Srednješolski vestnik. ** Na c. kr. I. državi giinnaziii se je šolsko leto sklenilo v soboto. 5. julija. Uspehi so vobče prav dobri. Izvestje priobčuje spis dr. J. Debevca: »Grška drama«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 658 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom je od teh končalo šolsko leto 139, sposobnih z dobrim uspehom 388, vobče sposobnih 26, nesposobnih 67, ponavljalna izkušnja je dovoljena 33, nerazredovanih iih je ostalo 5. ** Na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani sa šol. leto sklenili v soboto. Za vod je obiskovalo 407 dijakov, po večini iz Kranjske. in sicer največ iz Ljubliane (195). Po jezrku je bilo 396 Slovencev, 6 Hrvatov in 5 Čehov. Po veri 406 katoličanov in 1 protestant. Najmlajši po starosti je štel nekaj čez 10 let. najstarejši nekaj čez 23 let. Večina je bila v dobi 14 let. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnito 34, sposobnih z dobrim uspehom 252. v obče sposobnih 31, nesposobnih 67, ponavljalna izkušnja se je dovolila v 17 slučajih. nerazredovanih je ostalo 6. Splošen uspeh je skoraj do pičvce in številke isti kakor preteklo leto, le da je bilo tedaj devet dijakov mani na zavodu. Reči smemo, da je splošen uspeh zadovoljiv. Poleg ravnateljevega poročila nadal.iu.ie v izvestju prof. Ivan Maselj po dr. Ivanu Trtniku započeti »katalog učiteljske kniižnice« (IX. in X. oddelek). Na drugem ie zapisal prof. Jos. Bučar spominsko črtico »Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo«. +< C. kr. državna realka v Idriji je ob sklepu šoiskega leta izdala tevestje: Spisa sta dva: »Spominski list« dr. Beuka opozarja na lOOletnico, ki bo prihodrvjega 2. oktobra, kar je nehala irancoska oblast v Ljubljani. »Pragmatična sankcija« je govor, ki ga je imel prof. dr. M. Potočnik ob njeni 2001-etnici. Uspeh pouka je bil sledeči: Odlrčno uspasobljenih je bilo 5 dijakov. sposobnih z dobrim uspehom 107 + 4, v obče sposobnih 13 + 1, nesposobniih z nezadostnim uspehom 14 -j- 2, neklasifikovan je.ostal 1, ponavljalni izpit ima 10 dijakov in dodatni izpit 1. Vseh dijakov je bMo na realki 151+7, v prinravljalnici pa je bilo 23 učencev, ki so vsi sposobni z dobrim uspehom. Ustni zrelostni izpit se začne dne 12. julija. ** Na c. kr, cesarja Franca Jožeia gimnriziji v Kranju se je šolsko le!to sklenilo v soboto, dne 5. t. m. Zavod ]e obiskovalo 307 učencev, 1 privatist in 23 učenk, po večini iz Kranjske. Po jeziku so bili razen pet Nemcev in 1 Ceha vst Slovenci, po veri so bili vsi katoličani. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnih 34 učencev in 5 učenk, sposobnih z dobrrm uspehom 182 učencev in 15 učenk, vobče sposobnih 16 učencev in 1 učenka, nesposobnih 42 učencev, 1 učenka in 1 privatist. ponavljalna izkušnja se je dovoliila 33 učencetn in 1 učenki. Splošen uspeh ie zadovoljiv. V izvestjih je priobčil prof. Komatar razpravc: »Kranjski mestni arhiv«; y prvem oddelku podaja zanimivo zgodovino kranjskega mestnega arhiva, v drugem oddelku obiavlja listine iz tega arhiva. Maturitetni izpit se je začel v četrtek, 10. t. m. ** Na gimnaziji v Gorici je bilo koncem preteklega šolskega leta 981 učencev: Siovencev 482, Lahov 438, Nemcev 56! Odličnjakov je bilo 130, sposobnost jih je dobilo 696, nesposobnih 112, ponavljalni izpit jih ima 33. — Letno poročilo prinaša sestavek dr. K. Ozvalda: Malce navodila za poučevanie po moii Psihologiii. :;;*Na goriški realki je bilo koncem leta 367 dijakov. Po narodnosti se dele: Slovenci 158. Italijani 120, Nemci 82, ostali so druge narodnosti. Odličnjakov je 11. sposobnih za višji razred 235, splošno sposobnih 34, ponavljalnih izpitov in neizprašanih 37, zdelalo jih ni 50. **Slovenska nižia gimr.azija v Celju. Izšlo ie letno poročilo tega zavoda, iz katerega posnemamo: Na zavodu ie bilo šest razredov, ker je prvi in drugi razred imel paralelko. Vseh učencev ie bilo 182, med temi 5 diiakini, vsega skupai za 13 več kakor v prejšnjem letu. Učni uspeh ie bil izredno ugoden. Prvi red jih ie dobilo 160. to je 88'/o, med temi je 33 odličnjakov. Nepovoljni uspeh ima 13 dijakov, ponavljalni izpit jih ima 9. Na zavodu je nastavljenih 9 učnih oseb: vodja. 6 stalnih in 2 nadomestna gimnazijska učitelja. Navzlic vsem nairaznovrstnejšim neprijetnostim in nepriHkatn, ki jih ima ta zavod pretrpetf od domačih in tujih Nemcev, vendarle vedno boli ugodno prospeva. Zaio ie starše^m, ki kcličkai premorejo in imajo pridne in nadarjene fante, nujno svetovati, da jih pcšljeio v latinsko šolo v Celje. Za sprejem sta doiočena dva obroka. Prvi je bil 5. julija, drugi je 16. septembra od 8. do 10. ure predpoldne. Kakor slišimo, ie bilo že pri prvem sprejemu v juliju sprejetih za prvi razred okolo 40 učencev. ** Letno poročilo državne ghnnazlje v Mariboru priobčuje spis dr. Antona Medveda: »Das Edikt von Mailand und seine Bedeutung«. Koncem solskega leta je bilo na gimnaziji 595 dijakov, od teh Slovencev 365, Nemcev 230. Z odliko je dovršilo šolsko leto 70 diiakov, z dobrim uspehom 393, v obče sposobnih 30. nesposobnih 65, dovoljenje za ponavljalni izpit ima 26, neizprašanih je ostalo 11 dijakov.