Inserati se «prejemalo in velj& tristopna vrsta: 9 kr., de se tiska Ikra: 1 * i» n H n - »i l» II II II ^ M Pri večkratnem tisKanji s« cena primerno Bmanjsa. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema upi avništv» administracija) in ekhpeüicija ; a ßtaien trgu n. št. 16. Politiki list za slovenski aaroi Po poŠti prejeman velia: Za ceio ieto , . 10 gl. kr. ta pol let« . . 6 .. _ ., ta četrt leta . . „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 lir. za pol leta 4 ,, 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je nu Bregu nišna štev. 190. Izhaja po trikrat o» teden in niorr v ton-.K, četrtuk in soboto, Napadi na Hodita. So ljudje, ki ne morejo prenašati blišča slovanske svobode, in kterim je trn v peti vsak Slovan, ki si nekol.ko pomore in izleze iz nizkih stanov do višjih. Sovražijo slovanskega carja, slovanske kralje, slovanske generale, slovanske namestnike itd. Pregnali bi Ruse v Azijo, ali pa dali jim nemškega cesarja, ko bi bilo mogoče, potopili bi Srbijo v žlici vode, ko bi je Rusija ne branila, črnogorskega kneza pa bi videli rajši na vislicah, kakor na prestolu, in že za časa bokeljske vstaje grozili so, naj se Črnagora podjarmi, — a grozdje je bilo kislo, ker so Črnogorci preveč urni junaki. Tako bi tudi v Avstriji Čehe in Slovence naj rajši na kislem želji pozobali. Naj bolj se odlikujejo v tem sovraštvu odpadniki, ker je poturica zmirom hujši od pravega Turka. V Cislajtaniji jih uihč» tako v oči ne zbada, kakor slovanski namestnik v Dalmaciji, baron Rodič. Slovan je po njihovih mislih k večemu dober za kakega hlapca, lakaja, ali za prostaka pri vojakih, za „kanonenfutter". Ne-prenesljivo je toraj za te ljudi, da je Slovan priplezal do cesarskega namestnika, da ne skriva svojega sočutja za Slovane, in da vendar ostane na svojem mestu, in je ob enem še vojni poveljnik dežele. Nedavno je Rodiča ovadil poslanec Zschok, da je sočlen srbske „omladine", kar je pa prav očitna lažnjivost, in kar je gospod Greuter v svojem govoru o vzhodnem vprašanju jako šaljivo in ob enem sarkastično zavračal. Vkljub temu je nedavno v budgetnem odseku Giskra, ali Iskra, pobral to ovadbo in dodal še novih tožeb čez Rodiča, češ, da dela po svoji glavi, da podpira Slovane, da intrigira proti vladi in vstavoverni stranki, da je skoraj veleizdajalec itd. Rodič pa je našel zagovornika v ministru Lasser ju samem; Lasser je rekel: Rodiča ne morem odstaviti, kakor g. predgovornik zahteva. ker ni samo namestnik ampak tudi vojni poveljnik, in kot tak spada pod oblast vojnega ministerstva. Tudi kot namestnik ni samemu meni podložen, ampak vsakemu ministru v dotični stroki. Tudi se Rodič ni nič pregrešil. On je bil vedno vladi vdan, in je delal ua :o, da se je osnovala v Dalmaciji avstroljubna stranka; (bi bilo treba te nove stranke, če bi bilo vsta-voverstvo in avstrijsko domoljublje vse eno in isto? Op. vredn.) Rodič pravi mini-ter daljr, je bil prijatelj Jelačičev, kteri je bil vedno državi in cesarju zvest, Rodič ima križ Marije Terezije, in je dostikrat v bojih zdatno pript -mogel k avstrijskim zmagam ; to je tedaj star domoljub, kteri se ne sme tako h;tro obsoditi. Jaz za znane ovadbe, da bi bil Rodič sočlan „omladine" in veleizdajalec, tako malo dam, da se mi ni še vredno zdelo, Rodiča o tem vprašati, ali reč preiskovati. Ako Rodič včasih po svoji glavi dela, ne zdi se mi to nobena napaka, ravno narobe, slab namestnik, ki se mora za vsako malenkost na Dunaj obrniti. Ko sem bil jaz na Tirolskem namestnik, delal sem ravno tako kakor Rodič, pa so rekli, da sem dober namestnik. Kdor ima kaj zoper Rodiča, naj pride z dokazi, na drugačne ovadbe se glede zaslug tega moža ne bomo ozirali. Da je pa Rodič Slovan, in se čuti Slovana, to ni nobena pregreha. Jaz sem Nemec, pa s Slovani prav prav dobro shajam (nemara je hotel reči: če jaz kot Nemec zamorem s Slovani shajati, zakaj tega ne bi mogel rojeni Slovan Giskra?). Tako je govoril minister, in veseliti nas morajo te besede, ker iz njih zopet vidimo, kakor iz pisave vradnega Frdbl. o svečanosti Schillerjevi, da si ministersvo, ki je izšlo iz vstavoverne stranke, že več ne upa prezirati Slovanov, in se jim hoče približevati, kakor vidimo iz poslednjega stavka, ko minister notranjih zadev pravi, da prav dobro shaja s Slovani. Giskra pa je šel z dolgim nosom proč, in strastni nemškutarji so za eno blamažo bolj bogati. Iskali bodo morda zdaj novih zločinov, ktere bi mogli Rodiču očitati, pa jih boje ne bodo našli. Nauk iz vsega tega dogodka pa je, da s strastnimi nemškutarji nikoli ne bomo mogli prav shajati, ker oni po vsej sili hočejo, da bi jim Slovani na vse veke robovali, ker jim je vsak Slovan trn v peti, ki po svojih zaslugah pride do kake više službe. Saj jih menda tudi nad Rodičem le to jezi, da ni ostal korporal ali feldwebel, in da je postal tako velik gospod, ko je Avstrija vendar le nemška! Slovanska Dalmacija pa bi morala dobiti namestnika, ki bi vsacega dal zapreti, ki bi „živio" zavpil, in nemški jezik bi se moral vpeljati kot deželni jezik v vrade in šole, saj je Avstrija nemška! In kakor je pod Giskrovim ministerstvom nastala vstaja v Dalmaciji, tako bi taki ljudje ne imeli nobene vesti, če bi še enkrat začeli stiskati slovanske Dalmatince, in če bi kri prav curkoma tekla. Hvala Bogu, da Giskra je odministroval, in se njegovi časi več ne povrnejo. Spoznali so me-rodajni krogi, spoznalo je celo sedanje ministerstvo, da se s Slovani s silo malo opravi, da jih je nevarno dražiti. Boljšo metodo ima sedanje ministerstvo, ki skuša mirno in brez vsega hrupa doseči svoj namen. S tem tudi res več doseže, ko je in bi dosegel Giskra s silo, s ktero bi vse pokvaril in svojim več škodoval kakor pa nam. Vzor pravega katolika in rodoljuba. XI. Dne 28. in 30. junija molilo je vse rimsko mesto za 0'Connellovo dušo. Sloviti govornik italijanski č. o. Ventura iz reda teatin-skega dobil je od sv. očeta Pija IX. povelje, da prevzame mrtvaški govor na čast Danielu O' Conellu. Ta govor je mojstersko delo najnovejšega pridigarskega govorništva. Obsega tri tiskane pole. Podajamo ga v kratkih potezah. V vvodu načrta, kako misli orjaka novejšega časa opisati, tako-le začenja: „Spremenili so se torej dnevi, kterih smo tako veseli pričakovali, v dneve žalosti in bolesti ; prišel je k nam, ali, ah! ne tako, kakor smo ga pričakovali. Tako tožil je sv. Ambrozij po cesarji Valentinjauu, in tako moramo tudi mi objokovati slavnega neumrljivega katolika D. O'Connella, onega, ki je bil najlepši kinč katolicizma in največa, najposebnejša, najčudovitejša oseba najnovejšega časa, še predno se je Pij IX. svetu pokazal. Rim ga je pričakoval, da bi slavil njegov prihod, a videl je, kako je v njegovo obzidje došel le del njegovih minljivih ostankov, njegovo srce, in le zato, da ga objokuje. Veselili smo se, pričakovaje, da ga bomo živega občudovali, in danes smo se zbrali, da opravimo molitve za kristijana, ki ni več med nami. A od kod, moji preljubi bratje, izvira ta želja, ta gorečnost, ta navdušenost, ki vas je nedavno napolnjevala, da občudujete O'Connella živega, da slavite njegovo ime in njegov spomin? Kako je zamogel ino-stranec, 500 ur daleč od Rima rojen, vzbuditi tako vsestransko pozornost? Mislim, da poznam vzrok, da ga čitam v vaših srcih: kajti jaz poznam vas, iu vidim, kako vas navdušuje vzvišena ljubezen do dveh veljkih reči, v kterih je vsa moč; kajti karsikoli razve nju mislimo, vse je praznota, in kar počenjamo, ničevost, kar delamo proti njima, nesreča, in kar njima nasprotuje, minljivost; te ste: prava vera in prava svoboda. Daniel O'Connell, Simon novega zakona, bil je torej res veliki, ker je celo svoje življenje temu žrtvoval, da pomaga pravi cerkvi, pravemu svetišču božjemu do zmage na zemlji, in ker je rešil svoje ljudstvo tlačenja. Zaslužil je zato lepo hvalo, ktero pripoznava sv. pismo starega zakona Simonu: ,,Simon veliki je rešil svoje ljudstvo pogina, in okrepčal tempelj v njegovem življenji." Plemenita ljubezen: za vero in svobodo, ki je doma pri vsih dobrih vladarjih, vsih velikih možeh, pri vsih pravih učenjakih, v vsih vzvišenih dušah, v vsih žlahtnih srcih, nahajala se je kakor osebljena v Danielu O'Connellu; in se kazala na njem v svoji popolni naravi, v celi moči svojega prepričanja. v popolni oblasti svoje moči, v celi velikosti svojega učinka; in zato se ta izvanredni mož, ki je bil daleč od vas rojen in je daleč od vas živel, občuduje in obžaluje, kakor bi bil v naši sredini rojen. Zato je vzbudil ta veliki značaj, ta vzvišena uatora, vso vašo naklonjenost. Zato vzročuje njegovo plemenito srce, ki je vtripalo le v ljubezni do vere, do domovine in do ubo-zih, da vaša srca hitreje bijejo. Nove premembe pri političnih milih. (Hermanov govor. Konec) „Jaz ne vem, ali so na Dunaji kaj slutili, i da le to je koristno, kar je prav, da so po- j stave dostojuosti in nravnosti, kterim so tudi državne uprave podložne, če se noče, da vse I na dvoje gre. Praksa, s ktero se dela, daje ' misliti, da se priznavajo k onemu nevarnemu ] načelu, da politika z moralo nima nič opraviti. ; Kako bi drugače mogoče bilo, da si država, i ki se sama imenuje stranko in se kot taka i tudi obnaša, \se dovoli, za kar ima v tem i trenutku moč, tako da ni nobena pravica, no- i beno imenje, nobena svoboda več varna pred i njo. če opomnim na nektera dejanja upravi- i teljstva, ktera kažejo jako široko vest države, na nikogar kamenja ne lučam, in hočem le i dokazati, da je zlasti upravna politika potrebna poprave, reforme. Oficijalna država! O njenih krivičnih volilnih redih in umetuo pridob- i ljenih večinah ne govorim; ali mar ustava, centralistična, ne obstoji iz oropanih narodskih pravic V (Veselost na levi.) Ali ni bil chabrus javna politična goljufija in se mar ne opira državni zbor na chabrus? Če se slovanskim narodom njih jezik roparsko jemlje ali pa počasi in neopaženo krade, ali ne bi bilo to ne-nravno? In mar se to ne godi? Sistematično se godi in kljubu § 19. Nj. eksc. g. naučni minister bi lahko mnogo o tem pripovedoval, kako se dela politika po narodih. Vzemite tudi, kako država ravna s katoliško cerkvijo in drugim ž njo ravnati pripušča. Ali si morete kaj grjega, bolj nepoštenega in nepolitičnega misliti? Ima li sluto tem, da se morate cerkvena in posvetna oblast druga drugo spoštovati in podpirati, če se hoče družbinski namen izvrševati? Ali ni bilo prejšnje ministerstvo. kije hotelo mir med narodi, odpuščeno, in sicer potem, ko je imelo večino dveh tretjin za-se? In ali ni bilo nasleduje Slovanom, katoličanom in konservativcem vseh narodov političen udarec v obraz? Njegova dejanja so to potrdila, in najbiže, da zato tako dolgo stoji in tako trdno." „Ali ne kultivira oficijalna država grde nehvaležnosti? Ali ne zatajuje tistih, ki so se za njo žrtvovali, in se li ne vklanja sebi v nečast onim, ki so jo izdali in tepli? Ali se ne posluša vedno bolj na vnanje dežele in se ne iščejo vuanje zveze dvomljivih vrednosti, namesto da bi se iskala zveza z lastnimi narodi? Če se toliko let malomarno gleda nesreča ginečih narodov in ua vnanjo spridenost, Vi ste me torej prehiteli, vi mi nazna-| njate, vi mi kažete pot hvalnega govora, ki bi ga naj govoril temu orjaku, kojega zgubo obžaluje krščanski svet; vi pričakujete, da! vi hočete, da ga vam predstavim kot dovršen vzgled pravega državljana in pravega kristijana." Govornik prične sedaj s prvim delom svojega govora in opazi tu: „Edna onih besed, ki so se po svetu naj bolj napačno in krivo rabile, je beseda: „ljudstvo". Pridjalo se je ime „ljudstvo" že vsakej prenapetej sekti, vsakej nemirnej stranki. Imenovali so previdnega, častilakomnega človeka, tribuna, konsula, diktatorja „ljudstvo". Zvalo se je „ljudstvo'', kar je bilo le dračje, izmeček, sovražnik ljudstva. In kolikokrat ni morala biti skupna zadeva „ljudstva" privatna zadeva majhnega števila, in volja „ljudstva", kar je bila le neumnost in trma pojedinca in svobode „ljudstva", kar je bda le njegova sužnost'". Ako so bile te žalostne zmotnjave večkrat sad hlimbe in zločinstva, ni bilo tudi redko, da so izvirale iz neumnosti iu krivega ki je še huja, kakor vse zgubljene bitve, opi-j raje se trdovratno na vstavno pismo; če se pusti ali celo pomaga, kako ena klika hodi narodom po glavah in se ne more odločiti k pravičnosti: ali bi se temu reklo vladanje? Ker je že vso oblast na Dunaj skupaj pogra bila, zakaj se ne rabi na korist narodom? Narodi in stranke so že davno pisma svoja premenili in spise zavili, zakaj se ne odloči? i Kam bo to prišlo, če oficijelna vlada, ki bi morala biti vsem v izgled, v vsakem oziru |1 slab izgled daje? Otrpnjeua morala oficijalne države nas v pogubo vodi, ki je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, do one omahovalne politike, ki domoljubom rudečico v obraz sili, in ki dela Avstrijo za alijance nezmožno, ker ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v politiki ne gre, brez nje ni pognma. Morala v državni upravi je narodom za življenje potrebni zrak, brez kterega ne morejo obstati. Nemoralen je centralizem, ker pomenja vedno zlorabljenje oblasti. Na njegovih tleh so zrasla posilua dejanja, katerih sem omenil. Centralistični sistem ni zmožen, da bi bil moralen in moralno delal, ni zmožen, da bi pod principom morale vse zjedinjal k zložnemu življenju druzega poleg druzega, k zložnemu delovanju druzega z družim. Izigraje enega proti druzemu, da bi na ta način pod jarmom imel vse, dela svojim narodom življenje v državi nestrpljivo in jih paha na ven. Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi m o r a 1 n i n a či n, j ej zdaj nihče več ne želi vspeha, je vsakemu vse eno. ali pa se mu še dobro zdi, ako se državi pri meri kaka nesreča. Da država se svojim sistemom in svojo politiko tudi na ven ni zmožna delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, ko se rodi nov svetovni red. Velika država, tako piše avstrijsk domoljub in j)olitik, katero njena politika tako daleč privede, da svojim narodom ne more vdihati ljubezni, svojim prijateljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahu, taka država najbolje stori, da svojo hišo v red spravi, kajti njen obstinek se nagiba h koncu. Omahljiva politika in polovičnost svedočite vedno o slabosti j značaja in sodenja, in kdor ene misli ne more, | pojma. Koliko jih ui mislilo, delati odkr.to-j srčno za srečo svojega naroda, pa so mu le pogin nakopali? Koliko jih ni z namenom, pridobiti mu svobodo, napravilo njegovih spon le težejih, in njegove sužnosti le gotovejše? A zakaj je tako prišlo? Ker si vsi ti niso od prave vere izposojevali pravil večne pravičnosti , ki so zamogla podpirati reč naroda in njegove prave svobode; ker so Boga izobčili od svojih posvetovanj, a brez Boga pa mogoče ni, o kteremkoli oziru zboljšati položaja ljudstev." Govornik kratko omenja odgoje O' Con-nellove, strašnih prizorov francozke prekucije, kterih svedok je bil on sam, in ktere so vdihnile naj veči stud in mrzenje do punta in m reda, in ki so ga prepričale, „da ni ničesar nespametnejega in nevarnejega, nego oklicevati človeške pravice, božje pravice pa z nogami teptati; svobodo vtemeljevati na podrtinah sv. vere, postave dajati pod vodstvom strasti; da je sv. vera vse in filosofija pa nič ali skoro nič, ako želi kdo narod pre- popolnem pojmiti m izvesti, ta ni sposoben za državnika, najmanj pa še za avstrijskega, ki mora v svesti si cilja in navdušen z nravnimi načeli, trdnega koraka naprej stopati, ako hoče, da osrči prijatelje monarhije in razoroži njene sovražnike. Se li ima na Dunaji moč iu veselje, s temeljitim spremenjenjem sisteme in s poklicanjem drugih mož državo oteti z robu gotovega propada, tega nevem, le toliko rečem da je država pod vsemi razmerami dolžna, deželam njihovo dedščino izročiti v samoupravo. Deželam je treba vsakej posebej samostojne, nravno-ozbiljne, složne, krepke, stalne vlade, ki njihove zadeve oskrbuje z ljubeznijo in razumom , da se zopet okrepčajo od one siroma-ščine, v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko dunajsko gospodarjenje, ki ima le poguma proti svojim lojalnim narodom iu strankam. (Dobro! na desnici.) Politični pregled. V Ljubljani, IV. novembra. Avstrijske dežele. V državnem zboru je 14. t. m. govoril grof Hohenwart o nasvetovani premembi političnih vradov. Govor njegov se v glavnih načelih strinja z govorom Hermanovem. Hohenwart dokazuje, kako nepraktično bi bilo politične vradnike razpostavljati po okraju; treba bi bilo v ta namen najmanj 500 vradnikov, ki bi s kancelijami in drugimi stroški deželo stali 2 milijona gld. I Po njegovem mnenju tedaj je treba spremeniti sistemo ter deželam dovoliti tako avtonomije, da bode deželni glavar najvišja oseba vsih vradov, da ne bomo kakor doslej poleg cesarskega namestnika imeli še deželni odbor, ki pa nič izvršiti ne more. Kakor je govornik v začetku govora svojega omenil, bi bilo jako čudno, ljudem dajati pravice, v porotnih sodnijah razsojevati čez življenje in smrt, čast iu poštenje ljudi in v zborih razpravljati najvažnejša prašanja, odrekati jim pa zmožnost izvrševati družinski, gasilni, policijski red itd. Glavni načelnik pa bi moral zlasti glede deželnih postav odgovoren biti deželnemu zboru. Ker je po dolgem govorjenji govornika začela obhajati neka slabost, nehal je govoriti. Sicer mu je kmalo odleglo, a ker si ni upal nadaljevati govora, je jiredsednik zbor sklenil in prihodnjo sejo nastavil ua danes, da bo grofu Hohenvvartu mogoče končati svoj govor. ]\a Dalmatinskem je pri volit-, vab za deželni zbor zmagala narodna stranka. i roditi. Tako ga je podučevala previdnost v tej visokej in vzvišenej socijalnej znanosti, ki bistveno hrani in varuje red iu je prijateljica prave svobode, in ki je bila pozneje, rekel bi, tovaršica njegovih načrtov, voditeljica v njegovih činih, njegova moč v bojih in vzrok njegovih zmag. Gorje Irskej, da ne bi bil O'Connell v tej šoli odgojen in od teh naukov pre-šinjen!" Tri sto let je irsko ljudstvo od svojih sovražnikov prenašalo vsa trpljenja, ki sijih do-mišljevati zamoremo, revščina dosegla je ono stopinjo in irsko ljudstvo je tako oslabelo, da je mogel le mož, kakor je O' Connell, še upati rešitve pred poginom. Irske razmere naslikal . je govornik s temi besedami: ,,Koga vidim tam, kako se bliža trepetajo, omahovaje, po-i časnim korakom volitnej urui? Nesrečen na-i jemnik in družbinski oče je; bil je v stolpu i zaprt in njegov upnik, gospodar zemljišča, podaril mu je z ljutim usmiljenjem svobodo s i tim pogojem, da glasuje proti O'Connellu; ljubezen do prežalostne, zapuščene družine pre- Vuauje države. Iz Heldra «la se poroča, da so tamošnji umetniki, časnikarji, profesorji in pisatelji Cernajevu 11. t. m. izročili adreso, v kteri pripoznavajo zasluge njegove za Srbijo. Stal je na jugu, pravijo, kakor skala, ob ktero se je zaletavala moč muzelmanska, pa je ni mogla razdrobiti, dasi jo je nekoliko premaknila. Večkrat je zmagal, kakor bil premagan. Če ruajev je v svojem ruskem odgovoru rekel, da bi Turki ne bili dosegli čisto nič, da bi bila Rusija o pravem času prihitela na pomoč, ktero so vsi prijatelji dežele in vsi Slovani želeli. Hoseuskim beguncem na Hrvatskem, kakor smo že poročali, godi se strašno slabo. Kupoma umirajo za lačno jetiko (Hungertyphus), ker se jim ni zadostno pomagalo, dasi so pošiljali deputacijo na deputacijo k banu. To bolezen tudi domači dobivajo, ker je nalezljiva, in tako se je razširila že čez več hrvatskih vasi. Ituski vnanji minister knez Gorčakov razposlal je zastopnikom ruskim pri vnanjih vladah okrožnico, v kteri jim naznanja, da ima car trdno voljo pomagati kristijanom na Turškem in da je v ta namen na noge spravil del vojne. Car sicer noče vojske, vendar ne bo prej miroval, dokler ne bo Turčija dala poroštva, da hoče s kristijani po človeško ravnati. — Obsodba zoper Strousberga in tovariše se je razglasila. Strousberg mora iti na tuje, Landau in Poljanski v sibirsko mesto Tomsk, Borisovski v Olonec, Schuhmacher pa za en mesec v ječo. Turški ministri so sklenili, daje bolje vojskovati se do zadnjega dhljeja, kakor pa izročiti se nečastnemu varstvu Anglije! Rusija zoper to nič ne bo imela, ker ima tem večo priliko pričeti vojsko s Turkom. Priprave za smrt sv. očeta. Ostudno in nedelikatno je obnašanje liberalcev, če se spravijo nad sv. Očeta. Ali ni gnjusno, da se vedno o njegovej smrti pogovarjajo, in kaj bo potem? Ne morejo ga živega videti, Bog pa jim le noče storiti ljubavi, da bi ga k sebi poklical. „Köln. Zeitung" iz Rima poroča, da hoče italijanska vlada, če papež umrö, z vojaško silo stopiti v Vatikan, zapečatiti njihove reči, in menda nadzorovati tudi novo volitev, in ne vemo, kaj še. Najbrž hočejo na volitev vplivati, kar jim bo pa spodletelo, tudi hočejo menda prihodnjemu sv. očetu prikrajšati pravice, vzeti mu suvereniteto v Vatikanu, in storiti ga podloženga kraljevega, kakor so škofje. Če je tako, novi papež lahko ide drugam, Lahom pa kličemo: bojte se Boga, vi šalobarde, ki ste še vse vojske zgubili, in imate pogum samo še do starega iu slabega starčka, ki je zapuščen od sveta. Pa če je zapuščen od sveta, ni zapuščen od Bogä! „Agencia Štef." naznanja, da dotično pismo je ponarejeno. magala je čuvstvo dolžnosti proti njegovej domovini in njenemu rešitelju; in mož je pripravljen glasovati, kakor se zahteva od njega. Vendar kaki glas ženski slišim? Nesrečen mož, kaj hočeš storiti? Misli na svojo dušo in na svobodo! O žena! Bil je glas njegove žene, ki je više cenila zmago O'Connellovo nego osvobodjenje svojega moža, rešitvo svojih otrok. Njen zvoneč glas je spet zdramil ne-srečuega moža, in pozabivši, da je soprug in oče, spomnil se je, da je državljan. Glasoval je za O' Connella in potem se mirno povrnil v ječo. Bliskoma raznesla se je ta veličastna beseda njegove velikodušne žene od enega konca tega otoka svetnikov do druzega. Vdolbla se jc v rudo, zapisala na zastave sedaj obstoječe katoliške zveze. In po vsej pravici; kajti ta beseda je pripovedovala na kratko celo zgodovino tega junaškega ljudstva in izrazovala čuvstva pravega, nepokvarjenega irskega srca; ki je skoz 300 let vse darovalo za Boga, domovino, vero in svobodo." (Dalje sledi.) Izvirni dopisi. Iz Kadolice, 14. novembra. (Beseda o umetnijskih izdelkih dežele kranjske.) Nekako veselo sem bil ginjen, ko sem bral v 130. št. SI. dopis z Gorenjskega, da moramo svoje moči na vse strani napeti, če hočemo dobiti popolno znanje domače zgodovine, ker sem previdel, da vendar dohajamo k spoznanju, da ne samo jasnost v politični zgodovini nam daje popolno celoskupno podobo življenja naše dežele in naroda. Vsa duševna delavnost, od stroge vednosti do proizvoda umetniške domišljije naših pradedov se mora pred nami odkriti, ako hočemo njihovemu življenju pravo ceno dati. Da v ta okrog spada cerkvena zgodovina in z njo tesno spojena cerkvena umetnija, bilo je iz imenovanega dopisa razvidno. Zgodovina cerkvene umetnije naše domovine bi tedaj bila potrebna, da se obseg naše zgodovine popolni. Ni nam zameriti, ako je do sedaj še nimamo, saj še drugi narodi, ki so bolj samostojni, še le pretečenih 30 let tudi na to obzir jemjejo. Sedaj je pa to misel časa, in prizadevanje vseh izobraženih narodov so s posebno skrbnosto na to obrnjena; torej se tudi mi tej misli ne vstavljamo. čemu pa nam znanje vsega tega? Čemu premetovanje izdelkov davno minulih časov? Saj se mora umetnik sedanjih dni, ako hoče kaj izvršiti, vkloniti sedanjim cerkvenim zapovedim, in sedanjim idejam. Pa ravno to je praktična stran in poseben vzrok, ki nas mora k temu preiskovanju pripraviti. Nam li ne kažejo ravno ti izdelki isto popolnost notranjega življenja, isto voljno vdanost, ktero splošni duh sedanjega časa toliko prezira, ali na-domestilnega tešila za njo dati nc more? In sedanje ideje kaj hočejo druzega biti kot nadaljevanje Kristusovih ukov, a toiiko bolj vestno, kolikor popolnejši nam je odkrita božja vse-gamogočuost nasproti časom, ki jih imenujejo temne in mračne. Drugo vprašanje je, kako hočemo te zgodovinske fragmente skupaj spraviti ? Naša dežela je precej oddaljena od središča, kjer je komisija za starinsko raziskovanje svoj sedež vstanovilo. V „i z v e s t j i h centralne komisije" se le redkokrat naša dežela spominja in temu se ni čuditi. Kje so bili pri nas vešči možje, kterim bi bil imenitni posel, preiskovalca in dopisovalca prav pristojal, ki bi imeli popolno znanje vseh potov zgodovine in umetnosti, ki bi znali natanko določiti čas zloga in različne posebnosti, ki jih mu je tek vtisnil? Prejšui čas pri nas skoro ni bilo mogoče, da bi se bili izurili taki možje, in če si je g. P. Hicinger prizadeval tudi v tem si pridobiti nektere pojme, bilo je to bolj di-letantično kot strokovnjaško. Dimičeva zgodovina kranjske dežele je v tem oziru pravo ogledalo naše vednosti: kako malo omenja kako površno in nezanesljivo. Pri tolikem številu cerkva naše domovine bi se za to reč obširno gradivo nabralo, ako ravno niso bogato opravljene. Marsikaj posebnega v umeteljnosti bi se lahko konštatiralo, in dognali vzroki, zakaj tako? Naj omenim, kar sem sam opazil. Na dveh starih podružnicah, ki ste si oddaljeni kakih C ur, nahajajo se slikarije v duhu časa štirnajstega stoletja, a letne številke kažejo na 1614—1620, torej pri nas konec protestantizma. V času, ko jo že doba slavne laške renesauce posnemovalce imela, in ko je na drugi strani naturalizem v oblasti imel malarijo in naobrazovanje, ko je v Italiji slovel A. Carau in Caravaggio, v Nizozemskem se razcimila narodna umetnija z imeni Rubens-a in V. Dyka, in na Španjskem se preslavljal Murillo s svojimi uaj globokejo uotranjost odsevajočimi umotvori; v tem času bi bil torej slovenski umetnik slikal v duhu gotiških slikarskih šol, in to ne posamezne podobe, ampak celi ciklus? Kolika dejanska korist bi pa bila tudi za naše sedanje umetnike različnih strok, ko bi se taka stara cerkvena oprava, ki ni več za očitno rabo, skupaj zbrala in za poduk izpostavila. Bi ne bil to nov podbudek za našo obrtno delavnost, za ktero se tako malo trudimo ? Pa predaleč sem zašel od nasveta, kako to skupljevanje pričeti. Novega sicer ne vem in novega nam tudi treba ni; kar so drugi za dobro spoznali, poskusimo tudi mi. Pred kakimi 20 leti so tudi na Nemškem spoznali to potrebo in po naročilu pruske vlade sestavil je učeni ohranjevalec K vas t izpraševalui obrazec za sostavo inventarja umetniških spominjkov pruske države, in ta obrazec objavil je marljivi H. Otte v svojem „Ar-chaeologischer Katechismus", kteri služi za razloženje vseh vprašanj. Jaz bi dejal, da tistemu, ki bi se pečal s preiskovanjem, naj bi to služilo za vodilo. Prepustim pa odločilo višjim in veljavnejšim krogom, da se le za delo odločijo. Morebiti se bo mislilo, da čest. duhovščini ponujamo novo delo? Ne rečem, da ima duhovščina dandanes naj bolj čas, a to si upam izreči, da ima do sedaj še največjo zmožnost za napravo tacih inventarjev po vodilih omenjene Otte-ve knjige. Da bi bilo to delo inventarjev prav popolno, tega, seveda, ni pričakovati, ker s prečitanjem umetniške priročne knjige še nismo strokovnjaki in le tak mora imeti zadnji razbiralni posel. Odlašati nam pa ni, ker čas vedno terja svoje žrtve, in če prej rešimo, bolje je. Na delo vsak po svoji moči, da dopolnimo našo zgodovino, da rešimo dragoceno blago našega naroda in ga postavimo v izgled pokvarjenemu okusu sedanjega časa. J. V. m. Domače novice. V Ljubljani, 18. novembra. (Seje mestnega odbora) 16. t. m. se je vdeležilo z županom 25 odbornikov. G. župan naznani, da je mestni odbor dunajski v dar poslal svetinjo, ki jo je dal kovati v spomin pet in dvajsetletnice vladanja cesarjevega, ter se pooblasti, da odboru dunajskemu za to sporoči dostojno zahvalo. Tudi odgovori na interpelacije stavljene v zadnej seji. Glede meščana, ki je zahteval, da mora policija ž njim slovenski govoriti, pa je bil zarad tega tiran v mestno hišo, pravi, da ga niso zaprli, ampak nemudoma izpustili, ko se je z vradnikom. dogovoril, kako in kaj. Glede njive, ki jo vži-vata mestni ekonom iu vrtnar odgovarja, da se jima bo brez ugovora vzela, če bi jo mesto potrebovalo za kaj druzega. Zadeve branjevcev pa ko na dnevnem redu današnje seje. Pred prestopom na dnevni red g. Horak vpraša, zakaj se g. dr. Bleiwe.isu, ki je bil že 1. 18G7 imenovan za častnega meščana ljubljanskega, še zdaj ni izročilo dotično pismo? G. Regali pa vpraša, zakaj se je nekterim gospodarjem prav po nepotrebnem nabilo toliko novih številk; dalje hočejo li tudi pod Golovcem na Ilradeckovem predmestju napraviti kaj svetilnic, in je g. županu znano, da mestni vradniki pogosto brez dela postopajo, namesto »iiUt 65— — 18*01etno državno posojilo 108.---Bankiui »koije822 — K ruditue akcije 193.40 — London 125.80 — Srebro 109 75 — Ces. kr. cekini 5 94'/, 20frankov 6.02 Ui-narNtvene cene. t6. novembra. Državni fondi. Denar.! H Ingo. 6"/« avstrijska papirna renta .... 161.25 161.40 tj'/, renta v srebru....... 60 10 56.25 Srečke (loži) 1854. 1..............103.50 104.— „ „ 1860. I., celi..........108 50 109,— „ „ 1860. I., petinke . . . 116. 117.— Premijski listi 1864. 1., . .... 130.— 131.— Zemljiščine odveznice. Stajarske po 5"',...... . . 96.50 96.75 Kraujske, koroške in primorske po 5°, 93 -- 96.— Ogerske po 5% ........ 75 50 i 74.50 Hrvaške in slavonske po 5'/. .... 84.— 86.— Sedmograške po 5°', ...... 72 50 j 73.25 Delnice (akcije). Nacijoualne bauke.......831.— ^33.— Unionske bauke ... .... 49 25 49.75 Kreditne akcije................142.— 142.20 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 665. 675 — Auglo-avstr. bank«....... 70.25 70 75 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 158.50 59.-- Tržaške „ 100 ., k. d. . 118,— Ui».— „ ,. 50 „ „ ., . 56.— 56 50 Budeuske „ 40 gld. a. v. . 29.— 29.60 Salmove „ 40 „ „ „ . 40 26 40.75 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 28 75 29.25 Clary-jeve ,, 40 „ „ „ . 29 50 ; 30.-- St. Genois „ 40 „ „ „ . 34.— 34.25 Windischgrätz-ove „ 20 ,, ., „ . 26 75 27.25 Waldstein-ove „ 40 „ ,, ,, . 22 75 23.25- Srebro in zlato. Ces. cekini . . . • . .... 6 02 2 03 Napoleonsd'or .........9.99 10.— Srebro ................109 25 109.50 „THE GRESHAM" zavarovalno društvo na življenje v Ijondonu. Sedež podružnice za Avstrijo je na Dunaju, Opernring »tov. 8. Aktiva društva znašajo nad 53,000.0000 frnk. Letni dohodki na premijah in obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 „ Za zavarovanja na življenje in odkupljenja je društvo od vstanovitve (1848) izplačalo nad..... 62,000.000 „ V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43,942.475 ,, novih ponudeb, in v zadnjih 21 letih stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „ Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajarsko v Ljubljani pri gosp. Valentinu Zesehko-tu, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo (66—3) na Dunaja, Opernring št. 8.