Posebnosti domačih jekel za hladno	^^J™1™
J	ASM/SLA: CNg, CNm
masivno preoblikovanje
Karel Kuzman, A. Razinger
V Železarni Jesenice smo razvili štiri vrste jekel za hladno masivno preoblikovanje, in to: malo-ogljični jekli z nizkim Si — JMP10 in JMP15 ter nigzkolegirani jekli za cementacijo JMP 60 Cr in in JMP 80 MnCr. Lastnosti jekel, ki zagotavljajo ustrezno kvaliteto, so predpisane v okviru posebnih dobavno prevzemnih pogojev.
Na osnovi rezultatov preiskav plastičnosti jekla so bile v okviru opisanih preiskav izdelane mejne krivulje tečenja za vsa štiri JMP jekla. Te krivulje so osnova za izračun preoblikovalnih postopkov na bazi teh jekel in za ocenjevanje dosežene kvalitete jekel. Zahtevana kvaliteta jekla je bila potrjena tudi s tehnološkim preiskusom s protismernim iztiskovanjem.
1. Uvod
Za potrebe domače predelovalne industrije smo v železarni Jesenice v tesnem sodelovanju z uporabniki jekel razvili takšen kvalitetni asortiment jekel za hladno masivno preoblikovanje, ki naj bi vsaj v prvi fazi zadovoljil potrebe naglo se razvijajoče tehnologije oblikovanja strojnih delov s hladnim masivnim preoblikovanjem.
S standardno tehnologijo izdelave in predelave jekel ter s standardnimi kvalitetami ni mogoče zadostiti zahtevam, ki jih obravnavana tehnologija postavlja jeklom za hladno preoblikovanje. Jeklo mora biti sposobno za velike trajne deformacije in imeti čim manjši preoblikovalni odpor, ne da bi se kjerkoli po volumnu in površini oblikovancev pojavile lokalne porušitve. V ta namen so bile razvite posebne tehnologije za izdelavo jekel, raz-
Tabela 1: Vrste jekel in kemične sestave
Oznaka jekel Z. J.
JMP 10 JMP 15 JMP 60 Cr JMP 80 MnCr
vijajo se nove kvalitete jekel. Razvoj ustreznih kvalitet jekel se mora tretirati kot sestavni del razvoja tehnologije masivnega preoblikovanja v hladnem, pri čemer pa je sodelovanje med proizvajalci in uporabniki jekel odločilnega pomena.
Jekla za hladno masivno preoblikovanje pri nas niso standardizirana. Zaradi posebnih zahtev po kvaliteti jekla, ki presegajo zahteve JUS, so zagotovljene lastnosti teh jekel predpisane v internih standardih, ki so rezultat dogovora med proizvajalcem in uporabnikom jekla. Z internimi standardi zagotavlja proizvajalec jekla uporabnikom v prvi vrsti stalnost kvalitete, z zagotovljenimi mejnimi krivuljami tečenja pa osnovo za izračun preoblikovalnih sil in s tem za pravilno dimenzioniranje preoblikovalnih postopkov.
2. Nekatere metalurške značilnosti JMP jekel
Razvoja kvalitete jekel za hladno masivno preoblikovanje smo se v železarni Jesenice lotili tako, da smo preiskali preoblikovalne lastnosti vseh za hladno masivno preoblikovanje zanimivih jekel iz rednega proizvodnega programa železarne Jesenice1- 14. Spoznanje, da je pri maloogljičnih in nizkolegiranih jeklih mogoče graditi na že osvojenih kvalitetah, predvsem v smeri izboljšanja stalnosti kvalitete, homogenosti jekla ter optimizaciji trdnostnih lastnosti in mikrostrukture, se je odrazilo v razvijanju štirih plemenitih jekel vrste JMP (jekla za masivno preoblikovanje).
V tabeli 1 so navedene njihove oznake in zagotovljene osnovne kemične sestave.
max.	0.25	max.	0.25
0.15	0.50	0.12	0.50
max.	0.25	max.	0.25
0.15	0.50	0.12	0.50
0.20	0.40	0.50	0.15
0.30	0.50	0.70	0.25
0.20	1.00	0.80	0.15
0.30	1.20	1.00	0.25
Podobno jeklo	Količina elementov (%)
po JUS	C	Si	Mn	Cr	Al
C 1121 Č 1221 Č 4120 Č 4320
0.06 0.12 0.14 0.18 0.12 0.18 0.14 0.19
mr. Karel Kuzman, dipl. ing. stroj., UNIOR — Kovaška industrija Zreče
mr. Anton Razinger, dipl. ing. met., Železarna Jesenice, RO
Jekla izdelujejo v SM pečeh po optimalnem tehnološkem postopku, ki zagotavlja: nizko vsebnost spremljajočih elementov in nečistoč, homo-
ZEZB 11 (1977) štev. 3 Posebnosti domačih jekel za haldno masivno preoblikovanje
genost v makro in mikrostrukturi jekla, visoko čistočo v pogledu vsebnosti nemetalnih vključkov in drobno zrno.
Za doseganje stalnosti kvalitete jekla je potrebna stroga kontrola v vseh fazah izdelave in
vlivanja jekla. Homogenost jekla se ugotavlja na polfabrikatih z IJZ metodo, posebno stroga pa je kontrola kvalitete površine.
Metalurške značilnosti jekel JMP so prikazane v naslednjih tabelah:
Tabela 2: Značilna šaržna analiza in analiza vzorca
Oznaka jekla	Šarža		C	Si		Mn	Vsebnost elementov % P S Cr Al			Cu	Sn	Nppm
JMP 10	SM 02 3791	S V	0.10 0.11	0.02 0.02		0.40 0.41	0.010 0.008	0.025 0.028	0.04 0.041 0.04 0.058	0.13 0.10	0.010 0.008	50
JMP 15	SM 04 2252	S V	0.14 0.15	0.05 0.04		0.41 0.44	0.012 0.012	0.016 0.016	0.06 0.046 0.06 0.051	0.14 0.15	0.012 0.011	45
JMP 60 Cr	SM 02 3782	S V	0.14 0.15	0.26 0.24		0.46 0.45	0.012 0.008	0.034 0.037	0.60 0.033 0.61 0.039	0.16 0.15	0.013 0.011	44
JMP 80 MnCr	EL 10 3277	S V	0.16 0.15	0.19 0.20		1.15 1.19	0.016 0.015	0.011 0.012	0.88 0.020 0.88 0.031	0.24 0.26	0.017 0.016	104
Tabela 3: Velikost primarnega zrna in čistoča jekla												
Oznaka jekla		Šarža			Zrno N" ASTM 1) prim. sec.				čistoča po sk. JK A + C B + D			skup.
JMP 10		02 3791			6-	-7	6-	-8	1.36	1.80		3.16
JMP 15		04 2252			6-	-8	6-	-8	1.32	1.80		3.12
JMP 60 Cr		02 3782			7-	-8	7-	-8	1.32	1.60		2.92
JMP 80 MnCr		10 3277			7-	-9	6-	-8	1.36	2.80		4.16
Op 1: ocenjeno po oksidacijski metodi
Natančnost dimenzije in odsotnost površinskih napak na vložku za hladno masivno preoblikovanje sta zahtevi, ki ju moramo zelo razumno obravnavati, saj sta si v tem pogledu proizvajalec in uporabnik jekla največkrat najbolj vsaksebi.
Zahtevane ozke dimenzijske tolerance in glad-kost površine palic in žice dosežemo s hladnim vlečenjem jekla. Z ustrezno obliko mikrostruk-ture jekla in utrditvijo zaradi hladne deformacije (e = 10 do 20 %) dobi jeklo tudi potrebno obdelo-valnost, oziroma lomljivost. Dobavno stanje obravnavanih vrst jekel JMP je torej normalizirano — hladno vlečeno.
Trdota jekla v dobavnem stanju ter dosežena trdnost in trdota v mehko žar j enem stanju so prikazane v tabeli 4.
Možnosti, da bi v procesu hladnega masivnega preoblikovanja uporabili jeklo s toplo valjano površino, so v naših pogojih zelo omejene, vsekakor pa je to pot, ki omogoča določeno pocenitev postopka.
Zahteva po popolni odsotnosti vsakršnih površinskih defektov, ki jo zelo pogosto pogojujejo uporabniki jekel, je absurdna, saj bi dosledna izpolnitev take zahteve vodila k močno povečanim materialnim stroškom. Problemu ti. kritičnih raz-
Tabela 4: Trdota in trdnost jekla v dobavnem in žarjenem stanju1
Dobavno stanje
Mehko žarjeno stanje
uznaxa jekla	Šarža	HB max. kp/mm2	HB kp/mm2	HB max. kp/mm2	HB kp/mm2	a m N/mm2	cr v N/mm2	S 5 %	* %
JMP 10	02 3791	140	139	120	108	361.0	258.0	30.8	75.5
JMP 15	04 2252	150	143	130	115	388.4	281.5	39.6	75.8
JMP 60 Cr	02 3782	190	186	140	124	428.7	293.3	28.3	77.8
JMP 80 MnCr	10 3277	210	210	160	159	494.4	340.4	25.0	76.4
Navedena je srednja vrednost 10 meritev
2EZB 11 (1977) štrv. 3
pok zato posvečamo veliko pozornost. Dokazano je, da je kritična globina defekta, kjer se začne med deformacijo odpiranje razpoke, odvisna od rezultirajočega napetostnega stanja ter plastičnosti jekla.16 Čim večja je plastičnost jekla, tem večja je kritična globina razpok. Ob prisotnosti plitvih razpok pride do porušitve takrat, kadar lega defekta sovpada z maksimalnimi napetostmi v materialu. S stališča porušitve materiala sta torej pomembni oblika in smer razpoke. Popolnoma nenevarne so se v večini primerov pokazale mehanske odrgnine in plitvi risi, ki potekajo vzdolž osi palic in žice. Pri vseh oblikah deformacije pa so nevarne razpoke, ki ležijo prečno na smer valjanja. Ker se torej napakam na površini surovcev, kljub še tako strogi kontroli procesa izdelave in predelave jekla, ni mogoče popolnoma izogniti, je dolžnost proizvajalca jekla, da z ostalimi ukrepi doseže maksimalno možno plastičnost jekla.
Tehnologija hladnega masivnega preoblikovanja izpodriva tehnologijo oblikovanja z odrezova-njem v osnovi pri materialnih stroških. Doseženi ekonomski efekt pa lahko izgine, če so v jeklu prisotne napake, ki povzročajo visok odpadek gotovih izdelkov in lome orodij. Ekonomika postopka temelji tudi na visoki storilnosti, zato ni mogoče nadomestiti izgubljenega časa, če se rešujejo še materialni problemi.
V mnogih primerih je za doseganje končne oblike obdelovanca potrebno po plastičnem preoblikovanju še oblikovanje z odrezovanjem. S hladnim preoblikovanjem ne poslabšamo obdeloval-nosti, bistveno izboljšamo pa je tudi ne. Iz čisto metalurškega vidika so v tem pogledu možnosti za izboljšanje obdelovalnosti zelo omejene, saj sta si zahtevi po dobri plastičnosti in dobri obdelovalnosti nasprotujoči. Določene možnosti v tem primeru daje legiranje jekel s svincem in kontrolirana dezoksidacija jekla s kompleksnimi dezoksi-danti.19
Drugo področje, kjer je potrebno tesno sodelovanje uporabnikov in proizvajalcev, pa zadeva način rekristalizacijskega žarjenja jekel. Ker se jeklo med hladnim preoblikovanjem utrjuje, ga je potrebno pred posameznimi deformacijami omehčati z žarjenjem. Poznavanje kinetike rekristalizacijskega žarjenja posameznih vrst jekel je pomembno za projektiranje procesa hladnega masivnega preoblikovanja, za plasiranje najmanjšega
potrebnega števila vmesnih žarjenj. To je tudi pot, da se izognemo ti. kritičnim deformacijam.
S posebno raziskovalno nalogo17 smo ugotovili, kako se ta jekla rekristalizirajo, kako je kinetika rekristalizacije odvisna od temperature, stopnje deformacije, načina segrevanja in kakšne so rekri-stalizacijske strukture. Navajamo nekaj najbolj pomembnih podatkov, ki naj služijo kot vodilo uporabnikom jekel.
Po kritični deformaciji in žarjenju v temperaturnem območju 650° do 700° C dobimo sorazmerno grobo kristalno zrno le pri maloogljičnih nele-giranih jeklih JMP 10 in JMP 15. Nizlcolegirani jekli JMP 60 Cr in JMP 80 MnCr pa pri majhnih deformacijah nepopolno rekristalizirata. V splošnem pa so pri obravnavanih jeklih JMP kristalna zrna vedno manjša od razreda 8 N° ASTM. Za vsa JMP jekla priporočamo rekristalizacijsko žarjenje v temperaturnem območju 650° do 700° C. Čas žarjenja mora biti dovolj dolg, da se rekristalizirajo tudi področja z manjšo stopnjo deformacije in da se omehčajo tudi tista področja v preoblikovancih, ki zaradi podkritične deformacije ne rekristalizirajo. Žarjenje nad Ac, (800° C) nima nobenih prednosti, pri jeklu JMP 80 MnCr pa je zaradi nastanka prehodnih struktur še posebej nepriporočljivo.
S posebno raziskovalno nalogo18 smo preiskali tudi vpliv različnih oblik makrostruktur, ki nastanejo po rekristalizacijskem žarjenju jekel JMP v odvisnosti od stopnje deformacije na preobli-kovalnost v hladnem.
3. Krivulje plastičnosti
Na področju hladnega masivnega preoblikovanja dobiva krivulja plastičnosti končno le tisto mesto, ki ga ima v tehnično razvitem svetu že dalj časa.
Za direktno računanje preoblikovalnih sil rabimo krivulje plastičnosti, ki popisujejo odvisnost deformacijske trdnosti ne le od primerjalne loga-ritmične deformacije, temveč tudi od hitrosti deformacije in temperature. Torej opisuje napetosti tečenja določenega materiala funkcija treh spremenljivk, ki je po svoji obliki zelo komplicirana in bi jo zaradi več parcijalnih ekstremov analitično izredno težko opisali. Prav tako zahteva določitev te funkcije dobro laboratorijsko opremo.
Tabela 5: Spodnja temperatura rekristalizacije in kritične deformacije jekel JMP
Oznaka	Sp. rekrist. temp. C_____Kritične deformacije (%)_
Jekla	ev pod 50 % e, nad 50 %	600 °C	650 °C	700 "C
JMP 10
JMP 15	625	575	27 do 45	15	13
JMP 60 Cr	33 do 55 20 do 40	12 do 30
JMP 80 MnCr	650	600	40 do	25 do 40	17 do 30
nad 100
ZEZB 11 (1977) štev. 3 Posebnosti domačih jekel za haldno masivno preoblikovanje
Za neposredno prakso je dovolj dobra funkcijska odvisnost napetosti tečenja od ene same spremenljivke, to je od stopnje deformacije. Ker se vnaprej dogovorimo, da jo bomo ugotavljali s pre-kinjevanim (diskontinuirnim) tlačnim preizkusom, je temperatura preizkušanca konstantna in enaka temperaturi okolice. Diskontinuirne izotermne tlačne preizkuse lahko opravljamo na standardnih laboratorijskih preizkuševalnih strojih, ki so v bistvu hidravlične preše z registracijo deformacije in sile. Zato so preoblikovalne hitrosti manjše od 0,5 mm sek~1 in hitrosti deformacije, ki so odvisne od velikosti preizkušanca, manjše od 0,1 sek—K Diskontinuirni tlačni preizkus poteka torej pod pogoji, ki v praksi nikoli ne nastopajo, zato iz njega dobljene krivulje plastičnosti niso primerne za natačno računanje preoblikovalnih sil.
Izotermna krivulja plastičnosti, ugotovljena s pomočjo diskontinuirnega tlačnega preizkusa, je torej uporabna le za grobe izračune preoblikovalnih postopkov. Njena najpomembnejša naloga pa je, da služi kot dogovorjeni preizkus za ocenjevanje preoblikovalnih lastnosti materialov.
Ob začetku naše raziskave smo za vse obravnavane materiale opravili diskontinuirne tlačne preizkuse. Parametri dobljenih krivulj plastičnosti so naslednji:
Oznaka jekla	Šarža	C* r n ]	n cpV,	max
		mm2		
JMP 10	02 3791	641,76	0,239	1,68
JMP 15	04 2252	702,49	0,232	1,58
JMP 60 Cr	02 3782	767,07	0,245	1,52
JMP 80 MnCr	10 3277	930,85	0,199	1,37
Vsi preizkušanci so dosegli velike deformacije, toda njihove preoblikovalne sposobnosti so bile v resnici še večje, a jih zaradi prešibkega preizku-ševalnega stroja žal nismo mogli potrditi.
Dobljene krivulje plastičnosti smo nato kritično primerjali s podatki naših predhodnih raziskav1'2 in tuje literature.3.4:5.6.7'8 Na podlagi tega smo izdelali krivulje plastičnosti, prikazane na sliki 1. Te krivulje predstavljajo mejne vrednosti, ki naj bi jih vsebovali prevzemni pogoji za obravnavane kvalitete jekel. Z njimi bi proizvajalec jekla jamčil, da ob pravilnem postopku sferoidizacijskega žarjenja in ob dogovorjeni izvedbi tlačnega preizkusa ne bomo dobili krivulje plastičnosti, ki bi ležala višje od podane in ki se zaradi razpok na vzorcih ne bi končala prej, kot bi dosegli cpv min
* V zadnjem času je prišlo do sprememb pri označevanju karakterističnih vrednosti krivulje plastičnosti. Tako s kf0 označujemo začetek krivulje plastičnosti, torej je pri <rv = 0 kf = kf0 in je tako tudi kto ~ <rv. Konstanta materiala C pa je vrednost deformacijske trdnosti C = k{, ko je o\ = 1.
IbUU-												
												
										©		
									© ___@	--©	©	
603 400 200 0							-—			r=&		®
	0						1			C	»	f,™
							1	JMP - V		670	0.23	2.0
							2	JMP - IS		750	021	1.8
							3	JMP - 60 Cr		660	0.20	1.7
							i	JMP -SCbhCs		960	0.18	„
0 02 Oi 06 06 10 12 M IS 18 ^ 20 22
Slika 1
Krivulje plastičnosti raziskovanih materialov (1 a, 2 a, 3 a, 4 a) in predlog mejnih vrednosti preoblikovalnih parametrov za cementacijska JMP jekla
Fig. 1
Yield curves of the investigated materials (la, 2a, 3a, and 4a) and the proposal of the limiting values for vvorking parameters for JMP steel for cementation
Ob primerjavi raziskovanih šarž s temi mejnimi krivuljami vidimo, da vse ležijo precej nižje. To pa predstavlja rezervo za tehnološka nihanja pri proizvodnji jekla.
4. IZBIRA TEHNOLOŠKEGA PREIZKUSA
Na novo razvite materiale je treba vedno tudi tehnološko preizkusiti. Odločili smo se za preizkus protismernega iztiskovanja, in to iz dveh glavnih razlogov:
a)	S protismernim iztiskovanjem se v Unior — Zreče že najdalj časa ukvarjamo, tu smo si pridobili še največ izkušenj;
b)	Protismerno iztiskovanje povzroča v vseh primerih ekstremalne obremenitve orodij, zato je v neposrednji proizvodnji vedno prisotna težnja, kako bi pritiske na orodja čim bolj zmanjšali.
Protismerno iztiskovanje (slika 2) je nestaciona-ren tehnološki proces, torej se napetostna, temperaturna, hitrostna in deformacijska polja v obdelo-vancu stalno spreminjajo, od prvega kontakta z orodjem pa do tedaj, ko je pestič dosegel končno globino h,. Zaradi tega dejstva trenutno še niso našli dovolj zanesljive analitične metode, ki bi opisovala vsa dogajanja pri iztiskovanju in na podlagi katere bi izračunali potek preoblikovane sile. Prav tako verjetno še ne poznamo vseh dejavnikov, ki vplivajo na ta proces, za znane po ne poznamo velikosti njihovih vplivov. Zato pride v praksi često-krat do napačnih zaključkov, ko trdimo, da je do tehnoloških težav ali poškodb orodij prišlo zaradi tega in tega vpliva, resnica pa je čisto drugačna.
ZEZB 11 (1977) štrv. 3
PRINCIP PROTI SME R NEGA IZTISKOVANJA
specifična deformacija preseke
Slika 2
Princip protismernega iztiskovanja
Fig. 2
The principle of the countercurrent extrusion
Če si torej zadamo nalogo, da s preizkusom ocenimo lastnosti preoblikovanega materiala, moramo najprej našteti in analizirati najpomembnejše znane vplivne dejavnike.
4.1. Geometrijske veličine obdelovanca
4.1.1. Specifična deformacija prereza (2A)
Ime postopka pove, da material teče proti smeri gibanja pestiča. Preoblikovalna sila je tem večja, čim večja je deformacija prereza. Toda z naraščanjem deformacije narašča tudi presek pestiča, ki prenaša to silo. Zato je potrebno izračunati specifično obremenitev pestiča, pritisk p.
Pritisk p narašča z naraščanjem deformacije prereza, ker se zaradi preoblikovanja v hladnem material utrjuje. Pritisk pa narašča tudi z manjšanjem deformacije, ker moramo z vedno manjšim pestičem spravljati v gibanje skoraj celotno maso obdelovanca. Minimalne obremenitve pestiča dosegamo pri neki srednji, optimalni deformaciji, ki znaša okoli SA = 50 %.
Tehnološko dopustne deformacije so torej znotraj področja:9
^A, min = 0,10 do 0,35 %
2A,max = 0,60 do 0,75 °/o.
4.1.2.	Vtiskovalno razmerje (hj/d^
Ob tem, ko pestič prodira vedno globlje v ob-delovanec, sila bistveno ne narašča, zato bi s stališča pritiskov na pestič lahko prešali zelo globoke luknje. Toda med iztiskovanjem postaja mazalni sloj pod čelom pestiča vedno tanjši. Če se sloj prekine, pride do neposrednega stika dveh kovin, do hladnega navarjanja.
Po znanih podatkih prenese dober fosfatni sloj z ustreznim mazivom 15 do 17-kratno stanjšanje. Iz tega lahko izračunamo, da vtiskovalno razmerje hj/dj ne sme biti večje od 3,5 do 4.
4.1.3.	Velikost obdelovanca (d„, A,,)
Že dalj časa smo ali so ugotavljali, da na preoblikovalne pritiske vpliva tudi absolutna velikost obdelovanca. Najbolje je to z eksperimenti pojasnil Kast,10 ki je dokazal, da je specifični pritisk na pestič tem večji, čim manjši je obdelovanec.
4.1.4.	Relativna višina obdelovanca (ho/d0)
Preoblikovalni pritiski so tem manjši, čim bolj ploščat je obdelovanec, torej čim manjša je relativna višina obdelovanca. Z zmanjševanjem deformacije £a pritisk celo pada, če je relativna višina obdelovanca manjša od 0,5. Na sliki 3 je podan
— 1	A	127 *G87 057 0*7 DJ7			----		✓						
			--										
										—	—		
													
													
						rralerial	!	do	ho	do			
						16!* Cr 5		30				Cenisch	
													
							2a	Ji			2.0	Kast	
							2b	BO			2.0	Kast	
o O 20 30 40 B 60 70 S^ 80 [%] 2) W
Slika 3
Vpliv velikosti obdelovanca (d„), relativne višine obdelovanca (ho/do) in specifične deformacije preseka (XA) na specifično obremenitev pestiča (p) pri protismernem izti-skovanje jekla 16MnCr5 (Č.4320)
Fig. 3
Influence of the size of the vvorking piece (cU, of its re-lative height (h0/dj and the specific eross-seetion deformation (pM) on the specific load of mandrel (p) in counter current extrusion of 16 MnCr 5 (Č4320) steel
primer za jeklo 16 Mn Cr 5 (Č.4320), kjer so združeni podatki dveh avtorjev. Prvi podaja vpliv relativne višine obdelovanca, drugi pa vpliv velikosti obdelovanca na specifično obremenitev pestiča.
ZEZB 11 (1977) štev. 3 Posebnosti domačih jekel za haldno masivno preoblikovanje
4.2.	Hitrost preoblikovanja
Hitrost preoblikovanja vpliva na specifični preoblikovalni pritisk, toda povezana je z nekaterimi drugimi dejavniki. Tako je hitrost pestiča konstantna le pri hidravličnih prešah, pri vseh vrstah mehanskih preš pa se zvezno zmanjšuje in je ob koncu giba enaka 0.
S hitrostjo orodja je povezana hitrost deformacije, ta pa preko krivulje plastičnosti vpliva na deformacijski odpor in na potrebno preoblikovalno energijo. Odvisne od tega so zato tudi temperature orodij in obdelovancev.
Prav tako je dokazano, da je koeficient trenja (in z njim preoblikovalni pritiski) odvisen od hitrosti preoblikovanja in od temperature v kontaktni ploskvi.
4.3.	Oblika pestiča
Na splošno velja, da dosegamo večja vtisko-valna razmerja tedaj, ko je čelo pestiča bolj topo, ker s tem zaviramo odtekanje maziva s ploskve, v katero prodira pestič. Zaradi tega se pa povečujejo preoblikovalni pritiski. Najmanjši pritiski so tedaj, ko je čelo pestiča zaokroženo z r = 0,5 d1( toda tedaj vtiskovalno razmerje ne sme biti večje od ena. Če torej želimo imeti ugodne obremenitve pestiča in velika vtiskovalna razmerja, smo postavljeni pred dve nasprotni zahtevi, ki jih moramo zelo skrbno pretehtati.
Na obremenitev pestiča in na njegovo življenjsko dobo zelo močno vpliva stanje površin na čelu pestiča in na prehodu s kota y na premer dt. Zato pestiče izredno skrbno in enakomerno poliramo, nitriramo, prečni preseki pa so med seboj lahko ekscentrični za največ 0,01 mm in čim bolj pravokotni.
5. NAČRT PREIZKUSOV
Za iztiskovanje smo pripravili dve vrsti preiz-
kusov. Posebej v ta namen smo izdelali orodja,
s katerimi je bilo mogoče preizkušance 0 13 X 13
milimetrov prešati z deformacijami preseka
XA = 20, 50, 65 in 80 % (slika 4). Na ta način smo
Slika 4
Surovec 0 13 X 13 mm in preizkušanci, prešani s specifičnimi deformacijami preseka IA = 20, 50, 65 in 80 °/o
Fig. 4
0 13 x 13 mm blank and the test pieces compressed to specific cross- section deformation of 20, 50, 65, and 80 %
želeli določiti vpliv specifične deformacije preseka na deformacijski odpor, oziroma na specifično obremenitev pestiča.
Eksperimentalno orodje smo vpeli v standarden stroj za preizkušanje materialov v laboratoriju za preoblikovanje fakultete za strojništvo v Ljubljani.
Z večjimi preizkušanci (0 23,6 X 23,6 mm) smo opravili neposredne tehnološke preizkuse v obratu za hladno preoblikovanje kovaške industrije Unior Zreče. Delali smo na hidravlični preši, ki je bistveno hitrejša od preizkuševalnega stroja.
Pri vseh preizkusih smo merili silo na pehalu preše, ne pa direktno silo na pestiču. Zaradi trenja v vodilih preše in orodja so dejanske obremenitve pestiča za nekaj odstotkov nižje od ugotovljenih.
En podatek, ki je bil za potrditev predvidevanj posebno zaželen, pa so nam poslali kolegi iz Iskre Nova Gorica.
Za vsa orodja smo uporabljali jekla Železarne Ravne, in sicer za pestiče hitrorezno jeklo BRU (Č.9683). Pestiči so bili glede na velikost in obliko poboljšani na 62 do 65 HRc in nitrirani. Matrice so bile iz OCR 12 VM (Č.4850) ali pa iz karbidnih trdin.
Obdelovance smo kemično očistili in fosfatirali s sredstvi kemične tovarne Podnart, za miljenje pa smo uporabili uvoženo milo Bonderlube 234.
6. REZULTATI PREIZKUSOV
Osnovo za ocenjevanje rezultatov protismer-nega iztiskovanja smo izdelali na podlagi podatkov tujih avtorjev. 6.10. n>12 Ko smo zbrane podatke primerjali med seboj, smo ugotovili, da so med njimi dokaj velike razlike. Toda, ker smo v predhodnem študiju ugotovili vso množico vplivnih dejavnikov, nas ta ugotovitev niti ni preveč presenetila. Poleg tega, da so avtorji delali na različnih strojih, pod različnimi pogoji, so delali tudi z različnimi šaržami jekel.
Podatki tujih avtorjev in rezultati naših preizkusov so navedeni v slikah 5, 6, 7 in 8. Iz njih lahko zaključimo naslednje:
1.	Najvišje preoblikovalne pritiske smo dosegli pri preizkusih najmanjših preizkušancev in na najbolj počasnem stroju, kar vse potrjuje naša predvidevanja.
2.	Tehnološki preizkusi so potekali na večjih preizkušancih in na hitrejšem stroju, zato so rezultati ugodnejši.
3.	Zaradi normalne lege podatkov lahko zaključimo, da je bila površinska obdelava surovcev dobro opravljena, prav tako pa so bila orodja pravilno konstruirana in ustrezno končno obdelana.
4.	S stališča obremenitev pestiča je najugodnejši podatek iz Nove Gorice (slika 5, primer 4). Obdelovanec je dokaj velik, relativna višina obde-
ZEZB 11 (1977) štrv. 3
50 60 XI S* 80 [K] ®
Slika 5
Specifična obremenitev pestiča (p) pri protismernem izti-skovanju jekla JMP-10
Fig. 5
Specific Ioad of the mandrel (p) in countercurrent extru-sion of JMP 10 steel
							5"' '!0					J =0.4 r-		5
		1®				B®				□				
														
														
														
					do		Ho do	5T					opombe	
		n	JMP- 60 Cr		13	13	1.0	Ot-tf	piBZk strq		F% Ubijam		r = 7«	
		•	JMP- 60 Cr		<£	73	'.5	19	n«* preša IBmm sek "		'ednc pazvoctja UNIOR- Zreie		f'7«	
		2	JMP-60u		23.6	236	1.0	20	40 mm sefc J		tchnaoiki prozkus. UNtOR - Zreče		t =7"	
		3a	15 Cr 3		20	20	10				Burgdorf			
														
		3b	15 Cr 3		120	120	10				Burgdorf			
														
c
30
TO 80 [•/.] 90 C0
50 60
Slika 7
Specifična obremenitev pestiča (p) pri protismernem izti-skovanju jekla JPM-60 Cr
Fig. 7
Specific Ioad of mandrel (p) in countercurrent extrusion of JMP 60 Cr steel
301) P 2500			H									df<			
					A2___						d. D A				
					»										
600			v		jir-2		a----								
				material		d.	n.	do	d.		stroja	v,r		Opombe	
			□	JMP- 15		13	13	,				Lab preizkus FS - L juti/ara		f= 7°	
			la	CK - 15		120	120	1.0				Burgdort			
500 n			1b	CK-15		20	20	1.0				Burgdorf			---
			2a	CK-15		9U			2.0			«,*			
			2b	CK-15		*			2.0			m			
															
			3	CK-15				0,				S,eter			
			<	JMP- 15 (».S			23.5	to	-	ftict prešo iOmm se«"'		letina preizkus UNIOR ZREČE 1 !			
Slika 6
Specifična obremenitev pestiča (p) pri protismernem izti-skovanju jekla JMP-15
Fig. 6
Specific Ioad of mandrel (p) in countercurrent extrusion of JMP 15 steel
lovanca znaša 0,3, izstiskovanje pa poteka na posebni preši, katere kinematika je namensko razvita za to vrsto tehnologije.
5. Jekla JMP-10, JMP-15 in JMP-60 Cr so brez porušitev pri protismernem iztiskovanju prenesla 80 % specifično deformacijo preseka (cpA = 1,6), jeklo JMP-80 Mn Cr pa 65 % (<pA = 1,05) in pri tem niso povzročala nenormalno velikih obremenitev orodja. S tem so dosegla normative, ki se po svetu zahtevajo za njim podobna jekla.
Ta zaključna pozitivna ugotovitev velja zaenkrat le za preizkušance, ki so bili izstruženi iz debelejših palic. Za normalno industrijsko predelavo pa se uporabljajo luščene ali hladno vlečene palice. Žal preizkusov s takimi površinami preizkušancev
10 20 X tO 50 60	S 80 [•/.] 90
Slika 8
Specifična obremenitev pestiča (p) pri protismernem iztiskovanju jekla JMP-80 Mn Cr
Fig. 8
Specific ioad of mandrel (p) in countercurrent extrusion of JMP 80 Mn Cr steel
nismo opravili, ker bi to zahtevalo prevelika finančna sredstva.
Morebitne površinske napake na materialih bi namreč občutno skrajšale v uvodu podane krivulje plastičnosti, prav tako pa bi zaradi njih prišlo do razpok pri tehnološkem preizkusu.
7. POSPLOŠITEV REZULTATOV
Ob analizi obravnavanega tehnološkega primera smo ugotovili, da na hladno protismerno iztisko-vanje vpliva veliko dejavnikov. Projektante in tehnologe v neposredni proizvodnji pa stalno preganja želja, kako vnaprej določiti preoblikovalne pritiske, sile in energije. Odločitev, da bomo izde-
ZEZB 11 (1977) štev. 3 Posebnosti domačih jekel za haldno masivno preoblikovanje
lali orodje in po preizkusu ugotovili, kje smo, je izredno draga zadeva in nam naj ostane le kot izhod v sili.
Način sprejemanja odločitev na podlagi opravljenega preizkusa je tudi s komercialno ekonomskega stališča zelo neugodna zadeva. Orodja se običajno začnejo izdelovati potem, ko smo kupcu že potrdili risbo izdelka in se z njim dogovorili o ceni ter pristali na relativno kratke dobavne roke.
Tehnološkega tveganja bo torej tem manj, čim več primerov iz literature in naše prakse bomo kritično analizirali in si izdelali interne tehnološke normative.
Pri protismernem iztiskovanju lahko iz znanih podatkov sklepamo na nove, če upoštevamo, da
—	uporabljamo enako vrsto stroja,
—	uporabljamo enako mazivo,
—	imamo po enakih principih konstruirana in izdelana orodja,
—	upoštevamo v uvodu podane vplive velikosti in relativne višine obdelovanca, vtiskovalnega razmerja, kota y na čelu pestiča ter specifične deformacije prečnega preseka ZA.
V primeru, ko so vsi navedeni pogoji enaki, želimo pa spremeniti kvaliteto preoblikovanega materiala ali način toplotne obdelave, pa velja, da je specifični preoblikovalni pritisk linearno odvisen od deformacij ske trdnosti preoblikovanega materiala.
Če imamo za materiala I in II znani krivulji plastičnosti, za material I pa tudi preoblikovalni pritisk pj, tedaj lahko ob pogojih tehnološke podobnosti z zelo majhnim tveganjem trdimo, da bo pritisk pn za material II enak
Pii = Pi
f, n
k'
f, i
kjer vrednosti za k'f>1 in k'f Ii izračunamo iz ustreznih krivulj plastičnosti
k'f, i = kf_! (cpAj j) in k'f, n= k'f, n(<pA, n), pri tem pa mora tudi veljati <PA, I = <PA, II
Rezultate laboratorijskih in tehnoloških preizkusov smo ob koncu tudi mi ocenili z ozirom na navedeno plastostatično podobnost. Dobili smo (slika 9) zelo dobro linearno odvisnost, kot so jo pri podobnih primerih ugotovili tudi drugi10-13.
Tako smo opisali način, s katerim lahko zelo enostavno in zanesljivo ugotovimo, za koliko se nam bodo na primer povečali preoblikovalni pritiski, če se nam je dvignila krivulja plastičnosti. Za to moramo le pravočasno ugotoviti ustrezne krivulje plastičnosti, kar pa je veliko ceneje kot stane en sam (zlomljen) pestič.
Odvisnost med deformacijsko trdnostjo (kf) in specifično obremenitvijo pestiča (p) ob upoštevanju zakonitosti tehnološke podobnosti pri protismernem iztiskovanju
Fig. 9
Relationship betvveen the yield strength (kf) and the spe-cific load of mandrel (p) taking in accunt laws of techno-Iogical similarity in countercurrent extrusion
ZAKLJUČEK
Za potrebe domače predelovalne industrije smo v železarni Jesenice, v tesnem sodelovanju s potrošniki jekel razvili takšen kvalitetni asortiment jekel za hladno masivno preoblikovanje, ki naj bi vsaj v prvi fazi zadovoljil potrebe naglo se razvijajoče tehnologije oblikovanja strojnih delov s hladnim masivnim preoblikovanjem. Vsem, ki uvajajo to tehnologijo v svoj proizvodni program, je skupna želja, da bi ta postopek osvojili na domači surovinski bazi.
Osvajanje jekel za hladno masivno preoblikovanje v železarni Jesenice poteka v tesnem sodelovanju z uporabniki jekel. S skupnim raziskovalnim delom smo prišli do ugotovitve, da je pri malo-ogljičnih in nizkolegiranih jeklih mogoče graditi na že osvojenih osnovnih kvalitetah jekla, predvsem v smeri izboljšanja homogenosti jekla, stalnosti kvalitete ter optimizacije toplotne obdelave in hladne predelave jekla.
Rezultati dosedanjega raziskovalnega dela so štiri vrste JMP jekel in to: maloogljična jekla z nizko vsebnostjo Si JMP 10 (0.10 % C) in JMP 15 (0.15 % C) ter nizkolegirana jekla za cementacijo JMP 60 Cr in JMP 80 MnCr. Zaradi posebnih zahtev po kvaliteti jekla, ki presegajo zahteve JUS, so lastnosti teh jekel predpisane v okviru posebnih dobavno prevzemnih pogojev, ki so rezultat dogovora med proizvajalcem in potrošnikom jekla.
S pomočjo diskontinuirnih tlačnih preizkusov smo preiskali sposobnost obravnavanih JMP jekel za hladno masivno preoblikovanje. Upoštevajoč rezultate predhodnih preiskav in ustreznih podatkov iz tuje literature smo izdelali mejne krivulje
ŽEZB 11 (1977) štrv. 3
tečenja, ki naj služijo kot osnova projektiranja procesov preoblikovanja, predvsem pa kot merilo za ocenjevanje preoblikovalnih lastnosti materialov.
Plastičnost novo razvitih jekel za hladno masivno preoblikovanje smo preiskali tudi s tehnološkim preizkusom s protismernim iztiskavanjem. Jekla JMP 10, JMP 15 in JMP 60 Cr so brez porušitve pri protismernem iztiskavanju prenesla 80 % specifično deformacijo preseka (cp = 1.6), jeklo JMP 80 MnCr pa e = 65 % (cp = 1.05) in pri tem niso povzročila nenormalno velikih obremenitev orodja. Rezultati preiskav so pokazali, da v pogledu sposobnosti za plastično preoblikovanje domača jekla za hladno masivno preoblikovanje dosegajo normative, ki se zahtevajo za podobna jekla v svetu.
Na osnovi že pridobljenih izkušenj bomo s sodobnimi metalurškimi prijemi še naprej razširjali kvalitetni asortiment jekel za hladno masivno preoblikovanje na področju jekel, ki se toplotno obdelujejo. Prepričani smo, da bomo s tako zastavljenim delom prispevali k še hitrejšemu prodoru tehnologije hladnega masivnega preoblikovanja pri nas.
Literatura
1.	Kuzman K., Razinger A.: Ocena sposobnosti domačih jekel za masivno preoblikovanje v hladnem. 2E-ZB 7 (1973) No 5
2.	Kuzman K.: Vpliv preoblikovanega materiala na snovanje procesov hladnega masivnega preoblikovanja jekel. ŽE-ZB 10 (1976) No 2
3.	Fliesskurven metallischer Werkstoffe VDI 5-3200, 5-3201, Dusseldorf 1954—1957
4.	Strassburger Ch., Robiller G.: Aufnahme der Fliesskur-ve unlegirter Stahle in Kaltstauchversuch. Stahl u. Eisen 93 (1973) No 24
5.	Dieterle K.: Bestimmen der Verfahrensgrenzen beim Stauchen von Hohlkorpern. Ind.-Anz. 97 (1975) No 77
6.	Geiger R.: Der Stoff fluss beim kombinierten Napfflies-spressen. Berichte IfU No 36, Girardet Essen 1976
7.	Kroha V. A.: Krivie upročnenia metallov pri holodnoj deformacii. Mašinostroenie Moskva 1968
8.	Tretjakov A. V., Trofimov G. K., Gurjanova M. K.: Me-
haničeskie svojstva stalej i splavov pri plastičeskom deformirovanii. Mašinostroeine Moskva 1971
9.	Dohmann F.: Fertigungsgerechte Entvvicklung von Kalt-fliesspressteilen aus Stahl. Draht 1976 No 6
10.	Kast D.: Modellgesetzmasskeiten beim Riickvvartsflies-spressen geometrisch ahnlicher Napfe. Ind.-Anz. 1970 HGF 70/46
11.	Burgdorf M., Miischenborn R.: Nomogramme zur Ermittlung der Umformkraft beim Fliesspressen. Werk-statstechnik 60 (1970) 503/506 ali VDI Richtlinien 3138 BI, Dusseldorf 1970
12.	Sieber K.: Theoretisce Grundlagen und praktische Er-fahrungen zur Konstruktion von Kaltpresswerkzeugen. 4. Int. Tag. Kaltumformung, Dusseldorf 1970
13.	Geiger R.: Ahnlichkeitsbetrachtungen beim kombinierten Napf — Vorvvarts —/Napf — Riickvvarts — Fliesspressen. Ind.-Anz. 1974 HGF 74/83
14.	Kuzman K.: Vpliv preoblikovalnega materiala na snovanje procesa hladnega masivnega preoblikovanja, Železarski zbornik, Ljubljana, 10 (1976) 2 str. 83—91
15.	Sachs K.: Wire Industry London, januar 42 (1975) 493 str. 41—46
16.	Razinger A., Arh J.: Nizkoogljično nelegirano jeklo za izdelavo matic s hladnim stiskanjem — Romat, Jesenice, Železarna J. 1969, str. 32
17.	Kveder A., Razinger A.: Rekristalizacija jekel za hladno masivno preoblikovanje. Železarski zbornik, Ljubljana 10 (1976) 4, str. 179—191
18.	Arzenšek B.: Diplomska naloga, oddelek za montanisti-ko, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1970
19.	Langhammer H. J., Abratir H., Patel P.: Influence of injection of powdered materials on oxide and sulphide cleanliness of steel grades Scaniject — Lulea Svveden 1977, s D 13: 1—3
ZUSAMMENFASSUNG
Die Fertigungstechnologie der Serienteile aus Stahl mit der Kaltmassivumformung vvird wegen der grossen okonomischen Vorteile im Vergleich zu anderen Umfor-mungsverfahren in Jugoslawien mit einer grossen Ge-schwindigkeit angewendet. Bei allen die diese Technologie in den Produktionsprozess einfiihren, ist gemeinsam der Wunsch, dieses Verfahren auf eigener Rohstoffbasis ein-zufiihren.
Die Entvvicklung der Stahle fiir die Kaltmassivumformung im Hiittenvverk Jesenice ist in enger Zusammenar-beit mit den Verbrauchern verlaufen. Mit der gemeinsa-men Entvvicklungsarbeit sind wir zu der Feststellung gekommen, dass bei den Kohlenstoffarmen und niedrig-legierten Stiihlen die Entvvicklung auf Grund der in der Produktion befindlichen Stahlsorten vor allem in Richtung der Verbesserung der Stahlhomogenitat einer konstanten Stahlgiite Optimisierung der Warmebehandlung und Kalt-formgebung der Stahle moglich ist.
Als Ergebnis der bisherigen Forschungsarbeit sind vier Sorten der JMP Stahle und zwar: Kohlenstoffarme Stahle mit niedrigen Si Gehalt, Si JMP 10 (0.10 % C) und JMP 15 (0.15 % C) und ein niedriglegierter Einsatzstahl JMP 60 Cr und JMP 80 MnCr. Da auf die Stahlgiite beson-dere Anspriiche gestellt vverden, vvelche die der JUS Norm
iibertreffen, sind die Eigenschaften dieser Stahle im Rah-men besonderer Abnahme und Lieferbedingungen vorge-schrieben vvelche ein Ergebnis der Vereinbarung zvvischen Erzeuger und dem Verbraucher sind.
Die Fahigkeit der behandelten JMP Stahle fiir die Kaltmassivumformung ist mittels des diskontinuirlichen Stauchversuches untersucht vvorden. Unter Beachtung der Ergebnisse der vorgehenden Untersuchungen und der ent-sprechenden Daten aus der Fachzeitschrift sind die Grenz-fliesskurven arsgearbeitet vvorden, vvelche als Grundlage bei der Planung der Umformungsprozesse, vor allem aber als ein Mass fiir die Bevvertung der Umformungseigen-schaften der Stahle dienen.
Die plastischen Eigenschaften der neu entvvickelten Stahle fiir die Kaltmassivumformung sind mit dem Riick-vvartsfliesspressversuch untersucht vvorden. Die Stahle JMP 10, JMP 15 und JMP 60 a haben beim Ruckvvartsflies-pressen e = 80 % (Pv = 1.6) und der Stahle JMR 80 MnCr e = 65 °/o (pv = 1.05) der specifischen Ouerschnittverfor-mung ertragen. Die Untersuchungsergebnisse zeigten, dass die einheimischen Stahle fiir die Kaltmassivumformung in Hinsicht der plastischen Eigenschaften, die Normvor-schriften, vvelche fiir ahnliche Stahlsorten in der Welt iiblich sind, erreichen.
ZEZB 11 (1977) štev. 3 Posebnosti domačih jekel za haldno masivno preoblikovanje
SUMMARY
Manufacturing products in great series with massive cold forming is used more and more due also in Yugoslavia to the great economic advantages. Ali who are introducing this technology into their production program want to apply the process on domestic raw materials.
Manufacturing steel for massive cold forming in Jesenice steelvvorks is in close cooperation With consumers of this steel. Joint research lead to the consclusion that low-carbon and low-alloyed steel of the production program can be used if homogeneity of steel, constant quality, and optimization of heat treatment and of cold vvorking can be achieved.
The results of investigations till now are four JMP steel qualities: low-carbon and low-silicon steel JMP 10 (0.10% C) and JMP 15 (0.15 % C) and JMP 60Cr and JMP 80 MnCr low-alloyed steel for cementation. Due to special quality demands which are higher than in Yugoslav stan-dards (JUS) their properties are prescribed in special deli-
very conditions as the results of agreement betvveen the manufacturer and the consumer of steel.
By discontinuous compression tests the mass cold workabiIity of the mentioned JMP steel was tested. Based on previous investigations and corresponding data in refe-rences the limiting yield curves were constructed which are needed in the basic design of the working proceses and for estimating the workability of materials.
Plasticity of the new developed stell for massive cold working was tested also with a technological test of coun-tercurrent extrusion. JMP 10, JMP 15, and JMP 60 Cr steel stayed 80'°/o specific cross-seotion deformation (<p, = 1.6) without destruction in the countercurrent extrusion, while specific cross-section deformation of JMP 80 MnCr steel was 65 % (<pv = 1.05). No unnormal high load of tool was observed. The result of investigations showed that domestic steel for massive cold forming have the same work-ability as the similar imported steel.
3AKAK)MEHHE
TexH0A0riia h3n>TOBAeHHH AeTaAeit cepHimoro np0H3B0ACTBa npii noMomn xoaoahoh MaccHBHoS Ae<}>opMamm bcacactbhh cymecTBeH-hhx 3K0H0Mi«ecKHx npeMyiiiecTB b cpaBHeHira c ApyrHMH cnocoGaMH <J>opMoo6pa30BaHiia CTaAH sthm cnocodo« c 6oamhhm TeMnoM ocBa-HBaeTCH TaiOKe b lOrocAaBHH. OSmaa neAb Bcex, KOTopue bboahtb 3Ty TexHOAormo b CBoft npoiiecc np0H3B0ACTBa ocBoemie stoto cno-co6a Ha AOMaiimeM ctipbe.
OcBoemie cTaAeft aai xoaoahoB MacciisHoft ae<j>opMaHHH b Me-T0j\AyprHMecKOM 3aBOAe JKeAe3apHa EceHHHe BeAeTCH b tcchom co-TpvAHH^ecTBe c noTpeSiiTeAHMii CTaAeft.
C KOAAeKTHBHMM HCCAeAOBaHHeM yCTaHOBHAH, HTO npa MaAO-yrAepoAHCToft h MaA0Aernp0BaHHbix CTa.\nx rtpouecc MaccHBHoro c[>op-mo06pa3obamia b xoaoahom coctohhhh b03m0>keh yace npw ocBoeH-hux ochobhlix copTax ctaah rAaBHLiM 06pa30M, ito KacaeTcs OA-HODOAHOCTH CTaAH, nOCTOHHCTBa Ka^eCTBaB, OnTHMH3aHHH npH Tep-MI«eCKOH o6pa5oTKH h npH XOAOAHOH nepepaSoTKH CTaAH.
Pe3yTbTaTM BbinOAHeHHHX HCCAeAOBaHHH npeACTaBASIOT HeTbipH copTa CTaAH JMP, t. e. MaAoyrAepoAHCTas CTaAb MapoK JMP 10 (0.10 % C) h JMP 15 (0.15 % C) c hh3khm coAepacaHHeM Si, a TaKHce MaAOAernpoBaHHbie CTaAH aas HeMeHTauHH JRM 60 Cr h JMR 80 Mn Cr. BcAeACTBHH cnemia.\bHbix TpeScmaHHH, KOTopbie npeBbimaioT Tpe-SoBaHHH no JUS, cBoftcTBa 3thx CTaAeft ycTaHOBAeHbi b paMKax cne-
HHaAbHbIX npHe.MOMHbIX yCAOBIli, KOTOpbie COCTanAHIOT pe3yAbTaT co-TAanieHHH mcjkav np0H3B0AHTeAeM h notpe6hteae.m CTaAH.
C npepbiBHbiMH HcnbiTaHHHMH Ha AaB.veHHe oirpeAeAeHa cnocoG-hoct JMP CTaAeft Ha x0A0AHC>e MaccftBHOe cj)0pM006pa30BaHne. B3hb bo BHHMaHHe npeABapHTeAbHbie HCCAeAOBaHHfl h cootbetctbehhbie VKa3aHHH H3 3apyCeacHoft AineparvpBi, npHTOTOBAeHbi npeAeAbHbie KpiiBbie nAaCTHMHoro tohchhk, KOTOpbie MoryT noc\v>KiiTL KaK ocho-BaHiie aah npoeKTiipoBaHHH nponecca Accj>opv,auHH, b 0C06eHH0CTH KaK MacuiTaS aah ohchkh cnocoSnocra 4>0pM006pa30BaHHsi MaTe-pnaAa.
IlAaCTHHHOCTb 3thx HOBOOCBOeHHbIX CTaAeft AAH XOAOAHOTO MaCHB-noro (J)0pM0H3MeHeHHfl jiccACAOHana xaK>KC npH noMomn TexHOAOTH-MCCKOro HCnbITaHIIfl npOTHBOnOAOJKHbIM BblAaBAHBaHHeM. CTaAH JMP 10, JMP 15 h JMP 60 Cr Bbuep>KaAH npH np0THB0n0)KH0M BbiAaBAH-BaHHH 6e3 pa3pymeHHa 80 % yAeAbHoft AecjjopMauHH ceieHHH (tpA = = 1.6), a CTaAb MapKH JMP 80 Mn Cr npii q>4 = 1.05 AOCTHTAa BeAH-HHHy eA = 65 %, npiraeM He npHHHHHAO aSHopMaAbHo BbicoKyio Ha-rpyaceHHocTb HHCTpyMeHTa.
Pe3yAbTaTbi HCCAeAOBaHHft noKa3aAH, hto AOMaimrae CTaAH aah x0A0AH0ro MaccHBHoro npeo6pa30BaHHH, *rro KacaeTca oiocoShocth njVacTHMHoro ijjopMooSpaaoBaHHH, BnoAHe yAOBAeTBOpsiOT HopMaM ko-TopbiM AOAacHbi oTBenaTb noAo6Hbie 3apy6e>KHbie copTa CTaAH.