kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino ZAPIS Z ZNANSTVENEGA POSVETOVANJA O OF SLOVENSKEGA NARODA janko prunk V dneh od 28. do 30. aprila je bilo v Ljub- ljani znanstveno posvetovanje zgodovinarjev o Osvobodilni fronti slovenskega naroda. Ini- ciator posvetovanja je bil Glavni odbor SZDL Slovenije, organiziatiorji pa Slovensika akade- mija znanosti in umetnosti, Zgodovinsiko idru- štvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Posvetovanje je imelo politično svečan in znanstveno delaven zna- čaj, kakor ga je označil v začetnem govoru Josip Vidmar, nekdanji predsednik 10 OF. Udeležilo se ga je mnogo slovenskih zgodovi- narjev, ki se ukvarjajo s tem viprašanjem, in zraven tudi še živeči akterji Osvobodilne fronte. Prisostvovali so predstavniki sloven- skega družbenega, in političnega življenja, predstavniki Jugoslovanske atoademije znano- sti i umjetnosti iz Zagreba, Srbske akademije nauka iz Beograda, Instituta društvenih nau- ka iz Beograda in mnogi drugi. Namen posvetovanja je bil, da našo javnost ob 25-letnici ustanovitve OF seznani z d'Oseda- njimi dosežki zgodovinskega proučevanja in nekaterimi važnimi problemi, ki se ob prou- čevanju pojavljajo. Delovni program je bil precej obširen. Zajeti je skušal zgodovinski proces nastajanja ljudske fronte v Sloveniji od srede tridesetih let, iz katere se je razvila v prvih dneh okupacije Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Tej osvetlitvi so služili štirje glavni referati in večje število korefe- ratov. Program je bil sestavljen tako, da je ' bil en referat s šestimi koreferati posvečen obdobju do leta 1941. Trije referati z večjim številom koreferatov pa sami OF. Plodna di- skusija po referatih je dopolnila posvetova- nje. Vanjo so poleg zgodovinarjev posegli tudi sami akterji OF in opozorili na marsikakšno za zgodovinarja važno še neznano dejstvo. Simpozij je začel s slavnostnim govoTOm Josip Vidmar. V njem je neglasil, da je »ve- ličina Osvobodilne fronte tako nedvoumna in tako zasidrana v naših srcih in v zavesti na- šega naroda, da je ni treba šele dokazovati. Ne, treba si jo je samo pogosto iklicati v spo- min, če hočemo, kar je potrebno, iz nje spet in spet črpati moči zia sedanjost in za bodoč- nost. Njena zasnova je tako nedvoumno ra- zumna in njena notranja in zunanja zmaga tako velika, da jo je vredno proučevati«. Prvi referat Francka Sajeta je skušal po- kazati nastajanje enotnosti demokratičnih sil slovenskega naroda. Toda pokazati proces na- stajanja ljudske fronte na Slovenskem iz različnih svetovno nazorskih in družbeno-po- litičnih taborov, je bila težka naloga. Avtor je posegel daleč nazaj in iskal enotnost demo- kratičnih sil v obdobju, ko so bile te najbolj razcepljene. Zdelo se je, da avtorju ni bil ja- sen pomen sredine tridesetih let, ko si je ko- munistična partija pri slovens:kem ljudstvu pridobila močne simpatije in so se začele okoli nje zbirati demokratične sile. Referat je po- kazal, da čaka naše naziskovalce še težavna naloga, da bodo naposled pokazali vse tiste silnice, ki so pomagale slovenskemu narodu, da je ustvaril svojo ljudsko fronto in si na- posled v najtežjem času svoje zgodovine, ko mu je šlo za življenjski obstanek, ustvaril tudi svojo Osvobodilno fronto. Koreferent Pero Damjanovič iz Beograda je orisal poskuse ljudske fronte v Jugoslaviji. Pokazal je, da so se kazali podobni procesi tudi pri drugih jugoslovanskih narodih. S kon- centracijo demokratičnih sil je KPJ začela, od 4. državne konference v Ljubljani 1834. Seve- da so se pa pri posameznih jugoslovanskih narodih pokazale tudi precejšnje razlike in specifičnosti. Koreferent dr. Jože Som je govoril o no- minalnem povečanju delavskih mezd in nači- nu računanja draginjskih doklad v Sloveniji pred okupacijo. Podal je le majhen fragment iz neraziskane problematike te dobe. Tema je bila nedvomno zanimiva in slovenska hdsto- riografija bi nedvomno potrebovala take štu- dije o delavskem standardu pred vojno, ki jo bo pa moč napisati, ko bo na voljo arhivsko gradivo. France Kresal je orisal nastajanje akcijske enotnosti slovenskega delavstva. Pokazal je, kako se je po stavkovnem valu v tridesetih letih akcijska enotnost na terenu utrdila, sre- di aprila 1939 pa je bila dosežena tudi enotna fronta vseh strokovnih organizacij v Osred- njem strokovnem odboru za Slovenijo. To so- delovanje se je skaMlo ob sklenitvi pogodbe med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, toda priza- devanja za utrditev akcijske enotnosti so se nadaljevala in vse delavstvo se je združilo končno v začetku NOB v Delavski enotnosti. Alenka Nedog je govorila o nekaterih vpra- šanjih iz ljudskofrontnega gibanja na Sloven- skem v letih 1935—1937. Predvsem je osvetli- la dve vprašanji: 1. obUkovanje ljudske fron- te med množicami. To vprašanje je zelo dobro rešila in njen plastičen prikaz je bil dobro dopolnilo glavnemu referentu; 2. preusmerjar- 124 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika nje delovanja komunistične partije iz podtal- nega v javno delovanje. Koreferenta dr. Franc Zadravec in Janko Liška sta govorila o vlogi slovenske književ- nosti pri oblikovanju ljudske fronte. Dr. Za- dravec je v svojem referatu >^Svobodoumni in katoliški književniki v desetletju pred Osvo- bodilno fronto<< ipokazal kako so se meščanski književniki, ki so v tridesetih letih iskali reši- tve slovenskega naroda, približali komunistom in nato sodelovali z njimi v letih NOB. Janko Liška je v svojem referatu obravna- val pobude proletarske književnosti v obli- kovanju in rasti socialne in macionalne zave- sti. Zadržal se je le v prvem desetletju obdob- ja med obema vojnama. Povedal pa je, da na- merava študijo nadaljevati in njen drugi del bi imel namen ipokazati pomen socialnega rea- lizma in levičarskega periodičnega tiska v desetletju pred ustanovitvijo OF pri obliko- vanju ljudske fronrte. Sestavka sita vredna po- zornosti, ker sta pri obravnavEinju literarne zgodovine upoštevala socialno metodo in z njo ipokazala socialno prizadetost slovenske knji- ževnosti. Milica Kacin je prebrala koreferait o proti- fašističnem gibanju v Julijska krajini. Ugoto- vila je, da so bile objektivne možnosti za kakšno napredno delovanje v Italiji zaradi policijskega režima fašistične diktature ne- primerno težje kot v Jugoslaviji. Slovensko politično gibanje se je do etiopske vojne raz- vijalo ločeno od italijanskega protifašizma in se skladalo s protiitalijanstvom. Sele pozimi 1935—1936 je prišlo do prvega poskusa spo- razuma med KPI in slovenskim narodno- revolucionamim gibanjem TIGR. To je bil nekak zarodek ljudske fronte, ki se je do druge svetovne vojne še utrdil. Tone Zom je govoril o naprednih orienta- cijah v slovenskem ipolitičnem gibanju na Ko- roškem v letih 1921—1938. Trdil je, da je od začetka tridesetih let dalje v političnem živ- ljenju Slovencev na Koroškem mogoče slediti toku, ki je pripeljal skupno z razvojem v osrednji Sloveniji, posebno v času narodno- osvobodilnega boja, do novih pogledov na slo- vensko vprašanje na Koroškem. Formiral se je tudi nov politični tabor, ki je odvzel mono- pol dotedanjemu konservativnemu vodstvu med koroškimi Slovenci. O Osvobodilni fronti sami so bili trije re- ferati: Referat dr. Franceta Skerla je govoril o vlogi in pomenu OF. Čeprav po obsegu ome- jen, je bil referat eden najbolj plastičnih in sumamih prikazov OF. Avtor se je držal pe- riodizadje in analiz, ki jih je o OF podal že Boris Kidrič v svojem poročilu za Moskvo v jeseni 1944 pod naslovom »Kratek obris raz- voja OF in sedanja politična situacija v Slo- veniji<<. Dr. Skerl je svoja izvajanja pred- vsem oprl na analize in sklepe ustanovnega sestanka OF. Pokazal je, kako so se vse usta- novne skupine že na tem sestanku zedinile o vseh najvažnejših vprašanjih, da je bdlo že na tem sestanku vsem jasno, da naš osvobo- dilni boj ne bo samo osvobodilni boj, ampak bo združen s socialnim bojem za novo druž- beno ureditev. Avtor je nadalje pokazal, kako se je iz programske enotnosti, kakršno je do- segla OF v jeseni 1941 še kot Ijudskofrontov- ska koalicija, zrasla v »Dolomdtski izjavi« v začetku 1943 tudi organizacijska enotnost. Ravno v tem je bila posebna kvaliteta in prednost Osvobodilne fronte, v njej pa linije KPS, ki je sistematično in smotrno delala, da bi se program OF izpeljal do kraja. Pri tem je avtor pokazal na vse tiste momente, ki so ta proces zavirali in na vse tiste silnice, ki so ga pospeševale. Vse skuipaj je lepo dokumen- tiral. Profesor dr. Metod Mikuž je imel referat o temeljnih točkah OF slovenskega naroda. Lepo je pokazal, kako je OF v kratkega pol leta izoblikovala svoj program. Zadržal se je ipri 4. tO'Cki OF, ki pravi, da »z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pre- oblikuje OF slovenski narodni značaj. Sloven- ske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške panavice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.« Profesor Mikuž je nato pokazal na nekaterih kompleksih dejav- nosti OF, kako je ona res uveljavila ta novi Hk aktivnega slovenstva. Kot primer je po- kazal razvoj partizanskega sodstva, ki se je razvijalo sproti med revolucijo, kar je en do- kaz več za veličino te revolucije, ki je sproti ustvarjala svoj pravni sistem. Diotaknil se je še partizanskega gospodarstva in tudi organi- zacijsko najbolj dognane slovenske dejavnosti med NOB, partizanskega zdravstva. Vse te dejavnosti OF so do sedaj zelo malo raziska- ne, razen partizanske ekonomike, ki jo je že na kratko orisal avtor sam v ZC 1956/57. Že- leti bi bilo, da bi raziskovalci naše OF po- drobneje raziskali vprašanja, ki se jih je prof. dr. Mikuž le dotaknil v svojem referatu. Profesor dr. Makso Snuderl je v svojem re- feratu »OF slovenskega naroda država v dr- žavi« govoril o razvoju ljudske oblasti. Poka- zal je, kako so se na revolucionarni način pri nas iz terenskih od'borov OF, političnih orga- nov, razvijali organi oblasti narodnoosvobo- dilni odbori. Zanimivo je v referatu nakazal problem, kako je naša slovenska praksa vpli- vala na formulacijo »fočanskih predpisov« januarja 1942. Avtor je pokazal, da so bili 125 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino fočanski predpisi narejeni na podlagi Karde- ljevega članka v užički Borbi oktobra 1941, ta članek pa je napisal Kardelj na podlagi izku- šenj terenskih odborov OF v Sloveniji. Te tri referate so dopolnili koreferati, od katerih vsak je zajel poseben aspekt OF. Ko- referate bi lahko razdelili na dve skupini; v prvi bi bili tisti, ki so bili narejeni po klasič- nih historičnih načelih, v drugi pa bi bili tisti, ki so prikazovali OF iz sociološkega in socio- loJko-političnega aapekta. Profesor Boris Ziherl je govoril o revolu- cionarnem in vsenarodnem značaju Osvobo- dilne fronte. Profesor dr. Bogo Grafenauer je podal teze o Osvobodilni fronti kot dediču svobodoljub- nih in naprednih gibanj v zgodovini sloven- skega naroda. V bistvu podoben sesiiavek je avtor objavil že v Slovenskem zborniku 1945 in je zadnje iz cikla njegovih predavanj o slo- venski zgodovini, ki jih je imel 1942 v tabori- šču Gonars. Avtor je v svojih tezah pokazial, wda raste program OF iz historične tradicije in se kaže kot organsko nadaljevanje te tna- dicije. Ne gre zia nekaj, kar bi nastalo naen- krat, marveč je plod globokih korenin sloven- skega zgodovinskega razvoja«. Sele z Osvo- bodilno fronto se je bistveno spremenil polo- žaj, v katerem so o Slovencih dotlej odločali predvsem tujd; z OF prevzame slovensko ljudstvo svojo usodo v svoje roke. V OF je bil tudi prvič po kmečkih uporih združen ves slovenski narod in v njem se je zvezalo soci- alno vprašanje s slovenskim političnim kon- ceptom. Dr. Janko Pleterski je v svojem referatu Osvobodilna fronta slovenskega naroda in program Zedinjene Slovenije pokazal, kako se je OF zavzela, za Zedinjeno Slovenijo, ki je bila že program in cilj vseh naprednih družbenih gibanj pri Slovencih od 1948 dalje. Nova kvaliteta te programske točke pri OF pa je takojšnji boj za Zedinjeno Slovenijo na vsem njenem ozemlju. Očitovala pa se je še ena nova kvaliteta pri OF-ovskem programu Zedinjene Slovenije: to je bilo izrecno pou- darjanje suverenosti slovenskega naroda in njegove pravice do samoodločbe ter poveza- nosti osvobodilnega boja Slovencev z enakimi prizadevanji drugih jugoslovanskih narodov. To naj bi bili tudi temelji njihove nove držav- ne ureditve v oblike enakopravne federacije. »Značilnost te sinteze pa je, da je do nje pri- šlo po spoznanju, hotenju in vodilni aktivno- sti slovenskega delavskega razreda.« Mitja Ribičič je govoril o odnosu KPS do Osvobodilne fronte slovenskega naroda. »OF ni bila transmisijska organizacija komunistov, pač pa avtonomna in iz potreb in teženj mno- žic zrasla organizacija.« KPS je kot vodilna sila ves čas vplivala na OF in jo držala na revolucionarni višini, obratno pa je tudi OF vipUvala nia KPS samo. OF je v komunistični partiji krepila potrebo o čim večji demokra- tizaciji družbenih odnosov, »krepila je potre- bo fpo ustvarjalnem proučevanju družbenih pojavov, vplivala je na graditev poMtike od spodaj navzgor in je bila tisto mesto, na ka- terem so komunisti nainaravneje preverjali pravilnost svojih sprejetih ali odklonjenih stališč«. Ivan Križnar je podal koreferat o socialni in politični pripadnosti borcev partizanskih enot na Gorenjskem in Štajerskem 1941. leta. Avtor se je omejil na Gorenjsko in Štajersko, ker za vso Slovenijo še nima zbranega anket- nega gradiva. Kljub temu je sestavek zelo zanimiv in pomemben, ker je prvi tak poskus s statistično metodo pokazati socialni značaj na- še NOB. Doslej zbrani podatki govore, da je največ prvoborcev izšlo iz delovnih množic, ki so bile v preteklosti odrinjene od sloven- skega političnega življenja. Ko bodo zbrani, podatki za vso Slovenijo, bo šele moč podati dokončno sliko, kajti socialna struktura prvo- borcev v »ljubljanski pokrajini« se je razliko- vala od one na Štajerskem in Gorenjskem. Miroslav Luštek je predložil koreferat o Delavski enotnosti in OF. V njem je pokazal, kako je delavski razred že pred aprilsko kata- strofo dosegel enotnost na ravni strokovnih organizacij. Delavski razred je tako strnjen dočakal okupacijo in že pred napadom nia Sovjetsko zvezo je bila konferenca Delavske enotnosti, ki so se je udeležili predstavniki KPS, JSZ in amsterdamskih strokovnih orga- nizacij. Po napadu na Sovjetsko zvezo so se DE priključili tudi predstavniki socialistov kot politične struje in s tem je bila Delavska enot- nost v vsakem pogledu vzpostavljena. DE je postala srž OF in sklepi, ki jih je sprejela na svoji konferenci 7. novembra 1942, so bili pomembni za. nadaljnjo enotnost Osvobodilne fronte. Tako se je npr. JSZ v DE borila proti temu, da bi se OF spremenila v formalno strankarsko koalicijo in se je tesno povezala s KPS. Jože Krall je govoril o rasti slovenskega narodnoosvobodilnega tiska v letih 1941-1945. Zbrano gradivo je pokazalo vso veličino te de- javnosti OF. Ferdo Fischer je razpravljal o oblikah in metodah dela slovenskih kulturnih delavcev v OF. Naslov je zastavil nekoliko preširoko, ker je govoril le o delu kulturnikov v Ljubljani. Zdravko Klanjšček je pokazal vlogo parti- zanskih čet v procesu razvijanja države v dr- žavi. 126 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Dr. Tone Ferenc je podal nekaj doneskov k proiblematiki zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Predvsem je govoril o nači- nu volitev delegatov in ipokazal kako veliko število Slovencev je volilo. Dr. Lado Vavpetič je govoril o nekaterih zna- čilnostih slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Značilno za našo NOB se mi zdi, da se je v teku bojev na poseben način razvijala tudi slovenska pravna misel. Dr. Marijan Brecelj pa je govoril o pomenu razširitve Izvršnega odbora Osvobodilne fronte seiptembra 1944. Od diskutantov bd zaradi tehtnosti njihovih izvajanj omenil le Toneta Fajfarja, ki se je dotaknil situacije spomladi leta 1940, ko bi se enotna fronta delavstva skoro razblinila. KPS je na svoji tretji konferenci spomladi 1940 napadla vse, s katerimi je prej sodelo- vala. Res da taka zmeda ni dolgo trajala. Tone Fajfar je dejal, če bi KPS dolgo vztrajala na takih stališčih, bi do OF ne prišlo. Diskutant je govoril še o tako imenovani krščansko-so- cialistični skupini v OF. Rekel je, da v njej ni moč potegniti črte med intelektualci in delav- ci JSZ, ampak med samimi intelektualci tega kroga ločiti dve skupini. Med njima je skupi- na iokoli Kocbeka hotela močneje poudariti nazorsko posebnost krščanskosocialistiične sku- pine. Delavci v JSZ se za to niso potegovali, oni so imeli razčiščene pojme s svojo DE. Diskutant je opozoril na nekaj važnih doslej neznanih dejstev in pozval zgodovinarje, naj jih objektivno proučijo. Diskutiralo je še večje število diskutantov, ki So s svojimi prispevki še bolj osvetlili osnovno temo simpozija. Posvetovanje je pokazalo, kako daleč smo že prišli s proučevanjem naše OF, pokazalo pa nam je tudi kakšne naloge nas še čakajo. Pred nami je še ogromno dela s podrobno historič- no dokumentacijo osvetliti tiste procese, ki so v vsej svoji povezanosti tvorili znamenito zgradbo OF. Naj tu omenim neko pozitivno stran, ki se je pri tem proučevanju pokazala ravno na simpoziju. Tako rekoč vsi referenti in disikutanti so povedali kako novo misel, s kaitero so' nekatere procese osvetlili z doslej neznane strani. Ustavljali se niso niti pred »bolj dehkatnimi« problemi, ki so se jih do nedavna rajši izogibali. In ravno tisti, ki so v to smer odpirali probleme, so bili najbolje sprejeti. Pokazalo se je, da OF samo pridobi na svoji vrednosti in veličini, če se čim jas- neje poikaže spekter sil, ki so v danem času delovale v njeno korist ali proti njej. S tem se samo še jasneje pokaže njen revolucionarni in ljudski karoikter. Da pa je naša historio- grafija sposobna takega prijema, je pokazala diskusija na simpoziju. Pri dosedanjem proučevanju OF se je poka- zalo še nekaj. Večinoma se raziskuje le njena družbeno-politična plat, ki je že dokaj dobro obdelana. Zanemarjajo pa se nekatere druge dejavnosti, ki so prav tako važne; npr. eko- nomika in kultura. Na tem področju je doslej narejenega manj. Osvetlitev teh vzporednih elementov bi pa pokazala še večjo globino in širino OF. Pokazala bi jasneje, kako se je uresničil program OF, da se na Slovenskem ustvari nova družba v novi politični formi in da se preoblikuje slovenski narodni značaj.. 127