-    75    —
Novičar iz austrianskih krajev.
1% Dunaja nam je gosp. Cikale te dni veselo novico naznanil, da že prav pridno izdeluje besednjak slovenski (nemško-slo venski del), da pa je delo težavno, kar mu čez in čez radi verjamemo; zato so pa tudi presvetli gosp. knezoskof ravno njega izvolili za vredništvo dela, ki toliko jezikoslovne učenosti, ročnosti in truda potrebuje, da se brez zedinjenih teh treh lastnost nikakor dobro in kar je mogoče hitro izdelati ne da.
Med mnogim dragim nam gosp, Cigale razodeva Bledeče, ki naj bo bravcem našim v razgled, kako izdeluje predmet svoj:
„Najpred mi bode skerb, da bode nemško-sloveneki del besednjaka, kar se tiče nemških ali v nemščini udomačenih tujih besed, kolikor je mogoče, popoten; zato moram Heinsius-a in druge popolne besednjake vedno pred sabo imeti. Za nemškimi bojo sledile čisto slovenske besede in sicer, kakor ste svetovali, bolj navadne pred manj navadnimi; in če bi mi dobre besede ne imeli, ali če bi jo tudi imeli, pa bi se v kakem drugem slavjanskem jeziku našla prav lepa slovenščini priležna beseda, jo mislim pristaviti, toda vselej z znamenjem: serb., bohm., altsl. itd., da bo vsak vedil, da ni slovenska, pa zavolj pomanjkanja domače Slovencom na ponudbo dana".
3,Dalje bom zvesto pazil, da se bodejo razločki med slovenščino in nemščino, naj obstoje tudi v malih rečeh, razvidni storili, na priliko: pri predlogu bet se bode opomnilo: bet der Thiir hereintreten, skozi vrata, ne per vratih noter; im Garten, na vertu, in den Wa-gen, na voz itd."
„Pri samostavnih imenih, ktere terpe adjectiva possessiva, bodem obe versti teh prilogov tako naznanjal, na priliko: Hirt, pastir (dim. pastirček), des Hirten — pastirjev, Hirten — pastirski".
„Pri glagolih bodem obe versti doveršivno in nedoveršivno, ako ste obe v navadi, tako naznanjal, da bode per vi vselej doveršivni, in za njim nedo-veršivni glagol, in sicer edino v nedoločivnem načina, ne pa tudi v sedanjem času , ker mislim, da to spada v slovensko-nemški del; u. pr.: scheren, vstriči, strici; stellen, postaviti, postavljati #). Pri glagolih, ki nimajo obeh versc, mislim, da tega zaznamovanja ni treba, ker ga noben nemško-slavjansk besednjak nima, marveč ga devajo le v slavjansko-nemški del; drugi besednjaki še sploh ne devajo obeh skup, marveč večidel samo doveršivni glagol. Naj važniša pri glagolih pa so izreki, in v tem je moja naj večja skerb, rokopis za res dopolniti".
^Kolikor bo naj bolj mogoče, bom vseskozi sker-bel za čisto slovenščino, da čobodre ne bo; če bi tudi Vodnik, ali Murko ali Janežič imeli kako besedo, ktere nisem nikdar slišal, in je tudi tukajšni Slovenci ne poznajo, ktera pa vendar utegne dobra biti, mislim odgovornost s tem na-nje prevaliti, da bodem pristavljal n. pr. „nach K" ali »nacfi M." ali „nach J."; zakaj to je poglavna reč, da se odvadimo te napake, vse za horvaško ali sploh tuje šteti, kar ni ravno v naši vasi navadno. Tak besednjak bi ne bil slovenski, ampak Ljubljanski ali Radoljški ali Celjski ali Celovški ali kterega druzega kota".
Še več reči nam piše gosp. Cigale in prosi še enkrat verle domoljube, da bi ga vseskozi prijazno podpirali z donašanjem dobrih manj znanih domačih besed v nemsko-abecednem reda, ker iskreno želi delo kolikor
v
moč popolno narediti. Če mu Bog zdravje da in mu bo scer časa ostajalo za delo to, želi do konca maja dodelati nemško pismenko A. Mi pa dostavljamo ti želji v imenu vsih domoljubov serčno: Bog daj!
Iz zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko Vrazovi — Dalje.) Vrazova pesniška zapuščina pa je bila tudi onda prekrasna in predragocena, ko bi vse to, česar sem dozdaj omenil, popisal in večidel ludi dokazal, ko bi — pravim — vse to bila gola izmišlija tako iz zraka vgrabljena, kakor so bile besede   petdesetforintnega   zagovornika.    ^Tudi   onda?"
*) Gosp. knezo-škof žele,   da Ibi se povsod  cela beseda  zapisovala in natiskovala.                                                       Vred.
bode vprašal marsikdo radovedno inzačudjeno, nemogoč mojim besedam berž verovati. Začudenje to pa bode kmalu minilo, ako preveselo in neslišano dozdaj, komaj verjetno novico povem, da *sem dozdaj le narmanjši del Vrazove književne zapuščine popisal in da mi ostaja omeniti se večji in v nekem obziru se važnejši del tega prekrasnega literarnega zaklada. Je pa to prebogata zbirka nikdar še natisnjenih slovenskih in bulgarskih narodnih pesem. Mislimo le pravični biti, ako kažemo, da je ta zbirka v pravem smislu besede ogromna (žalibog! paše ne vredjena, in za izdanje v sedanjem stanju celo nesposobna).
Da ta ogromna zbirka narodnih pesem zares obstoji, mi ni treba še posebno dokazovati. Da je v Vrazovi zapuščini in da je veliko veliko vredna za vse-slovansko ^narodno" književstvo, imamo obilno dokazov na premnogih mestih. Kdor pa tudi nobenega drugega časopisa nima in nobene druge slovanske knjige, kakor samo „Novicea, tudi temu morem pomoči. Naj vzame v roke „Novičnia tečaj od leta 1851. Tam bo v predzadnjem listu našel dopis „Novfcama od gosp. O rosi a v a Cafova, v kterem piše, da je Vrazu, ko je še živel, poslal mnogo slovenskih narodnih pesem, nikdar netiskanih, da jih Vraz izda. Da pa ta zbirka narodnih pesem zginila ni, in da se dakle zares med Vrazovo že po sebi preveliko zbirko zares nahaja, prepričal sem se jaz sam. Ali to še ni vse. Med Vrazovo nikdar netiskano preveliko zbirko slovenskih in bulgarskih in Cafovo prelepo, nikdar netiskano zbirko štajarskih, se najde še dosti bogata, nikdar netiskana zbirka koroških narodnih pesem od gosp. Matija Majarja, po tem zbirčica nekterih nikdar še netiskanih tudi štajarskih narodnih pesem od gosp. D. Terstenjaka zapisanih; nahaja se razun Vrazove zbirke bulgarskih narodnih pesem še posebna, nikdar se tiskana od Ljubo mira Martiča, in morda tudi posebne bulgarske pesme od Ju kiča zapisane itd.
Akoravno se slovenske in bulgarske narodne pesme ne morejo primirjati z našimi (tako zvanimi „serb-skimi"), so vendar neprecenljive vrednosti za wna-rodno" književstvo vseslovausko. Vrazova zapuščina zaslužuje dakle tudi v tem obziru z Javorov i m vencom ovenčana biti. Prašam tedaj poslednji-krat: wNi H Vrazova književna zapuščina prekrasna, predragocena?    (Konec sledi.)
—   76   —
79
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko Vrazovi — Konec.) Na koncu tega članka moram, kot pravicoljub, povedati, da ima gosp. protivnik dragocene zapuščine Vrazove le na jednem jedinem mestu prav in. da je le na jednem jedinem mestu resnico govoril, in to je tam, kjer veli, „da bi jedan čoviek punu go-dinu danah dosta posla imao, dok bi te ulomke ikolika uredio".
80
Iies je, da je v nji marsikaj pregledati, vrediti in nadopolniti; tako je, na pr.: pri novih 5JDjulabijaha marsikaj vrediti, tam pa tam morda tudi dalje popraviti, kjer je že Vraz sam na t-trani z olovko popravljati začel , pa ne doveršil. Zato pa mora perva skerb prijateljev rajnega spisatelja biti, da njegova zapuščina pride v roke pragih veštakov. Pravi ??veštaka, kteri se je z Vrazovim duhom tako rekoč pobratil, bode rokopise njegove berž vredil. Kak drug „jedan človek" pa ne bo treboval le jedno leto, dokler te rokopise vredi, ampak ne bo z jednim verzom Vrazovim v desetih letih gotov.
Stanko Vraz je že pred smertjo svojo spoznal, da se morajo njegovi rokopisi vrediti in kde kde tudi popraviti in doveršiti. Zato je vse svoje dela izročil gospodu Iv. M., preslavnemu pesniku prekrasne^pesni wSmrt Cengič-Age", s prošnjo , da bi jih izdal. Zalibog se pa omenjeni gospod kot visok deržaven vradnik v obilnih opravilih svojega poklica ne more baviti s takimi literarnimi deli, in tako je prišla zapuščina Vrazova v druge roke, morda v roke tacega moža, kteri šum o od samega drevja ne vidi! Dostavim še, da vsi rokopisi razuo opazk in popravkov, ktere je Vraz z olovko pisal, so večidel   na čisto in lično prepisani.
Vraz zares niMilton, neBvron, niPetrarka ne Mickievič, ne Puškin, kakor je nek visokoučen gospod v Zagrebu pri zbiranju doneskov za Vrazov spomenek prenaivno kazati izvolil. Ali Vraz je Vraz. Drugi naj prosijo Boga, da jim pošlje Bvronov, mi smo zadovoljni z Vrazi, in prosimo: ,.Mili Bog, daj nam več Vrazovi"
To sem si za dolžnost spoznal, svetu odkriti o zapuščini Vrazovi. Naj presodi sadaj vsak: ali je vendar Vrazova zapuščina kaj več vredna kot 50krat 60 krajcarjev!!                                    Drugi Horvat.
Iz Tersta 5. marca. Včeraj je hud oginj vstal v trebuhu velike trijaroborne barke, ki je bila z vinskim cvetom, žveplom, predivom itd. naložena in je ravno v Liverpool odjadrati imela. Niso ga mogli zadušiti. Strel na vojaški barki je oznanoval nevarnost in budil k pomoči. Parobrod Gobčevicev je bil pervi zakurjen, in je vlekel barko iz luke vun v morje, kjer so jo morali utopiti. Sreča je še, da se ta nesreča ni prigodila na poti v globokem morju. — Za uboge Istriane se je do konca februara nabralo milodarov čez 41.000 fl. in nekaj žita; reči moramo, da so Teržačani milodarni, in da bi se jim bilo letos že lepši podalo, ako bi bili še tistih sto in sto forintov, ki so jih pometali in poteptali po tleh pustnega norišča, naklonili izstradanim bratom v Istrii. Slišali smo, da tudi Ljubljančani ste imeli letos „korso".    De te plentaj! *)
*J De! „Auch wir sind in Arcadien geboren!"                  Vred.