremi hrvatski narod z vso silo po svobodi in ako danes brani svojo državno neodvisnost z nezaslišanimi žrtvami? Hrvatje se ne "bodo nikda' odpov'edali svojim pravicam!« Te besede zagrebškega nadškofa so tem pomembnejše, ker se je dr Stepinac boril v pretekli svetovni vojni na solunski fronti kot jugoslovanski dobrovoljec in ker doslej hotoma ni dal nikakih političnih izjav. Vsled tega so ga ameriške in angleške radio-oddainire označevala kot »nasprotnika današnje Hrtvatske«.
Seite 6.__»ŠTAJERSKI GOSPODAR«_2. September 1944
fí -PK-Kriegis-berichter Adendorf (Sch)

Fallschirmjäger in Litauen
In dem stählernen und elastischen Band, das in Litauen vor die Tore Ostpreußens gelegt ist, kämpfen auch unsere Fallschirmjägereinheiten. Bei allen Aktionen, die schnelles Handeln erfordern, werden immer wieder ihre Stoßtrupps eingesetzt. — Unser Bild zeigt Fallschirmjäger auf dem Marsch in eine neue Bereitstellung
PK-Kriegsberichter Slickers (Sch)
Der Duce bei seinen Truppen
fi Der Duce besichtigte kürzlich seine an der Adriafront einge-9 setzten Truppen sowie die deutschen Befestigungsanlagen am 4 dortigen Abschnitt. Wo er sich blicken ließ, war er 6tets um-s ringt von seinen Bersaglieris, die ihn immer wieder ihrer 4 Heuen Gefolgschaft versicherten und um baldigen Einsatz im Kampf gegen den gemeinsamen Feind baten
PK-Kriegsberichter Back (Sch)
Am Brückenkopf an der Weichsel
»Tiger« und »Panther« im Kampf bei Tag und Nacht
PK. Dunkel und fruchtbar ist die Erde. Die Dorfstraßen schäumen im Prunk der Rosen, Flammenblumen, Dahlien, der Lilien und Astern. Die Bäume stehen breit, gesegnet von Frucht, voll Ketten von Birnen, sich rötenden Äpfeln, Pflaumen, Mirabellen. Der Wellenschlag des reifen Weizens treibt nach den Dörfern, Kartoffelfelder blühen, Lupien duften süß und schwer. Den Ostwind fangen die Waldgürtel an der Weichsel. Die schmalen Bäche unter alten Pappeln und hohen Wiesen tränken den Boden, die Sonne nährt ihn und trocknet ihn nicht aus. In den kleinen Hainen, den Buchenhecken schwatzen zärtlich Stare, Störche spazieren über die Stoppelfelder.
Der Wagen hat den tiefen kühlen Kiefernhorst durchfahren, und wir befinden uns in einem weiten Garten, über dem der Herbst die ersten Schleier breitet. Eine der fruchtbarsten Landschaften des Generalgouvernements dehnt sich vor uns aus. Die Dörfer sind sauber, jedes Haus hat seinen
bunten Blumengarten, seinen gepflegten Gemüse-und Obstgarten, in dem die Bienenstöcke im Gras stehen. Unsere Augen, noch immer die ehernen Farben der Pripjetlandschaft, den flockigen Schnee des Wollgrases, das stumpfe Braun des Moores, das fahle Grün der sauren Wiesen gewohnt, trinken die belebteren lieblichen Bilder menschlichen Fleißes. Immer reicher wird das Land, je weiter wir nach Westen kommen, immer blühender, schöner die Erde und immer erbitterter wird der Kampf, immer flammender die Entschlossenheit unserer Grenadiere, diese Erde vor den Maschinenherden der Bolschewisten zu bewahren.
Sie rollen schon heran, durstig nach brennenden Dörfern, hungrig auf verbrannte Erde, gierig darauf, diese Gärten auszuplündern, die Weizenfelder unter ihren Gleisketten einzustampfen, diese Welt in eine Wüste zu verwandeln.
Jeden Forst vor ihrem Brückenkopf verwandeln sie in eine Festung. Wie Maulwürfe graben sie
sofort nach ihrer Ankunft ein tiefverzweigtes Stellungssystem in den Soden. Laufgräben führen parallel zum Waldrand. Stichgräben verbinden die Stellungen der schweren Maschinengewehre. Scharfschützen lauern auf gut getarnten Kanzeln und Horsten in dichten Baumkronen. Darunter sind Pakbatterien und Granatwerfer vorgezogen, Rohr bei Rohr. Schon in der ersten Nacht sind Minensperren auf die Wege zum Forst verlegt worden, und hinter dieser breiten Front drängen sich die Panzer, warten Sturmgeschütze, Selbstfahrlafetten, landen Transportflugzeuge mit Munition und Verpflegung, schieben sich die Fähren mit Salvengeschützen und Kanonen pirschend an Land. Jeden Tag schießt eine neue Batterie aus schnellgeh? nen Schußschneisen, langen neuen Granatwerfern hinüber zu den deutschen Beobachtern in ihren Schützennestern.
Nachts sickern bolschewistische Spähtrupps in den mannshohen Getreidefeldern, in dichten Hek-ken an den Bachgründen ins Hintergelände vor, greilen in blitzschnellem Feuerüberfall einen Kompaniegefechtsstand an, versuchen einen deutschen Posten auszuheben und tauchen in der mondlosen Finsternis der Augustnacht oder im schwimmenden Frühnebel unter. Plötzliche Angriffe nach kurzem Feuerschlag der Granatwerfer bringen ihre Kompanien und Bataillone vor unsere' Maschinengewehre und Geschütze. Die Artilleriie schießt Sperrfeuer, langsam schieben sich „T'iger" und „Panther" auf den metertief aufgewühllten Waldwegen nach vorn und fallen den vordlrängenden Feind wild an.
Den abgeschlagenen Sowjets folgen unsere Grenadiere in Schützenpanzerwagen, aufgesessen auf Panzern, begleitet von Selbstfahrlafetten und stoßen in die Waldbastionen des Brückenkopfes vor. Die „Panther" brechen wie Urwaldriesen haushohe Kiefern und schlagen neue Wege durch den tiefen Forst, um die Minensperren zu umgehen. Die Panzergrenadiere sind ausgebootet und gehen mit Handgranaten vor. Die Geschütze übernehmen den Feuerschutz. Jagdbomber und Schlachtflugzeuge werfen sich in die erbitterten Kämpfe. Vom Ost-uler der Weichsel brüllen die schweren Geschütze der Sowjets. In verzweifelten Gegenangriffen versuchen die Sowjets, ihre Stellungen zu behaupten. Neue Verbände werden herangezogen. Unsere Grenadiere werden mit Paksalven und Granatwerferlagen überschüttet. Die schwarze Erde trinkt junges Blut. Panzer brennen. Der seidenblaue Himmel hüllt sich in dunkle Wolken. Gefangene laufen mit hochgehobenen Händen vorüber, ihre Gesichter sind verschmiert, die Augen voll Schrecken weit aufgerissen. Häuser stürzen zusammen. Die Gärten verschwinden in Feuer und Staub.
Im Abenddunkel kommen unsere Grenadiere in ihre Ausgangsstellung zurück. Dort gibt es Verpflegung. Sie empfangen neue Munition. Ein „Panther" wird von vier Zugmaschinen durch den weichen Boden abgeschleppt. Die Sturmartillerie beschießt neue Bereitstellungen der Sowjets. Panzerspähwagen rollen hinter einem Gehöft zurück. Sternschnuppen fallen zwischen die Zweige der rauschenden Papptin. Die Grenadiere sehen ihnen
nach. Sie schlafen hinter einer Hauswand, neben der Scheune, vor ihrem Panzer, in ihren Wagen, Zwei, drei Stunden später sind sie schon wieder unterwegs. Die Schlacht am Brückenkopf an dei Weichsel duldet keine Atempause und keinen tiefen Schlummer. Sie fordert ihre Männer bei Tag und Nacht. -
Kriegsberichter Karl Otto Zoltmann
□ Nemški vojak je zvest Fiihrerju v vsakem
položaju. V ameriškem vojnem ujetništvu 6e nahajajoč vojni ujetnik iz Feldbacha na Štajerskem je*pisal svoji materi pismo sledeče vsebine: »Tudi če je usoda, ki jo moramo deliti, trda, 6mo kljub temu čili ter stojimo vernega srca za Fuhrerjem, držeč mu zvestobo do groba.«
O Badoglio kot pisatelj in založnik. V Bologni so našli 6000 izvodov knjige »Pot Italije v Berlin«, ki jo je 6pisal in založil izdajalec Badoglio v času, ko še ni stopil v službo Anglosasov. V tej svoji knjigi je na dolgo in široko razlagal potrebo po sodelovanju Italije z Nemčijo. Ko so mu pa Anglo-AmesLkanci ponudili svoje dolarje, je
Während noch die
letzten Garben auf die Erntewagen geladen werden, wird auf den eben abgeernteten Feldern von der
Bevölkerung mit dem Bau eines . Stellungssystems begonnen
Durch riesige Rauchschwaden, die über das Schlachtfeld ziehen, gehen ^-Panzergrenadiere vor. Uberall liegen brennende Panzer der Sowjets umher, die sie zur Strecke gebracht 'haben
ff-Kriegsbe richter Grönert (Sch)

e Rüstung bemüht, alle ksamer zu gestalten. Auch Landungsboote gelegt wer-An Stelle der runden Mine eine Sprengladung enthält, Auflaufen auf solche Mine Ladung dieser neuartigen nleger übernommen Kriegsberichter Tölle (Sch)
Die Arbeit an Ostpreußens Schutzwall
Harte Abwehrkämpfe im Osten
Mit stetem Erfolg i6t di Kampfmittel zu verbessern die Minen, die für die f den, erhielten eine neue F ist eine Betonsockel getret durch die Landungsboote in Stücke gerissen werden.
Minen wird von e'
MALE VESTI
*	Junaška smrt generala Häufle. V bojih blizu Lemberg a je padel junaške smrti odličen general in vojskovodja General der Infanterie Arthur Hauffe, ki je poveljeval armadnemu zboru.
*	Odlikovanje izumitelja na področju gradnje ladij. Führer je odlikoval z redom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit Schwertern voditelja glavnega oddelka za gradnjo ladij, generalnega direktorja Otto Merker-ja, ker je izumil in omogočil brezkompromisne in prevratne načine v gradnji ladij ter si e tem stekel velike zasluge.
*	Tragična smrt Spodnještajerke. V Heinzel-dorfu (Schlesien) ie dne 15. avgusta umrla tragične 6inrti mladenka Sotie Kuchar, nekdanja re-jenka družine Filiptschitsch v Rannu. Priljubljeno pokojnico bodo obdržali v lepem spominu vsi, ki «o jo poznali.
*	Apel urada Kreisführung Marburg-Land. Minulo soboto so imeli apel urada Kreisführung Marburg-Land, na katerem so Ortsgruppenführer-ji iznesli svoje želje. Navodila ;e dajal Kreisführer Doboczky ter postavil v ospredje potrebo po totalni mobilizaciji vseh še razpoložljivih 6il za totalno vojno vpostavo
*	Vzglednl dar. Neka žena iz Marburg-a, ki živi f.edaj v Volkermarkt-u, je poslala Ortsgruppi Marburg I v zahvalo za Führer-jevo rešitev 200 RM z željo, naj ta znesek izročijo Nemškemu Rdečemu Križu.
*	Ortsgruppentag Ortsgrupp Trifail-Ost In Tri-Äiil-West se je vršil dne 19. in 20. avgusta. Na zborovanju vaditeljev obeh Ortsgrupp sta poročala Ortsgruppenführerja Supanz in Walentan o storitvah v Ortsgruppah. Velik delež na zaslugah gre pri tem ženam, ki 6o v delu za vojake ter 6 kuhanjem in šivanjem itd. pokazale svojo pridnost. V prepričevalnem govoru je nato podal Krei6führer Eberharth smernice za nadaljnje delovanje, pri čemur je dal izraza svoje vere v Führerja in zmago. V Heldenhainu so počastili za narod in domovino padle junake. Veliko zborovanje se je vršilo za hišo Kreisführung, kjer je govoril zastopnik Bunidesführerja, Kreisführer Strobl ter izročil zastave. Pri tem &e je zahvalil rudarjem in njiho.vim ženam za njihovo vzorno držo ter vzporejal 6edanjo vojno z dobo bojev gibanja, kar je navzočim vlivalo v srca zaupanja in vero v zmago. S himno in počastitvijo Führerja so zaključili lepo uspelo prireditev.
*	Prijava mož in žena za naloge obrambe Reich-a. Ker ohstoja povod, še še enkrat opozarja na 2. odredbo generalnega pooblaščenca za delovno vpostavo o prijavi mož in žena za naloge obrambe Reich-a z dne 10. 6. 1944, da so podvržene prijavni obvezi tudi osebe, katerih delovni čas v samostojnem ali odvisnem poklicu znaša manj kakör 48 ur tedensko. Po tem spadajo pod prijavno obvezo tudi že lani na podlagi 1. odredbe o prijavi za delo vpostavljene delovne sile, ki že od vsega začetka ali pa začenši s poznejšim časom delajo manj kakor 48 ur tedensko. Prijavni obvezi 60 podvržene tudi tiste osebe, ki 60 se lanskega leta sicer javile, ki so pa doslej iz kakršnihkoli razlogov bile osvobojene delovne vpostave ali pa začasno odvrnjene.
*	Predvojaška vzgoja v Wehrertüchtigungsla-gerjih. Glavni pooblaščenec za delovno vpostavo in Reichsjugendführer 6ta v sporazumu s pooblaščencem Reicha za totalno vojno vpostavo spb-ročila, da 6e morajo mladoletniki, ki dobijo pozive za vstop v Wehrertüchtigungslager-je in Reichsausbildungslager-je ter za vstop v tako-zvane Führerschulen, odzvati tozadevnim pozivom kakor doslej. Podjetja morajo mladoletnikom pri predložitvi poziva omogočiti udeležbo v imenovanih taboriščih.
*	Ne dotikajte se municije, rastreliva in ročnih granat! V bližini Haderslebena (Nordschleswig) je hašel neki kmet na travniku, kjer je spravljal seno, dve ročni granati ter ju kratkomalo odnesel na svoj dom. Pri razkladanju je vrgel granati na cementirano dvorišče, kjer sta eksplodirali ter težko ranili njegovega štirimesečnega otroka, poškodoval pa tudi kmeta samega.
*	Pregled zobovja mladeničev predvojaških letnikov se je začel tudi na Spodnjem Štajerskem. Mladeniči, ki dobijo tozadevne pozive, 6e morajo na V6ak način podati k zobozdravniku ali zobo-tehniku, kar velja tudi za tiste ki sc mnenja, da imajo svoje zobovje v redu. Ureditev zobovja se vrši na 6troške zavoda za bolniško zavarovanje na podlagi tozadevnega odloka notranjega ministra in ima namen, da prihaiajo mladeniči v vojaško službo z zdravim zobovjem.
*	Gau Steiermark je povečal svlnjerejo. Kakor
širom Reich-a, tako so kmetovalci tudi »v Gau-u Steiermark povečali stanje svojih svinj. Po zadnjem štetju, ki se je vršilo dne 3. junija t. 1., so ugotovili 24% zvišanje napram letu 1943. Gojitev prascev je narastlo za kakih 35%. Štetje mladih svinj zaznamuje porast za skoraj celih 60%.
*	Trganje ciklam po gozdovih zabranjeno. V smislu nemške zaščite prirode je zabranjeno vsako trganje in izkopavanje znane ciklame (Ciclamen europaeum), ki nas razveseljuje s svojim rdeče-vijoličastim cvetom. Istotako je prepovedano prodajanje ali nakup teh cvetlic.
. * Ure se dobijo samo na marke. Reichsbeauftragter za steklo, keramiko in predelavo lesa je izdal navodila za potrošnjo ur. Po teh določilih se bo počenši s 1. septembrom 1944 prodajalo žepne in zapestne ure, kronografe, budilke in ure-štoparice samo na Uhrenmarke, ki jih izdajo Wirtschaftsamti.
*	Motorna vozila kontrolira policija in vojaštvo. Reichsführer ff in šef nemške policije je v sporazumu z vrhovnim poveljstvom oborožene sile odredil, da so razen policije opravičene tudi vojaške patrole (Wehrmachtsstreifen), pregledati in kontrolirati vsako motorno vozilo — vključno civilnega področja in vseh organizacij.
*	Oddaja starih kosti za milo se mora vršiti v popolnoma suhem stanju in brez vsakega mesa. Zato je treba kosti predhodno kuhati ter očistiti vsega mesa, masti in ostankov hrane. Samo oprane in čiste ter na zraku posušene ko6ti 6e sprejemajo, nakar se dobi za vsakih 5 kg po en komad mila.
*	Prijava mož in žena za naloge obrambe Reicha. Možje in žene pri oblasti in korporacijah javnega prava, ki delajo manj kakor 48 ur tedensko (delne delovne 6ile in poldnevno zaposleni), so na podlagi druge odredbe o prijavi mož in žena za naloge obrambe Reicha z dne 10. julija 1944 podvržene prijavni obvezi. V kolikor se take 6ile doslej še niso prijavile, 6e mora to takoj zgoditi. Za prijavo potrebne tiskovine 6e dobijo pri Arbeitsamtih (glavnih uradih in podružnicah) ter pri Bürgenneiteramtih, v Grazu in Mar-burgu (Drau) pa pri policijskih revirjih .
*	Nakup tekstilij. Potrošniki smejo kupovati na nanabavne liste podvrženo blago samo za svojo lastno uporabo. S tem pa ni rečeno, da morajo pri nakupu tekstilnega blaga prihajati v trgovino v svrho nakupa imejitelji Bezugscheinov osebno. Nakup 6e lahko izvrši po zastopniku. Trgovec je pri tem opravičen zahtevati izkaz, da je kupec res pooblaščen izvršiti nakup za lastnika Bezug-6cheina. Da se prepreči neprilike pri nakupu po inozemcih, je določil urad Reichisstelle für Kleidung, da se nabavnim listom podvržene tek6ti-lije prodaja potrošnikom, ki nimajo 4. Reichskleiderkarte le tedaj, če se izkažejo z legitimacijo, ki je opremljena s sliko.
*	Razširjenje terorističnih napadov. Po daljšem presledku, ki je imel ozadje v slabem vremenu, je zadnje dni zopet oživela letalska vojna od za-pada in juga. Sovražna letala so si pri tem izbirala cilje, ki 60 bih doslej samo delno ali pa še sploh neprizadeti. Za letalske napade na Vzhodno Prusijo tvori izhodišče Anglija za napade v Protektorate v Sudetih in Gornji Šleziji se pa poslužujejo letališča v Foggiji, v Italiji. Sovražni poleti iz juga se vršijo preko Hrvatske, Zapadne Madžarske in Ostmarke v Protektorat in Gornjo Šlezijo, Pri poletih iz Anglije pa skuša sovražnik kršiti švedsko nevtralnost, da bi imel ugodno zračno črto.
*	Omejitve v poštni in telefonski službi. Reichs-
postmmister je v svojem uradnem listu objavil podrobnosti o omejitvah v poštni in telefonski službi. Več je razvidno iz razglasov, ki so na vpogled po poštnih uradih v prostorih za stranke. Ta nova določila so medtem že stopila v veljavo. Dolžnost vseh je, da se v času totalne vojne vpostave kolikor mogoče omeji vse, kar zaposluje poštne in telefonske ureditve.
*	Ne pregrešite se zoper predpise o zatemnitvi ln prometu! Policijski direktor v Marburgu poroča: Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je z odlokom z dne 4. avgusta 1944 odredil, da mora plačati vsak, ki 6e pregreši zoper predpise o zatemnitvi, takoj na licu mesta nadzornemu organu denarno kazen v iznosu 20 RM, vsak,, ki se ga zaloti, da 6e je pregrešil zoper prometne predpise, pa najmanj 5 RM. Težje prestopke se kaznuje z večjimi kaznimi.
*	Delo med javno letalsko zaščito. Minister letalstva je izdal določila o zadržanju pri javni letalskf zaščiti (Öffentliche Luftwarnung), ki jih je razglasil Reichsführer ff in šef nemške poli-
cije. Po teh določilih se po dajanju znaka »ÖN tentliche Luftwarnung« nadaljuje vse gospodarsko življenje in ves promet. Po delavnicah in uradih se mora delo nadaljevati. Nedovoljeno je, da bi se pri tuljenju, siren, če dajejo znak »Öffentliche Luftwarnung«, člani delovnih posad podajali v zaklonišča ali pa celo v oddaljene bunkarje. Izključeno je tudi, da bi se delo- ustavilo v trenutku, ko dobiva flak navodila od svojih službenih mest. V slučaju, da pade začetek dela v čas, ko traja »öffentliche "Luftwarnung«, se mora x delom začeti kakor navadno, ne pa morda čakati v stanovanju konec trajanja javne letalske zaščite. Ako se pa v času trajanja »öffentlich« Luftwarnung« priporoča po radiju, da bi se prebivalstvo držalo letalsko-zaščitnih predpisov (Luft-6chutzmässiges Verhalten), lahko BetriebslufV schutzleiterji odredijo, da se delovne posade po" dajo v letalsko zaščitna zaklonišča.
*	Začasna zapora dopustev. Ker je uvedena začasna zapora dopustev, se najdejo podrobnosti tega ukrepa v določilu, ki je izšlo v 190. številld Reichsanzeiger-ja z dne 25. avgusta 1944. Kakor znano, 60 predvidene gotove izjeme v začasni ustavitvi dopustev, med drugim za moške, ki dovršijo do kraja Jeta 1944 65. leto in za ženske, ki dovršijo 50. leto starosti ter v nujnih družinskih in zdravstvenih zadevah. Izjema velja tudi za za-konske žene, katerih možje pridejo od vojakov na dopust, v kolikor ga še dobijo, in sicer je takim ženam dovoljevati dopuste v smislu dosedanjih predpisov. Člani delovnih posad, ki radi ustavitve dopustov niso bili deležni dopustov, bodo po Ukinitvi zapore primerno odškodovanj. » izravnavo.
*	Začasno ustavljanje počitniških potovanj. Z
ozirom na nujnost transportiranja kmetijskih pit delkov v času žetve ter na uvedbo splošne zapore 'dopustev so počenši s ponedeljkom, dne 28. avgusta 1944, ob 0,00 uri mimogrede ustavljena vsa potovanja radi oddiha ali počitnic. Radi tega se tudi ne izdaja več nikakšnih potovalnih izkazov na podlagi žigosanja Kleiderkart. 2e pröje i»-dani izkazi za potovanja obdržijo svojo veljavnost. Za povratno potovanje (na podlagi Kleide»-karte izvršenega potovanja) zadostuje tudi posle) predložitev in žigosanje 4. Reichskleiderkarte.
*	Ne uporabljajte telefonskih naprav za čea-čariie. Danes, ko je uporaba telefona za obramb« domovine nad vse važna, nikakor ni v redu, č« nekateri ljudje predolgo govorijo po telefonu, posebno, če gre za privatne pogovore." V interes« odbrane je, da smo pri morebitnih telefonskih pogovorih kratki.
*	Mladina spravlja hmeljskt pridelek. V Vseh krajih Spodnje Štajerske, kjer gojijo hmelj, j* vpostavljena mladina organizacije Deutsche Jagend, da pomaga pri spravljanju letošnjega pridelka. Mladina stanuje po taboriščih ter je pod vodstvom svojih voditeljev oziroma voditeljic.
*	Kazni zaradi nereda. Urad Hauptvereinigung der deutschen Viehwirtschaft lahko glasom odloka Reichsibauerführerja z dne 16. avgusta 1944 izreka redovne globe do 100.000 RM, medtem ko je dosedanja meja znašala 10.000 RM. Uradi Viehwirtschaftsverbände lahko kaznujejo z 10.000 RM na mesto dosedanjih 1000 RM.
*	Prijet ponarejevalec živilskih kart. V neki delikatesni trgovini v Berlin-u so tri prodajalke na pogumen način prijele nekega ponarejevalca mesnih in tobačnih kart, ker je skušal z istimi kupiti mesne izdelke. Državno tožilstvo,je prodajalke nagradilo, ker so omogočile aretacijo nevarnega zločinca.
*	Sodoben Herkules. Stefan Suchy iz Neuhüt-tena pri Pilsenu je tako močan, da s prostimi rokami zlomi železno podkvo. On si položi tudi desko na tilnik, na kateri se lahko gugata dva dorasla človeka. Na ovojem hrbtu nosi vrtiljak, na katerem se lahko vrtijo štirje dorasli možje.
*	Smrtna kazen za nasilno zločinko. 291etna zakonska žena Mari? Ebner iz Mariahof-a, Kreis Murau, je decembre 1943 .umorila z večkratnimi udarci s sekiro 621etno Jolianno Guggacher ter U n^to pokradla obleko in druge stvari. Izredno sodišče v Leobnu jo je radi tega obsodilo na 6mrt
*	Trda šola. V nekem severozapadnem nemškem mestu so ljudje pri letalskem alarmu stali v bližini bunkerja, ne da bi se podali v istega na varno. Sovražna letala so pa vrgla ravno na to mesto nekaj bomb, ki so ubile več ljudi, kar bi se bilo preprečilo, če bi se bili podali v zaklonišče.
*	Zvon iz stekla imajo v Eisenbrod-u (Protektorat). Zvok zvona, ki je iz prozornega stekla, odmeva jasno in razločno iz cerkvenega stolpa ter predstavlja nekaj novega in svojevrstnega v izdelovanju zvonov.
UMNI K METOV ALEC
Kako sušimo sadje brez sadne sušilnice?
Pisca tehle vrstic je na cesti ustavil 6taxejši gospod. Pri predstavljanju je zamrmral: »Inžener ta in ta«. Potem pa je začel kar brez vseh ovinkov:
»Slišite vi, kako pa se sadje suši?«
Pisec teh vrstic ui hotel biti z odgovorom bolj dolgovezen kot vprašalec, pa je kratko pojasnil:
»V sadni sušilnici!«
»No ja, da po pravici povem: Navajen sem na kompot. In ker proti koncu zime in na spomlad 6vežega 6adia ni nikjer dobiti, bi si rad shranil nekaj posušenega sadja za kompot. Toda, da bi nosil 6adje celo uro daleč v sušilnico in nazaj, se mi pa vseeno prehudo zdi!«
»Saj ni ravno treba! Saj tisto malo sadja, kar qa vi za svoj vsakdanji kompot potrebujete, lahko tudi brez sadne sušilnice posušite.. «
»Res?l Kako pa? To mi pa morate že bolj natanko razložiti!«
Zakaj sadje sušimo?
»Zakaj sadje sušimo, ste že sami povedali, gospod inžener, ko 6te rekli, da bi radi shranili nekaj posušenega sadja za čez zimo in za spomlad, ko 6vežega sadja ni več dobiti. Namen 6ušenju sadja je torej, sadje dalje časa ohraniti, podaljšati ča6 njegove trajnosti in uporabnosti Sveže sadje je, kot vsi vemo, zelo nagnjeno k gnitju, predvsem zaradi obilne vode, katero vsebuje. Pri su-ienju odtegnemo 6 pomočjo toplote sadju vprav to obilno vlago, radi česar povečamo njegovo odpornost proti gnilobi.
Seveda sušenje ni edini način, s katerim lahko sadju podaljšamo trajnost ali kakor tudi pravimo, da sadje konserviramo. Pač pa je sušenje najstarejši, najcenejši in najbolj enostaven način ohranjevanja ali konserviranja sadia. Drugi načini, kot na primer vkuhavanje, na,pravljanje raznih mezg in 6okov, vlaganje v razne, gnitje zabranju-joče tekočine, namakanje v snovi, ki napravljajo na površini sadja tanko prevleko, ki qnitje preprečuje, itd. — vsi ti načini zahtevajo več znanja, več priprav, več časa, več spretnosti in več izdatkov, kot pa navadno sušenje.
Razen tega ima posušeno sadje še druge prednosti pred ostalimi načini konserviranja. Predvsem ima posušeno 6adje malo težo in zmanjšano telesnino. Zato potrebujemo za shranjevanje suhega sadja le malo prostora, in kar je še bolj važno, z lahkoto ga razpošiljamo in prenašamo, posebno še, ker posušeno sadje ni občutljivo, in ga je nemogoče poškodovati. Če je shranjeno na pravem kraju in v pravi posodi, je njegova trajnost skoraj neomejena, saj vemo, da hranijo mnogi suhe češplje po celih 6edem let...«
»Slišite vi. jaz vas nisem pro6il za predavanje! Povejte mi raje, kaj je pri sušenju treba praktičnega vedeti, na primer:
2. Kako je treba sadje za sušenje pripraviti?
»Posebnih priprav za sušenje pravzaprav pri sadju ni. Da mora biti 6nažno, pa je samoumevno, kajti suho sadje jemo vendar tudi neprekuhano. Če sadje ni dovolj snažno, ga je treba torej pred 6ušenjem oprati. Oprano sadje pa~ je treba spet posušiti, razgrnjeno na 6nažnih rjuhah, preden ga damo 6ušit. Debela jabolka in hruške moramo seveda razrezati v krhlje, ker celih plodov ne moremo posušiti.
Če sadje ni dovolj zrelo, je dobro, če ga pred sušenjem nekoliko časa kuhamo v «ladki . vodi (10 dkcj sladkorja na 1 liter vode), dokler ni postalo napol mehko. V eni in isti vodi lahko kuhamo večkrat zaporedno.
Pri jabolkah, hruškah in breskvah lahko plodove pred sušenjem olupimo, potrebno pa ni. Na krhlje ali na oblice razrezane jabolčne in hruš-kove plodove nekateri namakajo pred sušenjem v slano vodo (1 dkg 60li na 1 liter vode) ali pa v limonovo vodo (1 gram citronove kisline na 1 liter vode). S tem dosežemo, da ohranijo sadni krhlji lepo belo barvo tudi suhi. Če pa jabolk in hrušk ne lupimo, jih polagajmo pri sušenju na lese z obrezanimi ploskvami navzdol,
Češplje in slive morajo biti za sušenje dovolj zrele, še bolje je, če so prezorele, to je, če ob pec-lju že nekoliko venejo.
Tudi češnje, jagode, marelice in breskve lahko 6ušimo. Pri teh vrstah sadja ravnamo ...«
»Spet uhajate v predavanje! Saj zdaj ni češenj, jagod in marelici To mi raje razložite, kar sem vprašal, namreč:
3. Kako sadje sušimo brez sadne sušilnice?
»Prav tako kot v sušilnici, to je, s pomočjo toplote, zračnega prepiha in prebiranja sadja.
Kot vir toplote za sušenje sadja lahko uporabimo n. pr. toploto štedilnikove plošče, ali toploto krušne peči, lahko pa tudi 6ončno toploto. Posebno jabolčne rezine lahko po6uš:mo na prostem, prav tako kot gobe. Se bolj zanesljivo, kot 6ušenje na prostem, je sušenje sadia na podstrešjih, ako so stavbe pokrite z opeko, ki se od sonca močno razgreje Seveda je tak način sušenja mogoč le ob toplem sončnem vremenu.
Najbolj navaden način sušenja sadja pa je sušenje na štedilniku ali pa na krušni peči.
Oglejmo si najprej sušenje na štedilniku. Mogoče je brez ogrodja in z ogrodjem
Če 6ušimo na štedilniku brez ogrodja, moramo predvsem položiti na štedilnikovo ploščo na obeh koncih nekoliko opek po robu, na katere potem položimo spodnjo leso s sadjem, ki pač ne sme ležati kar na štedilnikovi plošči, marveč nekoliko dvignjena. Če sušimo brez ogrodia, morajo imeti tudi sušilne lese skončne okv'rne deske vsaj ped široke, tako, da je med posameznimi lesami dovolj presledka, ko polagamo leso vrh lese. Nasprotno pa morajo biti vzdolžne stranske okvirne letve pri lesi v tem primeru prav ozke.
Dno les je lahko iz čižne mreže, lahko iz dna stare »rete« za žito, lahko tudi iz tankih lesenih palčic, ki jih pretaknemo 6kozi prevrtane stranske vzdolžne okvirne letve. Samo dvema pogojema mora dno lese v vsakem primeru ustrezati: mora biti za zrak in toploto propustno, a drugič, odprtine ne smejo biti tolikšne, da bi sadje padlo skozi in tudi toliko močno mora biti, da se pod težo sadja ne raztrga.
Pri sušenju brez ogrodja naložimo torej spodnjo leso na po robu postavljene opeke nad štedilnikovo ploščo, naslednje lese pa drugo vrh druge, položene na široke 6kočne okvirne deske. Vsega skupaj rabimo štiri do pet les naloženih eno vrh druge, v zalogi pa jih moramo imeti V6aj še toliko, da lahko sušimo tudi ta čas, ko druge lese prebiramo, »praznujemo in polnimo.
Če pa sušimo na štedilniku s pomočjo stojal, na katere polagamo lese 6 sadjem, je jasno, da potrebujemo dva okvirja, na vsakem koncu les po enega. Ta okvirna stojala morajo biti pač toliko močna, da vzdržijo težo les s sadjem in morajo imeti toliko prečk, kolikor les hočemo drugo vrh druge na stojalo naložiti. Navadno torej štiri do pet. Da-li so 6tojala napravljena iz lesa ali iz železa, j^ vseeno, pri leseni je pač paziti na to, da se ne začno spodaj smoditi, zato jih moramo podložiti s ploščico heraklita, 6 koscem strešne opeke, ali s 6trešno lepenko, ali s kakršno koli stvarjo, ki slabo prevaja toploto.«
»Ja, 6aj to bi jaz ravno rad vedel: Pri kaki toploti je treba 6adje sušiti?! To mi povejte, tok
»Pravzaprav višina toplote ni tako zelo važna, da le previsoka ni! Če sušimo 6adje na soncu ali v podstrešju, je jasno, da tam vročina ne bo tako visoka, kot če sušimo na štedilniku ali v krušni peči! In na posameznih lesah tudi ni toplota enaka!
Če nam je uravnavanje toploie pri sušenju mogoče, in če sploh posedujemo toplomer, potem je treba paziti, da se giblje toplota pri sušenju med 80 in 90 stopinj Celzija. Seveda bo pri sušenju na štedilniku na spodnji lesi kai hitro preveč toplo, a na zgornji lesi prehladno, to pa zato, ker prihaja toplota samo od spodaj, ne pa od vseh 6trani, kakor pri 6adni sušilnici. Ker pa bi se 6adje zažgalo, oziroma vsaj trpelo na kakovosti, če bi se sušilo na previsoki vročini, moramo paziti, da nam toplota na spodnji lesi ne duje, marveč le zadržuje polek sušenja. Na morda komaj 30 ali 40 stopinj toplote. To ne ško-iduje, marveč le zadržuje poflgk ' sušen ja. Na štedilniku torej ne moremo sušiti tako hitro kot v 6adni sušilnici, kjer se posušijo iabolčni krhlji in rezine v 4—6 urah, hruške v 8—12 urah (če cele sušimo), češplje v 14 do 18 urah. Na štedilniku bo pač trajalo sušenje dalje časa, na podstrešju ali na krušni peči 6eveda še dalje. To pa
kakovosti suhega sadja prav nič ne škoduje. Pr: češpljah je Celo pi^v, če med sušenjem lese večkrat izvlečemo in položimc na hladno, da s« češplje na zraku ohladijo, in nato spei nadaljujemo sušenje. Prav tako lahko sušimo sadje izmenoma v in na krušni peči. Namreč:, dokler v peč) za kruh kurimo, razgrnemo sadje na peč zgoraj ko pa vzamemo kruh iz peči, lahko sadje na lesah vtaknemo v razgreto peč In kadar spet začnemo kuriti v peči, razgrnemo 6adje spet na peči. Tako postopamo vse dotlej, da je sadje suho Pač pa moramo pri sušenju v peči paziti, da ima zrak prosto kroženje, da more vlaga iz sušecega se sadja odhajati s krožečim zrakom, kajti sicei bi 6e sadje zadušilo. Pečnih vratic torej ne sme jno. zapirati, kadar je sadje v njih!
Pri sušenju 6adja torej čas ne igra odločilne vloge. Saj morajo tudi oni, k; sušijo 6adje na soncu, prekiniti s sušenjem, če nastopi mrzlo ali deževno vreme. Da si delo s takim sušenjem na soncu olajšajo, napeljujejo nekateri jabolčne rezine na niti, ki jih nato obešajo na prosto.«
»Slišite vi, ljuba duša! Spet ste mi začeli predavati o stvareh, ki me ne zanimajo! Kdo bo ja' bolčne rezine na nit napeljaval in tako sušil! Jaz bom sušil na štedilniku! Le to mi še povejte, kdaj je 6adje 6uho, kako 6e to spozna?!«
»Nemara bi moral še nekaj drugega prej povedati. Namreč to, da je treba, če sušimo sadje na lesah, iste na vsako toliko časa, recimo na vsake četrt ali vsa j na vsake pol ure, premen j a-vati. To se pravi, sveže ali med sušenjem ohlajeno sadje položimo vedno najprej na zgornjo leso, nato preložimo leso za prečko nižje, na zgornje mesto pa položimo leso, ki je biia prej na najnižjem mestu, v najhujši vročini; čez pol ure preložimo spet vsako leso za eno mesto nižje, spodnjo pa položimo spet na vrhnie mesto, ako je ne damo hladiti in šele potem spet sušiti. Seveda moramo v tem primeru imeti v sušenju več les sadja, kot pa gre les naenkrat na štedilnik; tako, da se n. pr. štiri lese hkrati sušijo, ena se hladi, eno pa prebiramo in hkrati izbiramo že suho sadje.
Sadje se namreč različno naglo suši, tako, da imamo na eni in isti lesi hkrati že nekaj dovolj 6uhega poleg še napolsuhega sadja
Treba je torej vsak posamičen plod potom tipanja preizkusiti, ali je že dovolj suh ali še n& V ta namen sadje na lesah prebiramo.
Sadje je dovolj suho, kadar ni več mehko, niti ne moremo iz njega iztisniti vode. Ne smemo pa čakati, da bi postalo sadje trdo in suho koi opeka. Pravilno 6uho sadje se občuti kot usnje in je prav tako zategnjeno-upogljivo. Sadje, ki ni preveč suho, je mnogo boljše kakovosti kot močno presušeno sadje, le glede trpežnosti in shranjevanja ni tako trdno ...«
»Ja, saj res! To sem še pozabil vprašati:
4. Kako je treba suho sadje shranjevati?
»Ko vzamemo posušeno sadje iz lese, ga moramo vsaj dva dni pustiti, na tanko razgrn (enega v suhem in zračnem prostoru, da se ohladi in do-suši. Nato napolnimo sadje v redko tkane vreče (papirnate so uporabne le, če so tkane iz papirnih niti, ne pa zlepljene iz celega papirja!), tako, da lahko zrak kroži skozi nje. Te vreče s suhim sadjem obesimo v zračen in 6uh prostor, najbolje v podstrešno shrambo ali v žitnico. Če so vreča obešene, ne morejo do njih niti miši, niti drug mrčes. V prvih tednih po 6ušenju moramo vendarle vreče s 6adjem večkrat presuti in pregledati pri tem, dali je sadje zares dovolj suho, tako, da ne plesni. Posebno, če ima megla dostop v prostor, kjer visijo vreče s sadjem, se namreč lahko zgodi, da se 6adje spet napije vlage in začne nato plesneti. Prostor, kjer si hrani suho sadje, mora biti torej ob vlažnem in meglenem vre" menu zaprt...«
X Madžarska izboljšuje semensko blago. Na
Madžarskem izdajo v okviru desetletnega načrta letno 100 milijonov pengov za oplemenitev semenja. V to svrho razdelijo letno 1,9 centov kvalitativno najboljšega semena, in sicer 240* tisoč centov pšenice in kakih 1,4 mili j. centov semenskega krompirja med najboljše kmetovalce. Akcija je razširjena tudi na oljarice. Od leta 1942. je država razdelila 60 tisoč centov lanenega semena in 42 tisoč centov soje. Razen tega so uredili 60 naprav za čiščenje 6emena in za pobijanje škodljivcev. Na 25 ha pa imajo postajo za gojitev sočivja v poskusne svrhe. Za dvig gojitev sviloprejk so posadili 1,2 milijona malih murvinih drevesc.
*	Ne pijte žganja sumljivega izdelka! Akoravno je časopisje v zadnjem času opozarjalo na nevarnost metilalkohola, iz katerega tihotapci in verižniki izdelujejo žganje, je v Brombergu kupilo šest oseb od tihotapcev steklenico takega žganja, ga dobro plačalo in zavžilo. Pet od teh pivcev je umrlo vsled zastrupljenja drugi dan, šesti se pa bori s smrtjo.
*	Osemdesetletnica mednarodnega Rdečega križa. Dne 22. avgusta je minilo 80 let, odkar so na vzpodbudo nekega Švicarja ustanovili v Ženevi mednarodni Rdeči križ, ki skrbi za v vojni ranjene, bolne in padle vojake. Pred ustanovitvijo te ustanove, ki ji pravijo tudi Ženevska konvencija, je bila usoda v vojni ranjenih prav bridka in žalostna.
*	Veljavnost zakona o zaščiti mater. Reichs-arbeitsminister je ugotovil, da velja nemški zakon o zaščiti mater z vsemi 6vojimi določili tudi v področjih izven Reicha za vse žene, ki so zaposlene v kakem nemškem podjetju ali v kaki nemški upravi in je za iste uporabljati v Reichu veljavna zakonita določila o bolezenskem zavarovanju. Razširjenje zakona o zaščiti mater za nemške žene, delujoče izven mej Reicha, zajema celo žene, ki radi prekoračenja zavarovalne meje niso bolniško zavarovane. Tem se mora med drugim v" času zaščitne dobe izplačati tudi redno delovno odškodnino.
*	Izposojanje šolskih knjig. V šolskem letu 1944-45 6e bo šolske knjige samo izposojalo proti malenkostni odškodnini, ki bo znašala pri rabljenih knjigah 25, pri novih pa 50°/'o nove vrednosti.
*	Denar mora krožiti in delovali. V Sudeten-gau-u so obsodili nekega bivšega gostilničarja na sedem mesecev zapora, ker je v svojem stanovanju shranjeval 30 000 RM in 9000 kron, ne da bi jih naložil v hranilnici ter izročil gospodarstvu.
*	V koso je udarila strela. V bližini Budimpešte je strela udarila v koso, ki je visela na nekem drevesu. Pri tem se je vnelo drevo, veter je pa zanesel iskre do najbližje kmetije, ki je zgorela do temeljev.
*	Vzorna oddaja svinjskih kož in kosti v Kreisu Pettau. Kreis Pettau je leta 1943 oddal 15 421 svinjskih kož domačega klanja, zbirka kosti je pa vrgla 10 371 kg kosti. S to oddajo zavzema na tem področju prvo mesto med vsemi Kreisi v okviru Kmetijsko-gospodarskega urada Wehr-kreisa XVIII.
*	Novosti na področju kemije. Odkar traja vojna, nima Nemčija možnosti za prekomorski uvoz črev za izdelovanje klobas. Izumljiva nemška kemiča industrija je izumila način izdelovanja umetnih črev, ki v celoti nadomeščajo naravna. Gre za stanično steklo, to je poplemeni-
ten produkt stanične volne, ker bo tudi po vojni služilo za izdelovanje umetnih čreves. Umetno črevesje izdeluje nemška industrija tudi iz umetne svile, pergamenta in natron-papirja. Ta črevesa dobijo v svoji notranjosti inpregniranje z beljakovinami, želatino ali pa limom iz živalske kože. — Nemški kemiki so nadalje izumili postopek, ki omogoča izdelovanje kvasa iz sulfit-luga, kar omogoča izrabo kakih 7 milijonov kubičnih metrov tega odpadnnega produkta, ki je bil do nedavno še brez vsake koristi.
*	Za dvig storite-» v gozdarstvu. Reichsforst-ms:ster je uredil vpostavo gozdarsko delavskih učiteljev pri gozdnih delih. Naloge gozdarsko-delavskih učiteljev so slične delovno-vpostavnim inženjerjem v industriji. Goz-dno-delavski učitelji in pomožni učitelji postanejo gozdarski uradniki in bodo v to svrho posebno izvežbani. Pospeševanje storitev bo prišlo do izraza na odločilnih mestih, to je na področju sekanja, kar bo treba temeljito proučiti. Odpravilo se bo vse ovire, dalo pa vse fizične sile. Cilj gre za tem, da se uvede redno vpostavo dobro izvežbanih delovnih moči, kar bo pri uporabi dobrega orodja in ostalih pripomočkov omogočilo bistven dvig 6toritev.
*	Osemdesetletnica največjega Izumitelja. Nemški profesor dr. Albrecht Schmidt v Frankfurt-u a. d. Main je nedavno obhajal 80-letnico rojstva. Ta mož je brezdvomno največji kem'k in izumitelj, ki je tekom svojega plodonosnega delovanja prijavil in patentiral 2300 kemičnih izumov. Med njegove največje izume štejejo formalin, ki je postal najuspešnejše sredstvo proti revmatizmu. V nizu njegovih izumov najdemo več barvil, razna sredstva za pokončevanje mrčesja in drugih škodljivcev ter tekočine z najnižjo temperaturo.
*	Zanimive najdbe. V nekem močvirju pri Give v Jiitlandu 60 našli plug iz železne dobe (700—500 pred našim štetjem). Skoraj istočasno so pri pridobivanju šote v severnem delu Jiitlanda našli lobanjo tura, ki je imela meter dolgo rogovje. Strokovnjaki so mnenja, da je lobanja stara nad-6000 let.
*	Prve ladijske enote hrvatske vojne mornarice. Hrvatski vojni minister general Ante Vo-kič je ob navzočnosti visokih nemških in hrvatskih vojaških osebnosti v Trstu izročil hrvatski vojni mornarici prve hrvatske vojne ladijske enote.
*	O dopustih žen med dopustom vojakov. Po
obratih zaposlene žene imajo v času dopustov svojih mož-vojakov pravico do dopusta, dokler traja dopust moža, če je frontni bojevnik. Ta ugodnost velja samo za poročene žene, ne pa tudi za neveste, razen če bi se iste v času ženi-novega dopusta poročile.
*	Izumi nemških žena. V zadnjih desetih letih je dobilo kakih 6000 nemških žena patentno z-ščito za svoje izume, ki so jih prijavile pri nemškem patentnem uradu Pri tem are večinoma za novosti na področju hišnega gospodinjstva. J
*	Italijanski interniranci so postali svobodni delavci. Italijanski vojaški interniranci so bili na podlagi pristanka, ki ga je dal Führer duceju, izpuščeni iz taborišč za internirance ter prevedeni v civilno-delovno razmerje.
*	Stavljajte predloge za totalno vojno vpostavo! Vsak sonarodnjak mora pomagati pri pospešitvi totalne vojne vpostave. Potrebno je, da se izrabi vse možnosti, ki omogočajo ta cilj. Zato naj premisli vsak, če in kje bi se dalo kako zadevo poenostaviti, racionalizirati, izboljšati ali pa sploh odpraviti in ukiniti. Vse tozadevne predloge je stavljati na naslov: Feldpostnummer 08000 Dolgih spomenic in razprav se naj ne piše, dobrodošli so kratki in jedrnati predlogi z navedbo odpošiljatelja in naslova.
*	Veljavnost punklov 4. Reichskleiderkarte. Na 4. Reichskleiderkarti za dorasle je proglašeno veljavnim 10 punktov z natisom »Gültig nach Aufruf« in sicer s 1. avgustom 1944. Pri Reichskleiderkarti za moške gre za punkte 31 do 40, pri Reichskleiderkarti za ženske za punkte 21 do 30. Pri potrošnikih se je pojavilo napačno mnenje, da je teh deset punktov uporabiti za nakup obleke in perila vseh vrst. To pa nikakor ne drži. Zapora v korist "po bombah poškodovanim je še slej kakor prej v veljavi. Na te takozvane August-Punkte se lahko kupi kakor že na prej veljavne punkte Reichskleiderkart za dorasle, samo predmete, ki niso pod zaporo, to je v glavnem kratko robo, šivalne potrebščine, blago za popravila itd., v kolikor se ne bo s posebno odredbo dovolilo nakupa gotovih predmetov kakor na primer 1 par nogavic ali držalk ali pa 1 ovratnik za moške.
*	Četvorčki v Španiji. 191etna Celva Alvaray v Pontevedri v Španiji je rodila pretekli petek če-tvorčke, in 6icer troje fantkov in deklico. Eden izmed fantkov se je takoj po porodu zadušil. Ostali trojčki so normalni in zdravi. Mati je poročena že leto dni z nekim pletilcem jerbasov.
*	Stoletnica pesmi »Hoch vom Dachstein an«. Pravkar je nvnilo sto let, odkar sta Jakob Franz Dirnböck in Karl Ludwig Sevdler ustvarila znano štajersko pesem »Hoch vom Dachstein an«. Dolgo časa se za to pesem nikdo ni zmenil, polagoma pa je postala nekaka štajerska himna. Leta 1878 so jo peli iz tisočerih grl na nekdanjem Haupi-platzu, sedaj Adolf-Hitler-Platzu, ob priliki slo-vesneaa odkritja spomenika Erzherzog Johanna. Besedilo ie sestavil Dirnböck, melodijo pa je uglasbil Seydler.
Dr. F. J. Lukas:
Deutsch für Erwachsene
(Nemščino za odrasle
Wichtige Wörter In gebräuchlichen Satzverbindungen.
1.Die	Bauart dieses Hauses gefiel den Künstlern nicht.
2.	Dieses alte baufällige Haus muß abgetragen werden, da für die Sicherheit der Bewohner keine Gewähr mehr übernommen werden kann.
3.	Zum Bauen braucht man während des Krieges eine besondere Baubewilligung.
4.	Er beabsichtigte zwar das Haus zu kaufen, konnte es dann aber nicht, da er zu wenig Geld hatte und keinen Kredit bekam.
5.	Beachten Sie bitte, unsere Schutzmarke.
6.	Ich bitte Sie, unsere Briefe immer postwendend zu beantworten.
7.	Die Bearbeitung dieses Sondergebietes wurde einem Fachmann übertraqen.
8.	Die in der Festunq Tobruk eingeschlossenen Engländer mußten bedingungslos kapitulieren.
9.	0s ist mir ein inneres Bedürfnis. Ihnen für Ihr wohlwollendes Entgegenkommen persönlich zu danken.
10.	Beeilen Sie 6ich, dei Zua fährt in fünf Minuten ab.
11.	Ein Mensch, der über'eqt, läßt sich durch Gerüchte nicht beeinflussen.
12.	Dieser Herr befaßt sich seit Jahren mit den Sozialproblemen.
13.	Infolge des anhaltenden Regenwetters ist dieser Feldwea zur Zeit nicht befahrbar.
Ausschneiden! Izrezati!
methodisch und praktisch
metodično in praktično)
14.	Der deutsche Soldat führt die Befehle seiner Vorgesetzten bedingungslos aus.
15.	Gesetze sind nicht da, um umganqen, sondern um befolgt zu werden.
16.	Die Soldaten, die 3 Monate lang in ihren Stützpunkten unter den schwierigsten Bedingungen gehalten hatten, wurden endlich von den nachrückenden Truppen befreit.
17.	Der neue Gesandte überreichte in der Reichskanzlei dem Führer sein Beglaubigungsschreiben.
18.	Ich möchte Sie zu Ihrer Beförderung herzlich beglückwünschen.
19.	Ich bitte Sie, das, was ich Ihnen jetzt gesaqt habe, für sich zu behalten.
20.	Oft hört man sagen: Eine solche Behandlung lasse ich mir nicht gefallen.
21.	Beharrlichkeit führt zum Ziel. (Sprichwort!)
22.	Dieses Hotel ist in der Lage, gleichzeitig 500 Menschen zu beherbergen.
23.	Er wurde durch seine Krankheit sehr in seiner Arbeit behindert.
24.	Haben Sie ein Messer bei sich? Nein, leider, ich habe keines bei mir.
25.	Ich war heute bei Ihnen zu Hause, habe Sie aber leider nicht angetroffen.
26.	Dieser Mensch arbeitet bei Tag und bei Nacht.
27.	Bei Gelegenheit können wir bei schönem Wetter einen Ausflug machen.
28.	Einer von uns beiden muß im Recht sein.
29.	Dieser Wein hat einen komischen Beigeschmack.
30. Ich möchte nur wissen, wie wir diesem schwierigen Problem beikommen könnten.
Wörter
anhaltend — vztrajen
ausführen (einen Befehl) — izvršiti (povelje) Bauart (w) — slog, zidava baufällig — slab, trhel
BaubewiHigung (w) — qradbeno dovoljenje beabsichtigen (die Absicht haben) — namerjati,
v mislih imeti beachten (etwas) — paziti (na kaj), uvaževati (kaj)
Bearbeitung (etwas bearbeiten) (w) — obdelava,
izdelava bedingungslos — brezpogoj-beeinflussen — vphvati befahren — voziti se po
befassen (sich mit etwas) — bavitl se (s čim), ukvarjati se
befolqen (ein Gesetz) — ravnati se (po postavil befreien — osvoboditi rešiti Beförderung (dienstlich) |w) — povišanje Beglaubigungsschreiben fs) — poverilnica beglückwünschen — čestitati Beharrlichkeit (w) — stanovitnost, vztrajnost beherbergen — pod streho vzeti- prenočiti koqa behindern — ovirati da sein — biti Feldweg (m) — poljska pot Gewähr (w) — jamstvo, poroštvo kapitulieren — predati se vdati se nachrücken — pomikati 6e za kom Schutzmarke (w) — varstvena znamka varstveni žig
Sicherheit (w) — gotovost, varnost, zavetja
GOSPODARSTVO
Sladkor in dkorija
/
Na področju sladkornega gospodarstva je ve-fcna evropskih dežel pred izbruhom sedanje vojne krila vse potrebe sladkorja iz lastne produkcije, deloma so ga tudi še izvažale v večjih količinah. Odkar traja vojna, so si povsod prizadevali, da bi zvišali in povečali pridelovanje sladkorne pese, posebno tam, kjer so nastale dodatne potrebe potrošnje sladkorja. S tem 6e je doseglo, da imajo danes samo Finska, Švica, Hrvatska in Španija večje dodatne potrebe sladkorja, pri čemer je omeniti, da ee vse te države trudijo, da bi povečale 6voje nasade sladkorne pese ter ustanovile nove tovarne sladkorja- Nekaj teh projektov stoji pred uresničenjem, ne da bi se s tem le odpravilo dodatne potrebe sladkorja. Kritje dodatnih potreb sladkorja imenovanim deželam, kakor tudi preskrba Norveške, Grčije, Portugalske, Estonske in Albanije, ki 60 izrecne uvoznice lladkorja, ne povzroča kljub vojni nepremostljivih težav iz evropskih in prekomorekib virov.
Z izbruhom vojne se je moralo na' področju toplih pijač nadomestiti inozemske pridelke kave, ¡taja in kakaoa z domačimi nadomestki. To je bilo posebno važno na področju kave, saj je znašala K. pr. njena potrošnja 6amo v Nemčiji leta 1938. 7964 milijonov litrov. Nadomestke kave ni bilo težko preskrbeti, ker 6o skoraj vse države imele tovame za izdelovanje kavinih nadomestkov na razpolago, in je ta industrija že v mirnem času igrala precejšnjo vlogo. Samo Nemčija je leta 1938. konzumirala 9220 milijonov litrov pijače Iz kavipih nadomestkov.
Tekom sedanje vojne je potrošnja kavinih nadomestkov povsod v Evropi znatno porasla. Za Izboljšanje kave iz kavinih nadomestkov igra ci-korija — sama ali kot kavin dodatek — prav veliko vlogo. V kolikor že obstoječa gojitev ci-korije ni zadostovala, so mnoge evropske dr-iave povečale njeno gojitev. Da se je kmetovalce Vzpodbudilo za razširjenje te rastline, se je ra-len zvišanja cen izplačevalo tudi primerne na-turaln« premije v obliki sladkorja in krmil.
GOSPODARSKE VESTI
X Ladijski promet po švicarskih jezerih. Stanje ladijskega prometa po švicarskih jezerih se je leta 1943 poslabšalo. Dohodki vsega ladijskega prometa so se s 5,497.000 frankov sicer zvišali napram 5,497.000 frankov iz leta 1942, radi zvi-ianja obratnih stroškov se je pa prebitek od 13.500 frankov iz prejšnjega leta spremenil v izgubo, ki znaša 173.800 frankov. Porast obratnih itroškov je v glavnem nastal radi preureditve ladij na kurjavo z lesom.
X Cena koruzi v Srbiji. Srbska žitna centrala je maksimirala ceno koruzi na 750 Din za 100 kg
fianco vagon, vlačilec ali skladišče. __
X Vinarstvo Hrvatske. Na področju Hrvatske Imajo 72.922 ¡ha vinogradov, od katerih ima 80 odstotkov samo plemenito trs je. 1,3 % celotne agrarne zemlje Hrvatske predstavljajo vinogradi. Na čelu vseh vinorodnih področij stoji Dalmacija radi ugodnega podnebja.
X Zadružništvo na Slovaškem je nedavno obhajalo svojo stoletnico. Pri tej priložnosti so objavili vest, da imajo na Slovaškem danes 1000 lonzumnih zadrug, ki štejejo 180.000 članov.
J Vinogradniški in sadjarski kotiček f
Sedaj ¡e čas okulacije
na speče oko!
Ta način cepljenja ne uporabljajo 6 pridom samo drevesničarji, nego tudi sadjarji. V poštev pride povsod, kjer ni še podlaga predebela, s pridom se lahko uporablja pri 2 cm debeli podlagi na eno, največ do dvoletnem lesu, pri starejšem je uspeh že negotov. Podlaga mora biti še muževna, toliko, da se lubje z lahkoto odlušči. Kako se okulacija izvede, bi bilo preveč razlagati, saj je ta način že povsod udomačen. Povdarka je vredno, da je uspeh odvisen predvsem od ostrega čistega noža, — rez mora tedaj biti či6ta in gladka! Nož se mora često obrisati, kajti mnogokrat je vzrok neuspeha nečist, od kisline počrnel nož. Delo naj se izvrši hitro, oku-lirati je najboljše v jutranjih in večernih urah ali ob oblačnem in mirnem vremenu. Ob vročih opoldanskih urah ali v vetrovnem vremen« bo okulacija slabo uspela, ker 6e rezna površina preveč posuši.
Tudi cepiči morajo biti vedno sveži; čim se jih nareže, se jim takoj odstranijo listne površine; do uporabe se shranijo zaviti v vlažno cunjo ter shranjujejo na vlažnem prostoru. Oveneli cepiči so mnogokrat vzrok, da se okulacija ni posrečila.
Vezanje se naj izvrši trdno, tako da se vloženo oko čim lepše prilega na podlago ter da nima zrak dostopa. Paziti pa je na očesca 6ama, da_ ne pridejo pod povezo. Če se preko očesa veže, ali se ista na kakoršnikoli način poškodujejo, bo ostal trud brezuspešen. Cepiči naj bodo zdravi z dobro razvitimi očesci, zgornja in spodaj se nahajajoča očesca so manjvredna in še za okulacijo niso uporabna.
Pri koščičastem sadju, predvsem pri breskvah, pa tudi pri marelicah in nekaterih močnordečih slivah, se mora gledati, da se za okulacijo uporabijo lesna, a ne cvetna očesca. Na navedenih 6adnih plemenih se namreč cvetno brstje nahaja na enoletnih mladikah. Ce se vloži cvetni brst, isti navadno odpade, čeravno se je okulacija posrečila, ali pa na spomlad cveti, ter nam ne požene zaželjenega poganjka. Pri breskvah pa so najprimernejša tista očesca, ki sestojajo iz dvojnih cvetnih brstov, na sredini teh 6e namreč nahaja en lesni br6t, kateri prav sigurno požene. Posamezna očesca, katera celo izvirajo iz slabega cepiča, rada na pomlad odpadejo, čeravno se je vloženi žlahtni del dobro sprejel s podlago.
Po izvršeni okulaciji se v preteku 10 do 14 dni prepričamo o uspehu in če se kako oko ni prijelo, lahko okuliramo ponovno. Sedaj pa vložimo oko na nasprotni strani, vsekakor pa nižje od prejšnjega očesca. Okulacijo je treba često opazovati; v primeru, da se podlaga debeli in vezivo začne zajedati, isto takoj odstranimo, sicer se vloženo oko zadrgne in zaduši ter posuši, včasih 6e pa tudi podlaga na cepilnem mestu odlomi.
Potom okulacije požlahtnjujemo lahka mlada, eno ali dve leti posajena drevesa v krono. Okulacija se izvrši tako, da se na podaljšek krone, to je vrh, in 4 do 5 glavnih vej, vloži po eno d6 dve očesci na primernem mestu, tako, da se stvori oblika piramide; očesca naj bodo obrnjena na zunanjo stran. Tako drevje skoraj popolnoma nič ne zaostane v rasti, ker nastali -jlahtni poganjki močno poženejo!
I
Ce se nam pri spomladanskem cepljenju kak cepič ni prejel, bodisi pri mlajšem ali starejšem precepljenem drevju, se to s pridom popravi potom okulacije. Na tem mestu smo na račun žlahtnega poganjka pustili rasti en divji poganjek, ki zavzema ugodnejši položaj; istega pa sedaj s pridom požlahtnimo potom okulacije. Tako žlahtno oko bo prav gotovo močneje pognalo kakor vsako na drug način izvedeno cepljenje ter dohitelo ostale žlahtne veje. Koščičasto sadno drevje, kakor predvsem breskve, češplje in slive, pa tudi črešnje, se z dobrim uspehom precepi s tem, da se predhodno pomladijo. Tekom poletja, se nastali poganjki izredčijo, a na jesen ostali, ki zavzemajo ugoden položaj, in so dovolj močni, potom okulacije požlahtnijo. To je najboljši način uspešne precepitve pri navedenih 6adnih ple-menih.	_
X Vrhovna organizacija madžarske trgovine.
Madžarska trgovina namerava urediti enotno vrhovno orgnizacijo trgovine. V to svrho nameravajo združiti deželno društvo veletrgovcev in deželno društvo malih trgovcev v takozvani »Madžarski urad za notranjo trgovino«, ki mu bo naloga reševati samo splošne zadeve, medtem ko bi strokovna vprašanja reševala tudi poslej imenovana društva.
Španska kemična industrija v razvoju. Radi težav, ki vladajo okrog uvoza kemičnih izdelkov, je španska kemična industrija prisiljena izdelovati vse nujne potrebščine doma, V6led česar se kemična industrija vsestransko širi in veča. V najnovejšem času je znana kemična industrija Compania Espaniola de Industrieas Elektroqui-mica zvišala svojo delniško glavnico od 2 na 25 milijonov pezet.
___ ,4b«nd	Mihrnochf	Moram
M<«4»h„. W 19 tOgl M 83 O I i
O
18 19 fO 91 M 23 O Mondtabelle für den Monat September
Kleiner
An
Zu verkaufen
zeicuer
Realitäten und
Geschäftsverkehr ,
Kleineren Besitz zu pachten gesucht im Kreis Marburg-Land. Zuschritten unter „Besitz" an die Verw. des „Staj. Gosp."
586-2
Geschäfispudel mit 14 Schubläden, hartes Holz, 242x75x85 cm, 300 RM; eine Stellage, 8 Fächer, 240x200x30 cm, 180 RM, alles sehr gut erhalten, zu Verkaufrtl. J. Putschko, Marburg-Dr., Triester-Straße 57.	585-3
Stellengesuche
Zuchtkälbin, 4 Monate trächtig, zu verkaufen. Schwer 400 kg. 800 RM. Pon-delak Ignaz, Lembach- 50, Marburg-Dr.
574-3
Langjähriger Winzer mit guten Zeugnissen, 3 Arbeitskräfte, sucht kleine Winzerei. Kautschitsch, Schleinitz 12. bei Marburg-Dr.	6672-5
Ehenaai mit Kinder geht als Meier aut mittelgroße Landwirtschaft. Zuschriften an die Verw des „St. Gosp.", unter „Arbeitsfreudig".	572-5
Offene Stellen
80jähtiger Pensionist In Cilli sucht Bedienerin, die kochen und waschen kann, und auch kleine Gartenarbeit versteht. Kann auch eine ältere Pensionistin seid. Antr. unter „Pensionist" a. d. Verw. d. Bl.	807-6
Ehrliche Hausgehilfin mit tüchtigen Kochkenntnissen wird für Ärztehaushalt gesucht. Antritt sofort. Dr. Derniatsch, Domgasse 1, Marburg-Dr.	577-6
Wirtschafterin im Alter von 50—60 Jahren, sucht Sattlermeister Johann Besiak, Bubakgasse 33, Marburg-Drau. Dienstantritt mit 4. September 1944.
576-6
sioi„„, d	■ „	Verkaufe 3 starke Zweispännerwagen um	Winzer mit 3—4 Arbeitskräften, 3 km Winzer mit mehreren Arbeltskräften für
vs.S	H UnwbunK Mar-	3900 und 4000 RM. Adr.: Franz Mai-	von Marburg, gesucht. Anzufr.: Marburg- Weingarten, in Dauerstellung gesucht.
Ä.? SS?	i L RotwS,2 „zu paSie2	cll'sc,h- Mulile; Wir, Post und Bahn Dom-	Drau, Burggasse 34, I. Stock, links.	ZSschriften, Vorstellung: Gutsverwaltung
lesucht. Adr.	in der „M. Z. '. 567-2	schale. 794-3 580-6	Dornau. Post Straßau.	786-6
Zatemnitev od 3. do 9. septembra od 20.30 do 5.30 ure!
Winzer-Familie, 4 Personen, wünscht Beschäftigung fn der Nähe Marburgs — geht auch als Meier (Ofer). Zuschriften unter „Winzer-Familie" an die Verwaltung des „Stal. Gosp.".	582-5
42iährige Arbeiterin wünscht die Bekanntschaft eines
Arbeiters, auch Witwer mit Kindern bis CO Jahren. Zuschriften unt. „Arbeiter" an die „M. Z.".	583-12
Kaufe und verkaufe Sessel und verschiedene Mühet-stiicke aller Art. J. Putschko, Marburg-Drau, Triesterstra-Bc 57. 584-14


Nebensächlich oder unwichtig
sind heute viele alte Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem bal- . digen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis.
Rcscdont
<Bety»«um4feite ?AH N PASTA
MCI ICC Pulver tür Wuchs und ■VCWCJ Mästung der Schweine
R E D I N,
mit garantiertem Ertolg
Zentraldrogerie Emil lülür Marburg (Dran). Herren«;. 33
Blinder Eifer schadet nur!
Wer sich beim Helfen überheizt und sich durch eigne Schuld verletzt, der fallt den andern nur zur Last und braucht dann auch noch
ap
Im tiefsten Schmerz gebe ich bekannt, daß mein bester Gatte, herzensguter Vater, Großvater, Schwiegervater und Bruder, Herr
Johann Jarz
Besitzer und Pensionist
am 23. August 1944 sanft entschlummerte. Die Beisetzung des teuren Heimgegangenen fand am Freitag, den 25. August, um 10 Uhr. vom Trauelhause aus zur Pfarrkirche nach Schleinitz statt.
Nußdorf, Kranichsfeld, Viro-vitica, Nisch, Wienei Neustadt, am 24 August 1944.	571
In tiefster Trauer: Mathilde Jarz, Gattin; Josef, Max, Stanislaus, Maria Bresowschek, Ludmilla Oreschkl, Leopoldine Plakolm,
Kinder, im Namen der Enkelkinder. Schwiegertöchter, Schwiegersöhne und Geschwister.
Allen Freunden und Bekannten geben wir hiermit die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter einziger Bruder. Onkel u. Schwager
Josef Marin
Gefreiter
am 28. Juli 1944. im blühenden Alter von 23 Jahren, an der Ostfront den Heldentod (and.
Herzlein, Cilli, den 18. August 1944.	804
In tiefster Trauer: Vall, Dani, Vlda, Mira, Geschwister; Stefan Udoutsch, Franz. KcMschan, Schwager; Franzi, Bruno, Neffen; Flni, Nichte, und alle übrigen Verwandten.
R2
Wir geben die traurige Nachricht, daß unser Sohn
Viktor Teschak
Soldat
am 19. Juli 1944, im 25. Lebens-Jahre, an der Ostfront gefallen ist ,	806
Pettau, U-Rann, den 23. August" 1944.
In tiefer Trauer:
Jakob und Anna. Eltern; Edl, Otto, Albrecht, Brüder.
Vom tiefsten Schmerz gebeugt, geben wir allen Verwandten, Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Mann
Eduard Jetzt
Jäger
am 11 August 1944, im Alter von 30 Jahren, Im Lazarett seinen Verwundungen erlegen Ist.
Cilli. den 21. August 1944.
In tiefer Trauer: Maria Jetzl geb. Belina, Gattin; Elisabeth, Anton Jetzl, Eltern; Leopold, Karl, Rudolf, Franz und Johann, Brüder; Ursula, Schwester; Franz Belina, Schwiegervater; Rosalia, Cäcvlia, Schwägerinnen. und alle übrigen Verwandten.	805

Hart und schwer traf uns die Nachricht, daß unser Sphn und Bruder
Franz Saloker
Obergrenadier
im Alter von 26 lahren, an der Ostfront am 20. Juli 1944, ge-• fallen ist. *
Drachenburg, am 23 . August 1944.	578
In tiefer Trauer: Franz und Maria Saloker, Eltern; Ludmilla, Dolfine, Schwestern; Alois, Bruder, und alle Verwandten.
Tieferschüttert geben wir die traurige Nachricht, daß unser Teuerstes auf Erden, die allerliebste Mutter, Großmutter, Schwiegermuter, Schwester. Tante und Schwägerin. Frau
Anna Huber
geb. Rosmann
Kaufmanns- und Fotografens-witwe, Haus- und Realitätenbesitzerin
ans nach langem, schwerem Leiden am Sonntag, den 27. August, um 23 Uhr, im 67. Lebensjahre für immer verlassen hat.
Die Beerdigung fand am Mittwoch, den 30. August 1944, um 16 Uhr. vom Trauerhause aus statt.
Luttenb'erg, den 27. August 1944.	811
(n tiefer Trauer: Hans, Sohn; Berta, Anna, vereh Pototschnik, Töchter; Peter Pototschnik,
Schwiegersohn; Peterle, Enkel, und alle .übrigen Verwandten.
Winzer mit 4 Arbeitskräften und ein Winzer mit 3 Arbeitskräften gesucht. Anzufr.: Farbenhandlung L. Sabukoscheg, Edm.-Schmid-Gasse 9	'	558-6
Winzerfamilie, 6ravc und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. November beim Winzerwechsel anzutreten Anschrift erliegt in der Verv. d B1	800-6
Funde - Verluste
15
Luzia Beuz, Wartbetg bei Peilenstein, verlor am 16. August zwischen Schleisitz und Preborje Handtasche mit Lebensmittelkarten, Kleiderk^rte, Kennkarte Legitimation des Heimatbundes und 40 RM Bargeld Der Finder bekommt Belohnung.	573-13
Heirat
Witwer, 62/165 mit Haus und Garten sowie etwa' Ersparnissen z Jahre in Gemischtwarenhandlung gelernt, 15pro-zentiger Invalidr (schwerhörig) sucht Lebenskameradin. Mädchen oder Witwe, Anträge erbeten unter ..Tüchiiger Wirtschafter a. c. Verw. d. Bl.	813-12
Hausgehilfin, 46 Jahre alt, mit Ersparnissen, sucht zwecks Ehe 50—60jährigen Professionisten odei Arbeiter. Zuschrift, an die Verwaltung des „Staj Posp." unter „Recht bald"	579-12
Verschiedenes
ZAHN-ATELIER, staatl, dipl. Dentist E. HOPPE, Cilli, Ringstr. 13-1, ab 4. September wieder Sprechstunden von 8 bis 12 Uhr, an Nachmittagen bis auf weiteres geschlossen.	810
Meinen geehrten Kunden teile ich mit,
daß mein Betrieb für den Parteienverkehr in der Zeit vom 20. August bis 10. September 1944 geschlossen ist, und während der Zeit keine Aufträge entgegenrehme Nach dem 10. September ist mein Betrieb wieder geöffnet Im Häuptlokal Friedau nur an Werktagen von 8—12 Uhr, in der Nebenstelle Polst/au nur ieden Sonntag von 9—14 Uhr. HOSJAN J. STEFAN Fotobetrieb, Friedau	809
Gebe Herrenfahrrad iüt gut erhaltene Freiton-Harmonika. Anfragen: Hubertusgasse 18 Drauweiler, Marburg-Dr
581-14
DONAU ¿ONCOR&I*
VERSICKERÜÜSEN b;etek schütz gegen
ALLE GEFAHREN
WENDEN SIE SICH AN UNSEREN ORTSVERTRETER
ODER DIREKT AN DIE GAUGESCHAF TSSTELLE IN
Pettau, dea 16. 8. 1944.
OER LANDRAT DES KREISES PETTAU
(Veterinäramt).
Zahl: Vet-W 1(11—1944 Betrifft: Hundekontuir,».
Viehseuchenpolizeiliche Anordnung.
Die viehseuchenpolizeiiiche Anordnung vom 16. Mal 1944, betreffend fiundekontumaz ie den Gemeinde-gebieten Amtmannsfeld, Bergneustilt, Dornau. Golldort, Kranichsfeld, Lichtenegg i K., Maua-, Monsberg, Mörten-dorf, Pettau, Stauden Treun, Windischdorf, Winterdorf und Wurmberg wird mit dem Tage dieser Verlautbarung aufgehoben.	812 Für die Gemeindegebiete Lichtenegg I. K. und Schiltern bleibt die Hundekontunraz bestehen.
—	Der Landrat: I. A. Dr. Schreiber.
Amtstierarzt
Aufruf
zur Meldung von Männern und Frauen für Aufgaben der Reichsverteidigung
1. Auf Grund der 2. und 3. Verordnung des Generalbevollmächtigten für den Albeitseinsatz über die Meldung von Männern und Frauen für Aufgaben der Reichsverteidigung vom 10. Juni und 28 Juli 1944, die auch in der Untersteiermark Anwendung finden, haben sich alle Männer, die zwischen dem 30. lanuar 1878 und dem 1. August 1928 und alle Frauen, die zwischen dem 1 August 1894 und dem 1 August 1927 geboren sind und die im Reichsgebiet wohnen, einschließlich de» Protektoratsangehörigen und der Schutzangehöricen zu melden, wenn sie
a)	am 1. Juli 19^4 nicht in abhängiger Beschäftigung standen ode- einer selbständigen Berufstätigkeit nicht nachgingen (außerdem auch Ruhestandsbenmte).
b)	am 1. Juli 194" zwar in einem abhängigen Arbeitsverhältnis standen, ihre Arbeitszeit iedoeb weniger als 48 Stunden in der Woche betrug.
2.	Von der Meldung sind vorläufig zurückgestellt:
a)	die selbständigen Berufstätigen und die Heimarbel ter.
b)	die Fachschüler(innen), B"'ufsfachschüler(innen) und Studierenden der Hochschulen
c)	Personen vom- Lande u^d von Landstädten, die be reits auf Grund der Maßnahmen der' Arbeitsämter zur Verstärkung des Einsatzes in de. Landwirtschaft er faßt und auch bereits eingesetzt sind
3.	Von der Meldepfltcht sind folgende Personen ausgenom men:
a> Männer und Frauen, die am 22. lui« 1944 bereits im frei-willigen Ehrend'enst für die deutsche Kriegswirtschaft eingesetzt waren, für die Dauer dieser Tä-
tigkeit,
bl Ausländer mit Ausnahme der Staatenlosen
c)	Männer und Frauen, di in ~'nem öffentiich-rechtli chen Dienstverhältnis stehen sowie die zur Wehrmacht. zur Polizei und zum Reichsarbeitsdienst Ein berufenen,
d)	Männer und Frauen, oie mi-destens seit 1. Tuli 1944 in einem BeschäftigungsverhSHnis stehen. de«en Arbeitszeit 48 Stunden nde' meh in der Woche betrügt.
e)	selbständige Berufstätige die mindestens seit 1. 'nli 1944 mehr a's fünf Personen, beschäftigen
f)	Männer und Frauen, die in de' Landwirtschaft voll tätig sind,
g)	Männer und Frauen, die hauptberuflich selbständig im Gesundheitsdienst tätig sine
h)	Geistliche.
i)	Sch.üler und Schülerinnen die eine öffentliche oder private allgemeinbildende Schule (Hauptschule. Mittelschule, Hochschule) besuCien.
k) Anstaitspflegllnee. die erwerbsunfähig sind. 1) schwangere Frauen sowie Frauen mit einem noc& nicht schulpflichtigen Kind oder mindestens zwei Kin dern unter 14 Jahren, die im gemeinsamen Hau-halt leben Haben die-e Frauen jedoch kein Kind unter zwei lahren. so sind sie dann zu> Meldun« verpflichtet wenn sie mit weiblichen Familienangehörigen in Wohngemeinschaft leben, die das 18. Lebensjahr vollendet haben und nicht selbst berdfitätig sind. Di? Meldung erfolgt durch Ausfüllung eines Vordruckes. Dieser Vordruck i't ab 10 August 1944 bei den Arbeitsämtern und deren Nebenstellen und bei allen örtlichen Po-lizeiverwaltungen (Bürgermeisterämtern, ¡n Marburg-Stadt be: den Polizeirevieren) zu beheben und nach Ausfüllung bis spätestens 31. August 1944 dem für den derzeitigen Wohnsitz zuständigen Arbeitsamt (Hauptamt Nebenstelle! zu übersenden.
Die Meldepflichtigen erhalten nach Ablaut der Meldefrist und der Sichtung aller eingegangenen Meldebogen durch die Arbeitsämter eine Bestätigung übet di<: ordnungsmäßig erfolgte Meldung. Diese Bestätigung, die durch die Post versandt wird, ist als Ausweis über die Meldung-sorgfältig aufzubewahren. Auf dieser Karte wird den Meirtepflichtigen gleichzeitig mit genauer Orts- und Zeitangabe mitgeteilt, wann ihre persönliche Meldung beim Arbeitsamt erfolgen muß. Zu dieser Meldung sind alle notwendigen Unterlagen mitzubringen (Arbeitsbuch. Ersatzkarte. Reisepaß oder Kennkarte, Invalidenkarte, Rentenbescheid Ausweise über Berufsausbildungen und Prüfung^ usw.) Die angegebene Meldezeit ist genau einzuhalten Von der persönlichen Vorsprache beim Arbeitsamt oder einer seiner Nebenstellen ohne Vorladung ist Abstand zu nehmen
MeldepfHchtige, die bis 1 Oktober 1944 keine Bestätigungskarte erhalten haben, müssen annehmen, daß ihr Meldebogen beim Arbeitsamt nicht eingegangen ist und müssen sich erneut dort melden
Umquartierte haben sich bei dem Arbeitsamt zu melden, in dessen Bezirk sie derzeit ihren Wohnsitz haben
Graz, den 1. August 1944.	799
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte ffii Arbeitsfragen
Oglašujte v^Štajerskem Gospodarju'