Iz naie organizaciie. Iz seje upravnega odbora Zaveze. Dne 10. septembra t. 1. se je vršila v prostorih Učiteljske tiskanne v Ljubljani seja upravnega odbora Zaveze, ki se je je s posvetovalno pravico udeležilo tudi več odposlancev Zavezinih društev. Ob 10. uri dopoldne otvori Zavezin predsednik tovariš L. Jelenc sejo s tem-le nagovorom: Danes so minila 4 leta 8 mesecev in 11 dni, kar se je vršila dne 29. decembra 1913 zadnja seja upravnega odbora Zaveze. Dolga, neplodna društvena doba je to v veliko škodo slovenskemu šolstvu, v kvar vzgoji naše mladine in v neizmerno gorje nam vsem. Morje solz je prelil naš ubogi narod v tej strašni borbi narodov vsega sveta in trepeta v strahu za svojo bodočnost. Ko smo bili sestavili na zadnji svoji seji okvirni program za XXVI. glavno skupščino Zaveze v Pulju, ni nihče pričakoval, nihče slutil, da bodo' nastopili dogodki, ki pretresajo še sedaj ves svet. Dne 28. junija 1914 se je zgodil v Sarajevu zločin, katerega žrtev je bil naš prestolonaslednik Franc Ferdinand in Njegova blaga žena Sofija. 26. julija' istega leta* se je vnel svetovni požar, ki že četrto leto ugonablja narode in njih kulturo. 21. novembra 1916 se je oblekla Avstrija v žalno obleko: umrl je naš veliki cesar Franc Jožef I. in vsi narodi širne Avtrije so zaplakali nad njegovo gomilo. Umrl je kralj, živel kralj! Takoj ob tej priliki smo z navdušenjem pozdravljali vladarski nastop našega mladega cesarja Karla I. Ob dveh tiigepolnih dneh je izrazilo vodstvo v imenu Vašem in v imenu vsega v Zavezi združenega učiteljstva sožalje; ob priliki nastopa vlade našega novega ljubijenega cesarja, vladarja in gospodarja pa je podalo vodstvo izraze neomajne zvestobe in vdanosti ter otroške ljubezni do ljudomilega cesarja in do vse hiše Habsburške. Ozrimo se sedaj na one, ki stoje daleč od nas v bojni črti in nas branijo premogočnih sovražnikov. Ti junaki ne varujejo s svojimi junaškimi prsi samo očeta in mater, ženo in otroka, temveč vse nas v zaledju. Njih roka varuje domovino s svobodnimi državljani. Vsekdar za pomoč pripravljena roka in globoke hvaležnosti polno srce naj skuša poplačati velik dolg tein junaškim sinovom. Ta pozdrav pošiljamo danes borilcem! Pozdrav vsem junakom v strelskih jarkih! Kaj pa naj rečem 0 onih junakih, ki so žrtvovali za domovino in cesarja vse, kri in življenje? V skromno plačilo jim bodi hvaležnost domovine in večna slava njih imenu! Zakličimo jim: Nesmrtna slava! O delovanju Zaveze od zadnje odborove seje ne bom govoril, ker bodete to povzeli iz tajnikovega poročila. Le še par besed 0 naši še v gosto temo zaviti bodočnosti. Ob izbruhu vojne je morala Zaveza ustaviti svoje delo, ker je visel rfad njo Damoklejev meč razpusta. Kar smo storili, smo morali ukreniti vse na tihem in skrivaj do onega časa, ko je bil sklican državni zbor. Takrat smo se malo oddahniii. Vendar so za zborovanja še vedno težki časi. Potovanja, ki se jim stavijo od strani oblasti razne zapreke, so za naše razmere v teh časih silno draga. V teh težkih okolščinah smo se zbrali tudi danes. Današnjo sejo je sklicalo vodstvo v prvi vrsti za to, da vzpodbudimo Zavezina društva k novemu društvenemu delovanju, prav posebno pa še zato, da govorimo 0 naši bližnji bodočnosti, da sestavimo okvirni program našernu bodočemu delovanju in se tako pripravimo za velik čas, ki mu hitimo nasproti. Težko je delo za temno bodočnost, človek ne ve, česa bi se lotil, kje zastavil, ker je vse nejasno, nedoločno. So pa vprašanja, ki leže vedno odprta pred nami, ki ne izginejo iz obzorja ljudskošoiskega učiteljstva, pa naj se razvozljajo razmere v našem narodu kakorkoli — to so naša stanovska vprašanja in vobča pedagoška vprašanja. Poleg drugih pridejo danes tudi taka vprašanja na razgovor. Ostanimo pa pri razpravljanju 0 takih vprašanjih na realnih tleh in se ne dvigujmo v sfere fantazij in ne segajmo po nedosegljivih idejah. Upam, da najde tudi tu upravni odbor pravi pot, da pride do zaželjenega smotra. Želim našitn posvetovanjem lepih uspehov ter Vas vse upravne odbornike in zastopnike Zavezinih društev pozdravljam prav iz srca! Svojo odsotnost so opravičili upravni odborniki: M. J. Nerat, šol. ravnatelj v Mariboru, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Anton Berginec, šol. ravnatelj v Sežani in Iva Sabadinova, nčiteljica pri Sv. Ivanu pri Trstu. Po pozdravu odda predsednik predsedništvo II. podpredsedniku šolskemu ravnatelju Antonu Gnusu, da poda tajniško poročilo natnesto obolelega tajnika Vilibalda Rusa. Ker se je 0 delovanju vodstva Zaveze od zadnje seje upravnega odbora ,ki se je vršila dne 29. decembra 1913, pa do konca leta 1915 sproti poročalo v »Učiteljskem Tovarišu«, poročilo o delovanju vodstva v letu 1916 do 12. januaraj 1917 pa je prinesel »Učiteljski Tovariš« v 4. letošnji številki, podamo in dodamo tu le še poročilo od takrat do danes. V slogi je moč. To vedno resnično prislovico ima vodstvo Zaveze pred očmi, zato se trudi, da združi vse ljudskošolske in sredriješolske organizacije za skupno delo. IzpopQlnjevalo je poročilo za prvi sestanek in stopilo zopet v dogovor z nekaterimi društvi, ki niso bila odklonila sodelovanja. Vodstvo upa, da se mu posreči združiti vse, ki so hodili dosedaj svoj pot. V zadnjem času se posebno trudi vodstvo Zaveze, kako vzdramiti Zavezina društva iz brezdelnosti in jih vzpodbuditi k novemu delu na polju stanovske organizacije. Nevarnost je velika, da nam nekatera društva ne zaspijo za vedno, so že nekatera, ki nimajo popolnih odborov. Prvi korak v to svrho je bil sklep, da se je sklicala današnja odborova seja, kjer se bomo posvetovali 0 korakih, ki jih moramo storiti v tem pogledu. Dajmo društvom delo in mislim, da ni še nobeno tako otrpnilo, da bi se ga ne poprijelo. Deželne učiteljske organizacije se trudijo, da izposlujejo učiteljstvu dostojne draginjske doklade. Na Kranjskem in Štajerskem smo dosegli uspehe, prav neprimerne so pa draginjske doklade po drugih slovenskih pokrajinah. Upamo, da se obrnejo tudi tu razmere na boljše. Le vztrajnosti je treba. Krepko je podprlo vodstvo Zaveze »Savez hrv. učit. društava«, ki je prosil potom Jugoslovanskega kluba centralno vlado, da prispeva ista za zvišanje draginjskih doklad saj na 30 odstotkov temeljne plače, ker Dalmacija nirna sredstev, da bi sama to storila. Nato so obširno poročali upravniki o stanju Zavezinih listov. Vsi trije so poudarjali, s kolikimi težkočami se morajo v vojnem času boriti listi, vendar so izražali nado, da bodo vzdržali. Zavezin blagajnik je podal poročilo o denarnem položaju Zaveze, ki je vkljub in navziic hudim časom povoljno. Nato je poročal tovariš Gangl v krasnem, po obliki in vsebini dovršenem govoru 0 našem položaju. Vsi navzoči so z največjim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in so jih ob koncu živahno odobravali. Ob 1. popoldne prekine predsednik sejo, ki se ob 3. zopet nadaljuje. Pri popoldanski seji se je vršila razprava in sklepanje 0 dopoldne podanih poročilih. K tajniškemu poročilu se oglasi k besedi tovariš Rajšp in pravi, da bi bilo umestnejše, da bi zborovala danes Zavezina delegacija, ki naj bi zavzela stališče o tako važnih vprašanjih, kakor so danes v razpravi. Ganglov programatični govpr bi morala slišati delegacija in ne samo upravni odbor. Tovariš Dimnik zagovarja sklicanje seje upravnega odbora, tej pa naj sledi v najkrajše mčasu delegacijsko zborovanje. Tovariš Flere predlaga, da naj se skliče delegacijsko zborovanje na 27. dan decembra t. 1. Predlog se sprejme soglasno. Poročilo upravništva »Zvončka« se vzame odobruje na znanje. O poročilu Popotnikovega upravništva se vname daljša debata. Tovariš Flere utemeljuje svoje predloge za izboljšanje gmotnega stanja »Popotnika«, ki jih je priobčil naš list v predzanji štev. V izvršitev 1. in 2. predloga je naročil upravni odbor vodstvu, da naj izposluje pri Zavezinih društvih sestavo imenika vsega učiteljstva in vseh šol v okraju; društva pošljejo sestavljene imenike upravništvora, ta označijo naročnike in ga vrnejo društvom v svrho evidence naročnikov. Nato so se sprejeli tudi drugi predlogi. Jako zanimivo in informativno poročilo je podal tovariš Marolt 0 stanju Učiteljksega Tovariša. Vojna je hudo zadela naš list. Mnogo naročnikov je poklicanih v vojaško službo, mnogi so dali življenjc za dom in cesarja, mnogi so odpovedali naročbo zaradi slabega gmotnega položaja, ker morajo gledati ob tej draginji na izdatek vsakega vinarja. Posebno se je pritoževal tovariš upravnik, da se učiteljiščniki, ki prdejo na službo, slno malo oglašajo za naročbo lista, četudi Zaveza mnogo žrtvuje za učiteljiščnike, ker jim brezplačno pošilja svoje liste v več izvodih. Poročilo se je vzelo s pohvalo na znanje. Tudi 0 Zavezinem računu se je vnela daljša debata. Blagajnik je tožil, da velika večina Zavezinih društev ne plačuje redno članarine, da so jo nekatera društva na dolgu že za več let. Kako iztirjati zaostalo članarino, je bilo stavljenih več nasvetov; slednjič je bil sprejet predlog, da se za štajerska društva izroči zadeva Zvezi, da uredi stvar, kranjska in primorska društva pa dobe izkaze in opomine, da naj store svojo dolžnost. (Konec prih.).