Leto LXX Slav. 194 a V Ljubljani, v sredo, 8. julija I942-XX Spedlzlon« In abbonamanto postale D Poštnina plačana t gotovini i reZZO Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 ta inserat«. Podružnica! Novo mesto. Izklj učna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in fujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S./L, Milana SLOVENEC Izhaja vsak dan zjatrai razen p onedeljka in dnava po praznika. = Uredništvo Id apr«v«i Kopitar)eva 6, L)ubl|ana. i Redazione, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Labiana. | Teleion 4001-4005. \bbonamenti- M«»« 18 Lir«; Estero. meta 2U Lil«, tuluuooa domeolca. snno 34 Lire, Estero 50 Lira. Č C t*4 Lubi&na 10 650 per gli abbo-aamentl' 10.349 p« ie tnserzloni-Pillalai Novo mesto. Coneessionaria esclusiva per la puoblicitž di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A. Milana II Bollettino No 770 Continua la bataglia ad El Alamein 25 velivoli inglesi distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Seontri di carattere loenle nella zona di E j Alamein, corso dei quali aleuni carri armati nemici venivano distruftf. L'attivat(i, delln Rnf 6 stntn efficncemente rontrasta dalPaviazione delPAsse ehe ha agito su concentramenti avversari di mezzi blindati •e di truppc. 9 aeroplani britannici precipifavano al suo-lo: sette i!n duelli con cacciatori tedeschi, due ad opera della difesa eontraerea. Durante nttacchi contro Tobrueh e Ben-pasi che non hanno causato danni d'impor-tanza, la Raf perdeva dup altri appnreechi; da B e n g a s i sono segnalnti due morti ed aleuni leriti nelln popolazione. L'aerodromo di M i r a b b a č sfato nuova. ment? bombardato da nostr} reparti aerei e ie sue attrezzatnre ripetutamente rodite. ln numerosi combattimenti, 14 velivoli inglesi, erano abbattuti dalla eaecin ifalo-germa-nica di seorta e 2 nltri da un nostro bombnrdir-re ehe hrillantemente »i disimpegnnva dalPat-taeco di numerosi »Spitfire«. Dnlle operazioni aeree della giornata tre nosfri uppareeehi non hanno fatto ritorno. Nemške armade zavzele Voronež Reka Don prekoračena — Na vseh odsekih sovjetski protinapadi odbiti • 96 ruskih letal včeraj sestreljenih Hitlerjev glavni stan, 7. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje posebno vojno poročilo: Voronež, važno industrijsko mesto vzhodno od DoDa, je bilo zavzeto. Hitlerjev glavni stan» 7. julija. Posnetek iz današnjega nemškega vojnega poročila: Pri napadalnih podvzetjih na vzhodnem bojišču je bil prekoračen 1» o n iu zavzeto je bilo pomembno industrijsko mesto Voronež. Število ujetnikov in plena stalno narašča. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Pri tem je samo ena nemška oklepna divizija uničila II sovjetskih tankov. Letalstvo je zadalo hude udarce sovjetski preskrbi. V krimskih vodah jc bila potopljena ena ladja za lov nn podmornice. Na bojišču severno od Orla je sovražnik ponovil brezuspešne napade z uporabo številnih tunkov. Pri teh napadih je bilo uniernih 22 sovražnih tankov. Trdi boji še trajajo. V prostoru pri Rževu je bil sovražnik v srditih bojih na širokem bojišču zlomljen. V Finskem zalivu je bila potopljena ena sovjetska podmornica. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 9(> letal. Pogrešana so tri lahka letaln. V Egiptu so se izjavlovili pri El Alamein u številni z letali i'ti tnnkj podprti angleški protisunki. Dne 5. in 6. julija je bilo Borba pri El Alameinu se nadaljuje V številnih letalskih spopadih je bilo sestreljenih 25 angleških letal Vojno poročilo št. 770 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Krajevni spopadi tla področju E i A 1 a m e i -na, v katerih jc bilo uničenih nekaj sovražnih tankov. Delovanju angleškega letalstva se je izdatno postavilo po robu osno letalstvo, ki je nastopalo nad zbirališči nasprotnih oklepnih sredstev in čet. Devet angleških letal je treščilo na tla: 6 v dvobojih z nemškimi lovci, dva pa je sestrelila protiletalska obramba. Pri napadih na Tobruk in Bengazl, ki niso naredili pomembne škode je RAF zgubila dva nadaljna stroja. VBengaziju sta bila med prebivalstvom dva mrtva in nekaj ranjenih. Naši letalski oddelki so znova bombardirali letališče v M i c a b b i in so večkrat zadeli tamkajšnje naprave. V številnih spopadih so italijanski in nemški lovci sestrelili 14 angleških letal, dva druga pa je sestrelil neki naš bombnik, ki se je odlično otresel napadov številnih »Spitiirejev«. Iz dnevnih poletov se niso vrnila tri naša letala. Bern, 7. julija. AS. Dopisniki švicarskih listov poročajo iz Londona, da so londonski krogi, zlasti pa londonsko časopisje zelo nejevoljni nad nezadostnostjo angleškega letalstva in z živim razočaranjem ugotavljajo, da so bila poročila o nadmočii angleških letal v začetku bojev v Afriki le nekoristna in nevarna propaganda. Tanger, 7. jul. AS. Blizu Gibraltarja se je slišalo močno streljanje nekaterih angleških rušilcev, ki so spremljali velik parnik proti Atlantskemu morju. Ker je bila gosta megla, niso mogli s tan-gerske strani zasledovati poteka boja, toda slišati je bilo, da so angleške ladje streljale na letala v veliki višini. Berlin, 7. jul. AS. »Dienst aus Deutschland« objavlja nekatere podrobnosti o novem razdobju boja pri El Alameinu. Po informacijah iz nemških krogov se boj pri Alameinu razvija še vedno ugodno. Odpor britanskih sil se je na bojišču nekoliko okrepil. Po mnenju nemških vojaških krogov so se boji zaradi tega bolj krajevno ustalili. General Auchinleck je vrgel, česar ni mogoče prezreti, na fronto vse dosegljive rezerve, ki naj bi ojačile britanski odpor pri El Alameinu. V bojih so sile Osi naletele na spahije, sene-galske črnce, čete generala de Gaullea, na Novo-zelandce in na čete iz Južne Afrike. Baje so med britansko brambo tudi angleške zasedbene čete s področja ustja reke Nila in iz pokrajin Srednjega vzhoda. V obrambo je bila nadalje pritegnjena tudi neka indijska divizija. »Dienst aus Deutscbland« razjasnjuje v nadaljnjem protislovje med nemškimi poročili o prodoru pri El Alameinu ter med opisi bitke, ki izvirajo iz britanskih virov, in pravi, da je treba v bojih na prostoru pri El Alameinu, kakor to izhaja iz uradnih nemških obvestil, razlikovati dva ločena utrdbena sistema. Najprvo je tu utrjena postojanka El Alamein sama. Na to utrjeno postojanko se nanaša poročilo o prodoru Osnih sil. Od te utrjene pstojanke je treba razlikovati drug utrdbeni sestav, ki so ga Angleži zgradili v neposredni okolici postojanke El Alameina, in proti temu drugemu utrdbenemu setavu so usmerjeni sedaj napadi sil Osi. Ta drugi utrdbeni sestav, ki ga branijo angleške sile, je tudi oporišče, s katerega izhajajo britanski protinapadi, ki pa so bili doslej vsi odbiti. Švedski list o generalu Basticu Stockholin, 7. jul. AS. Vodilni švedski list »Svenska Dagbladet« imenuje v posebnem ilustriranem članku generala Bastica »molčečega generala«. List poudarja, da je general Bastico, ki je bil rojen blizu Mussolinijevega rojstnega kraja, sodeloval v vseli italijanskih vojnah ter je pisec, številnih vojaških znanstvenih del; napisal jo tudi nekaj knjig o letalski vojni, kakor tudi nekaj zelo cenjenih literarnih del. General Bastico kot vo- jak prešinja svoje navdušene čete, kot znanstvenik pa je ugledna veličina. Minister Riccardi odpotoval v Nemčijo Rim, 1, jul. AS. Na vabilo nemške vlade je minister za izmenjavo in devize Riccardi danes zjutraj odpotoval v Nemčijo, kjer bo nekaj dni bival in imel važne posvete z nemškim gosj>odar-skim ministrom Funkom ter z glavnimi predstavniki nemškega gospodarskega sveta o gospodarskem sodelovanju med državama Osi. Ministra Riccardija spremljajo visoki uradniki iz njegovega ministrstva ter nekaj uradnikov iz jx>dtajništva za vojno proizvodnjo. Stavka v Egiptu Carigrad, 7. jul. AS. Po poročilih iz Kaira je v egiptovski industriji izbruhnila velika stavka. Zaradi resnega položaja je minister za delo moral izdati delavcem ultimat, naj v dveh dneh prenehajo s stavko, če ne, bo vlada izdala stroge ukrepe. Kitajske letalske in pomorske izgube v petih letih Tokio, 7. jul. AS. V petih letih japonsko-kitaj-ske vojne je jaj>onsko letalstvo sestrelilo v bojih ali uničilo na zemlji 5050 kitajskih letal ter izvedlo nešteto poletov v notranjost Kitajske. V istem času je letalstvo v sestavu mornarice uničilo 2154 kitajskih letal. Japonska mornarica je prepeljala na azijsko celino nad milijon vojakov. Že po prvih spopadih je kitajska mornarica, ki je imela 7 križark, bila uničena. Japonska rečna mornarica je tudi prepodila kitajsko iz številnih kitajskih rek. Šanghaj, 7. julija. AS. Japonske čete, ki se bore proti 58. kitajski armadi, napredujejo proti jugu in so zavzele važno sovražno mesto Čang-hunčen ob reki Kan v provinci Kiangsi. Spor med Angleži in degaullisti v Siriji Ženeva, 7. julija. AS. Izvedelo se je, da je zaradi spora med angleškimi oblastmi in degaullisti v Siriji bilo izročeno vrhovno poveljstvo vseh vojaških sil v tej pokrajini angleškemu generalu Hutchnessu, ki bo tako poveljeval zavezniškemu glavnemu stanu namesto degaullističnega generala Catrouxa. Mraz uničil polovico brazilske kave Buenos Aires, 7. julija. AS. Iz Rio de Janeira poročajo, da je prišel mrzli val nad južno Brazilijo in je naredil velikansko škodo v kavinih nasadih. Izgubo cenijo na polovico celotnega pridelka. uničenih 27 angleških tankov. Bojna in strmoglavita i"tala so bombardirala sovražne čete in zbirališča vozil. Devet angleških letal je bilo sestreljenih. V severnem Sredozemlju je neka nemška podmornica potopila 1500tonski sovražni parnik. Na Malti so bila pri dnevnih in nočnih napadih v polno zadeta letališča in drugi vojaški eilji. V letalskih bojih je bilo sestreljenih Ki angleških letal. Nn vzhodni angleški obali so močne letalske skupine zadnjo noč pri dobri vid-Ijivosfi bombardirale anlgeške luke. Opazili so velike požare. Berjin, 7. julija. AS. Nemško vrhovno poveljstvo danes zjutraj poroča, da se napredovanje nemških čet na vzhodnem bojišču nadaljuje po predvidenih načrtih in da je bilo več utrjenih krajev zavzetih. Neka nemška napadalna skupina je zlomila nasprt>tni odpor in je dosegla določene nove postojanke ter uničila 14 tankov. V bojih s sovražnimi silami, ki so prešle v protinapad na nemške oddelke, je bil sovražnik vržen nazaj celo preko svojih izhodnih postojank in nemški oddelki so utrdili mostišče na neki reki. Nemško letalstvo zelo uspešno posega v boje. Uničilo je nad 350 avtomobilov in lokomotiv. 20 vlakov, natovorjenih z vojaštvom in orožjem, jc moralo prekiniti vožnjo žari.Ji težke škode, ki so jo naredile nemške bombe na železniških tirih in kolodvorih v sovjetskem zaledju. Nemška lovska letala »o v zračnih bojih sestrelila 66 ruskih letal, tri druga pa so bila razbita na tleh pri napadu na neko letališče. Stockholm, 7. jul. AS. Poročila, ki prihajajo v London iz Moskve in ki jih razširja sovjetski radio, priznavajo, da napadajoče nemške in zavezniške silo pridobivajo ozemlja in da so na raznih krajih, kakor pri Kursku in Belgorodu, predrle rusko bojno črto. List »Rdeča zvezda« priznava, da je položaj na raznih odsekih zelo zapleian. Nemško letalstvo načrtno uničuje naprave, ki ao jih Sovjeti zgradili tik za prvo bojno črto. V Motkvi se bojijo, da bodo nemška sile na pohodu lahko prerezalo važno železniške zveze v zaledju bojišča. Tudi »Pravda« piše, da se stvari obračajo ugodno za napadalce in da je nemško letalstvo zelo delavno. Vsi angleški dopisniki v Moskvi popisujejo položaj na vsem vzhodnem bojišču, kakor se razodeva v tej bitki, ter ga primerjajo z ognjenikom, ki utegne vsak hip strahotno izbruhniti. Luksemburški prostovoljci Lusemburg, 7. jul. AS. Nemški civilni komisar v Luxemhurgu gauleiter Simon je včeraj pregledal 1500 Luxemhuržanov, ki so prosili, da bi so smeli boriti skupno z nemškimi tovuriši v Rusiji in Afriki. Poročilo o ujetnikih in mrtvih v Sebastopolu Končno število ujetih sovjetskih vojakov znaša 97.000 Berlin, 7. julija. AS. »Biirscn Zeitung« pobija trditve sovjetske in angleške propagande, ki bi rada zmanjšala velikanski pomen zmage pri Sebastopolu. Moskva pravi, da število pogrešanih v bitki za Sebastopol nc znaša več kakor 860; v resnici znaša število sovjetskih ujetnikov 50.000, a se je pomnožilo na 87.000 Število sovjetskih mrtvvih znaša vsaj toliko, čc ne več, kar je jasno .. ozirom na divje hoje. Moskva pa govori o 11.C00 mrtvih in 21.000 ranjenih. Je in bo pa ostala skrivnost sovjetske propagande, kako je moči do- biti tc številke, ko pa so bile v Sebastopolu zajete ali uničene štiri celotne armade, od katerih se jc le neznaten del moštva lahko rešil. Londonski radio pa jc celo odkril, da je bil Sebastopol srečno izpraznjen. Cela armada sovjetskih ujetnikov je za London srečna izpraznitev. Davi je bilo uradno objavljeno, da znaša število ujetnikov 97.000 Tudi plen je velik. Samo topov jc 622. Zavzetih je bile skupno 3597 utrdbic in odstranjenih 137.000 min. čiščenje komunističnih partizanov v Sandžaku Sarajevo, 7. julija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: »10. decembra sino se, (Iragi alpinec, res borili na življenje in smrt in samo tebi, alpinec, se moramo zahvaliti vsi, general in vojaki, da smo še danes cc
  • Ada«, »Gorthon« in »Galeon« torpedirale ruske podmornice. Na dveh ladjah «o našli ostanke torpednih izstrelkov, katerih izvor je bil jasno ugotovljen. V skladu s tem bo švedski poslanik v Rusiji vložil nov protest pri sovjetski vladi. Min. Eksc. Riccardi o fašističnem gospodarstvu Perugio, 5. julija. Olvarjajoč akademsko leto na vseučilišču za tujce v Perugii, jo' minister za denarstvo in valute Eksc. Riccardi i mol govor o pomenu fašističnega gospodarstva in o veliki važnosti kor-poracijskega gospodarstva. Korporativlzem je način, kako se hierarhično prirejajo in podrejajo produktivne siltj popolnoma v korist narodu in posamezniku. Posameznik je dejstvo, je dejal minister, toda narod je dejstvo, neizmerno višje in daje svoj idealni pečat vsaki kakršni koli drugi realnosti. Korporacijsko gospodarstvo izhaja iz potrebe, da se prilagodi resničnosti in se postavi v tem času hude borbe v eno vrsto tor tvori »tretjo fronto«, fronto gospodarstva, ki naj ima za svoj temelj ne togo dolžnost, marveč ljubezen do dola in skupnega cilja. Tretja fronta deluje z navodili in je tesno zvezana z etično-političnim delom fašistične države, z odločnim smotrom predvsem v socialno smer. Ako se gospodarstvo v splošnem lahko smatra kot sistem sredstev, ga lahko v današnjem času označimo kot potrošnjo sredstev za dosego končne zmage za vsako ceno. Vojno stanje ustvarja bolj ko kdaj koli hierarhijo potreb, ali boljše lestvico potreb in korporacijsko gospodarstvo ima nalogo, da upravlja s sredstvi, ki so bistveno drugačna od onih, ki se uporabljajo v normalnem in mirnem času ter izhajajo iz samega procesa vojne. Iz tega izhaja potreba, da država odloča v gospodarskih zade- Pozdravi Eksc. Graziolija in Gauleiterja Rainerja zunanjemu ministru Eksc. grofu Cianu Ob koncu sestanka, ki sta ga imela Eksc. Visoki komisar za Ljubljansko |>okrajino in gau-leiter za Koroško v Celovcu, sla oba predstavnika obeh obmejnih pokrajin poslala zunanjemu ministru Eksc. grofu Cianu naslednjo brzojavko: »Skladno s politiko Osi sva razpravljala in rešila različna vprašanja v duhu popolnega prijateljstva iu medsebojnega koristnega razumevanja. Na koncu našega sestanka Vas prosiva, da izvolite sprejeti najino vdano pozdrave hkrati z zagotovilom najine najbolj odločne voljo za delo.c Na to brzojavko je Eksc. grof Ciano takole odgovoril: »Eksc. Grazioliju! Sprejel sem Tvojo brzojavko iz Celovca. Zahvaljujem se Ti in Te naprisrcnejše pozdravljam. Ciano.« Eksc. Grazioli sprejel poročila okrajnih načelnikov Včeraj ob enajstih je v vladni palači sprejel Eksc. Grazioli poročila komisarjev okrajnih na-čelstev Ljubljanske pokrajine. Na sestanku so bili navzoči tudi viceprefekt comm. David, predsednik Pokrajinskega podpornega društva cav. uff. Gatti, vodja Prevoda Strada, višji inšpektor Rtillo, višji inšpektor za javna dela inž. Farina, delegat inšpektorja za poljedelstvo dr. Inghirani, seniore Giuliarelli, poveljnik kohorte gozdne milice in dr. Biamonti iz kabineta Visokega komisarja. Komisarji okrajnih načelstev so podrobno poročali o političnem, gospodarskem, upravnem in socialnem položaju okrajev v PokrajinJ. Eksc. Visoki komisar je pretresal razna vprašanja, ki se zlasti v sedanjem času nanašajo na položaj v Pokrajini in je dal točna navodila za delovanje na najrazličnejših področjih. Zaključek gospodinjskega tečaja Ob navzočnosti Zveznega podtajnika dr. Ca-pursa in Zveznega podpoveljnika je bil danes zaključen gospodinjski tečaj. Zanimiva je razstava lepih in preprostih del, vezenih in pletenih, šiva-nih in kvačkanih, ki so jih Lzdclale gojenke same pod vodstvom izkušenih učiteljic. Ena izmed go-jenk je v imenu vseh tovarišic izrekla kratko zahvalo za uspeli tečaj in Zvezni podtajnik, prav zadovoljen je pohvalil male gojenke zaradi zanimanja, ki so ga pokazale z doseženimi uspehi. Če beJorca na Dolenjskem Novo mesto, 7. julija. Slovcnci so od nekdaj sloveli kot izvrstni lil celo strastni čebelorejci. Imena kakor Janša, Znidaršič itd. govorijo dosti zgovorno o .tem. Te svoje ljubezni do ljubkih živalic in še l>olj do sladkega in zdravega, pa koristnega medu se niso odpovedali tudi danes. Reči smemo celo to. da se jc v zadnjih desetletjih če-beloreja pri nas zelo na široko razvila in da so io čebelorejci postavili na zelo umno in strokovno podlago. Najliolj je to razvidno v okolici No\ega mesta, kjer stoji čebelarstvo na dokaj zavidljivi višini. Tu so nekateri čebelarji, ki imajo tudi do 240 panjev. Velika večina čebelarjev pa |>oseduje okrog 40,^50 ali manj panjev. Da tega važnega področja ne smemo omalovaževati, nam najbolj zgovorno kažejo dejstva, da so nekuteritn čebelarjem čebele prinesle kar lepa premoženja. Večina čebelarjev ima Znidaršičeve panje, ostali imajo še kranjiče. Prvi so bolj donosni, drugi, manjši, pa so dobri za rojenje. Največ medu nabirajo čebele s cvetočega sadnega drevja, ki ga je tod zelo veliko. Glavna paša pa je vendarle v jeseni, ko ajda medi. Da je čebeloreja zelo bogat vir dohodkov, je razvidno iz primera nekega čebelorejca, ki je lansko leto samo iz petih panjev pridobil -!60 kg medu, čeprav takrat ajda v jeseni ni inedila. Pridelani med ljudje prodajajo ali pa ga imajo za domačo rabo. Medice pridelajo bore malo. Največ medu porabijo doma kot zdravilo ali kot sladkarijo za jxitice itd. Tako se lik tradicionalnega slovenskega čebelarja ohranja še naprej. Ljubezen do čebel, ki je tako značilna za slovenskega kmeta, bo najbrž tudi še naprej ostala in dobila še večjega razmaha. Letina na Dolenjskem Okolica Novega mesta je ovita v bujno zelenje koruze, krompirja, sadnega drevja ter v lahno valovanje zlate pšenice, ki že zori za žetev. Letošnja letina v okolici Novega mestu ne bo najslabša, reči smemo celo, da bo kar zadovoljiva. Kar se tiče sadja, ga bomo imeli srednjo mero. Češnje so izredno dobro obrodile, zlasti j>od Gorjanci na celi črti od Pod-grada do Kostanjevice. Zlasti so priznane češnje iz okolice Hrušice. Kdo, ki jih je enkrat okusil, jih more pozabiti? Hrušk bo nekoliko manj kot prejšnja leta. Zelo veliko pa bo češ-pelj. Pšenica letos tudi dobro obeta. Sicer je izšla iz hude zime zelo razredčena, toda to, kar je ostalo bo prvovrstno in obilno. Pšenica, kolikor je bo, bo krasna, ali kakor pravijo kmetje »snopa bo malo, toda plejalo bo«. Hujše bo le tedaj, če bi nenadoma pritisnila suša. Toda tudi tu je bojazen kaj malo osnovana, saj pšenica že zori in klasje postaja že rumenkasto. Ječmen že žanjejo. Tudi jara rž, kar ie je ostalo, se bo letos dobro odrezala. Najlepše pa se razvija koruza. Tcmnozele-na barva koruznih vrst se prav lepo in ljubko odraža od valujoče in vedno bolj rumene pšenice. Zdi se ti, da hodiš po prelepem in ogromnem vrtu, kamor je skrbni kmet zasadil in zascjnl rastline, ki nam dajejo ljubi kruhek. Tudi vinogradi obetajo imenitno letino, zlasti v Lubnu, Tolstem vrhu. Trški gori in tudi drugod. Letošnje vreme, ki je mirno, brez večjih temperaturnih prctresljajev, je kakor nalašč za dobro vinsko letino. V splošnem že kar smemo reči, da bo letošnja letina vsaj v okolici Novega mesta zadovoljiva in smemo torej tudi z upanjem gledati v bodočnost. v vah. To odločanje fašističnega režima se kaže v urejevanju in upravljanju celotnega kompleksa gospodarskih zadev. Vendar se gospodarstvo s tem le monopolizira, kajti monopol onemogoča pobude, zato pa si fašizem prizadeva izkoristiti, kolikor mogoče in kolikor je v korist države, zasebno pobudo. Odločanje države v tem pogledu je bliskovito, bodisi na polju proizvodnje, kredita, zunanjo trgovine in izmenjave dobrin v notranjosti, bodisi v potrošnji blaga in pri cenah blaga ter pri stroških proizvodnje. V tej zvezi minister navaja, koliko se je že uresničilo v fašistični državi na polju denarstva, industrije in poljedelstva, l>oudarjajoč učinkovitost in koristnost bančne reforme, ojačenje industrije z izvršeno koncentracijo preko skupin in kartelov na osnovi načel in zahtev korporativizma. Isto velja tudi za razvoj |)oljedelstva. Povsod se je izločila vsaka oblika mono|»lizacije. Danes je italijansko jioljedelstvo uvrščeno v državno gospodarstvo ter je dalo dokaz svoje tradicionalne požrtvovalnosti in delavnosti. Jutri bo poljedelstvo dalo nove neizčrpne falange, ki bodo odložile zmagoviti meč ter prinesle zemljam novega imperija omiko in rodovitno delo italijanskega plemena. Govornik se nato v osnovnih točkah dotika vojnega gospodarstva Italije in novega reda. V odseku poljedelstva in industrije se je pokazal., najvišja proizvodnja, ki jo zahtevajo vojne in prehranjevalne potrebe države. Da se doseže ta cilj, so izdelani načrti za proizvodnjo, ki usmerjajo tako poljedelstvo kakor industrijo proti najvišjim državnim interesom. y režimu vojnega gospodarstva niso bila utesnjena ali zavržena načela in sistemi, ki na temelju korporativizma veljajo v vseh časih pri ureditvi italijanskega gosjiodarstva. Samo države z liberalističnim gospodarstvom so morale preurediti svoje gospodarstvo in socialno strukturo ter si usvojiti način gospodarstva, ki jo v veljavi v tako zvanih avtoritarnih državah. " Minister v nadaljnjem poudarja dalekovidno delo Duceja, ki uravnava državo proti čim večji gospodarski neodvisnosti. Šestnajst let vztrajnega dela, žilavosti in žrtev je bilo treba za uresničenje Mussolinijevega programa, ki se je izvrševal v njegovem jasnem slogu dosledno in ustvarjal vzvišena dela. Omembe vredno je vprašanje cen, ki so nadzorovane od izvora skozi do poslednje faze, ko blago prihaja v potrošnjo. Vsak drug način je negospodarski in protikorjx>racijski ter sili gospodarstvo na stara izhojena pota demokratičnega liberalizma. Blokiranje cen zahteva kolikor mogoče stalne neokrnjenosti elementov. pri stroških proizvodnje, zato država stalno posveča vso skrb temu vprašanju. Od osnovne važnosti je cena žitu, ki ga minister označuje kot osnovni produkt. S to ceno je popolnoma zvezan potencial za nakup lire, zato nameravamo zasidrati našo valuto na žitu in no na zlatu. Glede novega reda, ki se začrtava in uresničuje na evropskih tleh, je treba povedati, da bo ta spravil v sklad vse socialne razlike v gospodarskem sodelovanju na evropskih tleh. Govornik je zaključil svoj strnjeni in vsebine polni govor z naslednjimi besedami: »Dočim pod udarci oboroženih sil anglosaški svet izgublja ozemlja, surovine, brodovje, divizije, utvare in nade, je naša vera v zmago že prekoračila vse meje gotovosti.« I LJUBLJANSKI INEMATOf.PAFI Predstava ob delavnikih ob 1* In 1S.15, ob no-dellah m prainlMh ob 10.30, 14JO, 16.30 In 18.30 Največji argentinski film. Velika drama ljubezni in odpovedi Madreselva LIBERTADLAMARQUE-UGODEL CARRIL KINO MATICA - TEL. 22-41 Nadaljevanje odličnega orientalskega filma CAPITAN TEMPESTA Leon DamaSčan (po vsebini samostolen tlim) V glavnih vlogah: Oarlo Nlnobl, Doria Duranti. Carla Camliani In drugi KINO UNION . TEL. 22.21 Avanturistična drama „ Velika dirka" V glavnih vlogah: Adolf Menjou in Doloies Costello. Režija. Alfred Green KINO SLOOA - TFL. 27-30 Kaznovani obrtniki Urad za kontrolo cen na Visokem komisa-riatu sporoča: od 16. do 30. junija je Kr. Kve-stura naložila naslednjo kazni: Zaradi prodajo kruha in moke brez nakaznice: Zupan Niko, pek, Medvedova 8, izročen je sodnim oblastem; Mrzlikar Albina, pekinja. Tržaška 68, 500 lir globe in na zaporo trgovine za 30 dni. Zaradi prodaje maščob brez poohlašfenja: Ahlin Franc, mesar, Karlovška 17; Franc Čer-nivec, mesar. Kapiteljska 11, Dolinšek Pavel, mesar, Karlovška 18, Kastelic Alojzija, mesarica, Karlovška 12, Javornik Ivan, mesar, Domobranska 7 in Strupnik Franc, mesar, Poljanska 54, so bili predani sodnim oblastem. Zaradi prodaje mleka, zalitega a vodo in po višji ceni kot je določena: Babšek Ivana, trgovka, Srednja vas 8, 30 dni zaj>ora in 4000 lir. Zaradi zakolja vola brez pooblastila: Roje Franc, mesar, Potočnikova 8, 500 lir. Ker niso istavili cen na blagu: Dimnik Marija, Obrije 10, 400 lir; Koritnik Ivana, Pokopališka 22, 500 lir; Kruljc Pavel, Reber 19, 400 lir in Bergoč Frančiška, Ob Ljubljanici, 500 lir. Ker ni držal v redu zapiskov o mesu: Nered Josip, mesar, Trnovska 2, 1500 lir. Zaradi prodaje mila brez določenih cen: Lavrič Franc, trgovski zastopnik, Levstikova 25, 10 dni zaj>ora in 1000 lir. Ker ni predložil jedilnega lista: Bizjak Viktor, gostilničar. Tržaška, 2500 lir. Ker je istavil cenik samo v slovenščini: Do-bnikar Franc, mesar, Ježica 27, izročen sodnim oblastem. Zaradi prodaje kreme po ceni, ki ni bila določena: Bahovec Ivan, izdelovalec krem, Karlovška 15, 5 dni zajiora in 2000 lir. Zaradi nepravilnega tehtanja moke: Železničarska zadruga, predstavnik Sušnik Josip, Galetova 24, izročen sodnim oblastem. Zaradi nakupa in prodajo živilskih nakaznic: Roškar Aleksander, študent, Florijans.ka 13, aretiran. Za tihotapljenje mesa: Kovačič Lovrenc, kuhar. Krakovski nasip 18, 10 dni zaj>ora in 1500 lir. Meso je bilo zaplenjeno. Stanovanjska odpoved mora biti utemeljena Okrajno sodišče, ki je pristojno za sodne od- | povedi, s katerimi zahtevajo hišni lastniki od najemnikov izpraznitev stanovanjskih prostorov ali raznih poslovnih in drugih lokalov, je v prvem polletju letos zaznamovalo 427 odpovedi, ko jih je bilo lani v tem razdobju 628 in druga leta še mnogo več. Zanimiv in značilen je pojav, da so letos izredno pogosti ugovori proti odpovedim, ki jih podajajo najemniki takoj po sodni dostavitvi odpovedi in se nato razvijajo krajši ali daljši procesi. Zadnje tri mesece je bilo podanih do 80% takih ugovorov. Seveda so nekateri ugovori brez vsake pravne podlage, najemniki skušajo na ta način le zavleči izpraznitev stanovanja. Vsak hišni lastnik je obvezan, da navede v svojem odpovednem predlogu pravilne in konkretne razloge, zakaj je primoran najemniku stanovanje odpovedati. Za odpoved so merodajni le oni razlogi, ki so bili točno in jasno navedeni v uredbi o zaščiti stanovanjskih najemnikov, izdani pred V »Slo vence vi knjižnici« je izšla ena najbolj branih bolgarskih knjig _BAJ G A N J O ki jo je spisal Aleks Konstantinov. — Kdor hoče vedrega, zdravega branja, naj kupi to knjigo. — Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. — Stane samo 6 lir \ tremi leti jeseni. Zadnji čas je največ stanovanj bilo odpovedanih, ker so tisto stanovanje rabili lastniki ali sami za sebe ali za svojce, tako za sinove in poročene ali nejx>ročene hčere. Mnogo je tudi odpovedi, ker so ostali najemniki s plačilom najemnine v zastanku za več mesecev. Sedaj je praksa ta, da gospodar ne more tako hitro odpovedati najemniku stanovanja, ki n. pr. ni mogel takoj ob dospelosti plačati najemnine, toda jo je plačal čez'nekaj dni še v teku dotičnega meseca. Poprej so nagajivi in sitni gospodarji kaj hitro hiteli takim zamudnikom odpovedovat stanovanje, sedaj morajo čakati, da poteče dober mesec, ko najemnik ni plačal stanovanja. Nato mu šele more sodno odpovedati. Vsak gospodar naj, preden vloži sodno odpoved, vpošteva vse važne zunanje okolnosti in lokalne razmere, kajti dostikrat se primeri, da se pojavijo dnevni dogodki, ki zelo ovirajo sodno dostavitev odpovedi najemniku. Pretekli mesec je nekaj dni pred 1. julijem neka javna korporacija odpovedala stanovanje najemnikom, ki niso plačali stanarine že več mesecev. Prilike so tako nanesle, da sodnik, ki mu je j>overjen referat o sodnih odpovedih, ni mogel prej spisa dobiti v roke, kakor v juliju. Vse odpovedi je s kratko utemeljitvijo zavrnil in naglasil, da mora stranki ostati celoten odpovedni rok povsem nedotaknjen. Stanovanja so bila odpovedana za 1. avgust. Najemnikom pa bi bile sodne odpovedi dostavljene šele po 1. juliju, tako-le v najboljšem primeru 2. ali 3. julija. Sodišče odklanja tudi odpovedi, kjer so za odpoved navedeni razlogi, ki ne temelje na konkretnih dejstvih, marveč na pavšalnih sumniče-njih. Treba je vedno v odpovedi navesti konkretne dokaze in okolnosti. Kronika diplomatskih zgodb in spletk": dunajski kongres V svoji kroniki omenja La Garde, da je bila na sprejemu tudi princesa Thurn Taxis, sorodnica pruskega kralja. Po smrti svoje nesrečne žene se je pruski kralj zanimal samo ze svojo sorodnico, ki je veljala za najdostojnejšo in najrazumnejšo ženo dunajskega kongresa. Na sprejemih niso samo plesali. Seveda je valček razvnemal plesalce v Bagrationovih salonih prav tako, kakor v drugih dunajskih salonih. Na sporedu pa • so bile tudi druge točke, med njimi zlasti recitacija pesmi in najnovejših spisov. V tistem času so po salonih prirejali tudi razne loterije, ki so se jih vladarji in knezi z navdušenjem udeleževali. Druga najslavnejša žena dunajskega kongresa je bila vojvo dinja Sagan, ki je igrala veliko vlogo v karieri kneza Klementa Metternicha. Vojvodinja Katarina Viljemina Sngan je bila najstarejša od štirih hčera vojvodo Kurlandskega. Po očetovi smrti so bile vse štiri hčerke Viljemina, Pavlina, Ivanka in Doroteja naj-l>olj iskane neveste. Vendar nobena od njih ni smela uresničiti sna svoje mladostne ljubezni, in sta jim visoki položaj in ogromno bogastvo narekovala tisto izbiro, ki je bila všeč tedanjim gospodarjem sveta. Pavlina se je poročila s princem Hohenzollernom, Ivanka je poročila vojvodo Acerenza, Doroteja nečaka princa Tal-leyranda ter je bila nato imenovana za vojvodinjo Dino, Viljemina pa je iz jeze, ker ni smela poročiti princa Ludvika Ferdinanda Pruskega, poročila princa Ludvika Rohanskega, pa se je kmalu od njega ločila in potem poročila kneza Trobeckega. V zakonu pa nista bila srečna in zato se je Saganova kmalu zatem v neki družbi izrazila: -»Moji soprogi so me uničili.« Štiri leta zatem se je poročila z grofom Rudolfom Schulenburgom. Bila je zelo lepa, živahna, duhovita in vihrava in Talleyrand jo je zelo cenil. Komaj je prišel na Dunaj, jo je že obiskal in je bil zelo nezadovoljen, da1 se ni mogel zglasiti pri njej, ker ga je prehitel danski kralj. Dasi je bil 60 let star, Talleyrand v ženski družbi ni bil dolgočasen. Izjavljal je, da išče ženske družbe zato, ker si tako naj lažje odpočije po mučnem delu in se tudi najlažje raztrese. Prav gotovo pa je ženske družbe iskal največ zaradi tega, da bi bil na tekočem o političnih spletkah, kakor je to delal tudi Metternich. Družbo gospe Sagan je iskal zlasti zaradi tega, da bi bil obveščen o vsem, kar počno njegovi nasprotniki, seveda v prvi vrsti Metternich. Bil je varen pred obrekljivimi jeziki zaradi svoje starosti, sicer pa je 6am bil toliko uravnovešen, da je vedno vedel, kako se mu je treba obnašati. Talleyrand je vedel, kakšen slabič je Metternich v ženski družbi in kako daleč se lahko Metternich v svoji zaupljivosti do žensk spozabi in ravno to je Talleyrand moral izrabiti. Tedaj sta se Talleyrand in Metternich najbolj prepirala ravno o vprašanju, katera dinastija naj vlada v Neaplju. Talleyrand je pridobil vojvodinjo Sagan za to, da je Metternichu prigovarjala, da se mora tudi v tem oziru uveljaviti načelo zakonitosti, ki je temelj dunajskega kongresa. Aleksander je bil silno razburljiv mož in pod velikim vplivom ženske družbe. Vojvodinja Sagan je najbrž pričakovala, da bo lahko spremenila njegovo mnenje o Poljski in vplivala na vse tisto, kar se je pripravljalo za Saško, katere ozemlje ne bi smelo preveč povečati Prusije, ki je bila vedno zelo nevarna za Francijo. Toda Aleksander se je vdal vplivu princese BagratioD. Med obema glavnima volkuljama dunajskega kongresa se je potem začel strahovit dvoboj za volčiča. Aleksander je začel izjavljati, da ne mara o Saganovi nič vedeti in to je bil najbrž bolj uspeh Talley-randovega, kakor pa Metternichovega spletkarjenja. Vendar pa to ni bila nobena žaloigra, ker se ruski car v nobeni hiši ni mogel predolgo ustavljati. V arhivu dunajske policije so še zapiski o tem, kako se je ruski car Aleksander na dunajskem kongresu zabaval. Njegov del palače Hofburg je imel poseben vhod in stopnice, ki so bile na razpolago samo carju. Policija je morala nadzirati neko Marijo Kleinhard, hčerko avstrijskega častnika, ki se je preveč sukala v bližini ruskega carja in dvora. V carjeve dvorane so še prihajale grofica Esterhazi, grofica Zofija Zichy, kneginja Gabriela Auer-sperg rojena Lobkowitz. Rad je plesal s princeso Lichtenstein in z mlado grofico Szecheny. Detektiv je v poročilu še pripisal, da so bile zabave pri carju zelo nedolžne. Vse svoje zveze pa je car Aleksander načenjal zaradi tega, da bi dokazal, kako znajo tudi ruski vladarji hiti središče družabnosti. Aleksander je pod svoje pokroviteljstvo vzel tudi princa Ev-genija de Bearharnais, ki je bil včasih podkralj v Italiji. Zlasti to zvezo je morala dunajska policija zelo nadzirati. Največ pa je policija popisala papirja zaradi vojvodinje Sagan in princese Bagration. Neko policijsko poročilo se je končalo celo s to mislijo: »Sagan in Bagration gresta v svojih početjih tako daleč, da bi ju policija morala izgnati.« Seveda se to ni zgodilo, ker sta imeli previsoke pokrovitelje. Car Aleksander pa je v svoji žeji po zabavi včasih segel predaleč. Tako je neki večer odšel 6 plesa, ki ga je priredila grofica Sandorf že po petih minutah po svojem prihodu in se ie podal naravnost v neko krčmo, kjer je bila ljudska veselica in je tam do jutra plesal i ženo nekega drogerista. (Dalje.) Qho£ma novica Koledar Sreda, 8. julija: Elezabeta Portugal., kraljica in vdova: Evgen 111., papež; Kilijan, šiof in mučenec; Koloman, mučenec. Četrtek, 9. julija: Kraljica miru; Gorkum-ski, mučenec; Veronika Juliani, devica in opa-tica; Anaiolija, devica in mučenica. Novi grobovi f Dr. Pavle Avramov.č v torek zjutraj ob treh je izdihnil znani zdravnik in šef oddelka za ljudsko zdravje pri Visokem komisariatu, g. dr. Pavle Avramovič po dolgi, skoraj leto dni trajajoči bolezni, ki mu je zadnje mesece življenja spreminila v eno samo veliko trpljenje. Zaslužni zdravstveni delavec bi letos*t. septembra dopolnil 59. leto. Rodil se je v Sremskih Karlovcih. Po končanih zdravniških študijah pa se je že leta 1909 preselil v Ljubljano in postal pravi Ljubljančan, znan po svoji dobrosrčnosti in izredni družabnosti v širokem krogu prijateljev in znancev. Kot zdravnik je začel delovati v Ljubljani najprej v I.eonišču, nato kot kirurg v bolnišnici, dolgo vrsto let je bil policijski zdravnik, leta 1935 pa je bil poklican na važno in odgovorno mesto šefa odseka za ljudsko zdravje pri bivši banski upravi. Na tem mestu si je pridobil mnogo zaslug za zboljšanje zdravstvenih razmer v mestu in na deželi. Na njegovo pomembno delo za zboljšanje zdravstvenih razmer pri nas se bomo še povrnili. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob 4 popoldne iz Beethovnove ulice 4 na pokopališče na Viču. Vsem, ki žalujejo za njim naše iskreno sožalje, rajnemu pa bomo ohranili v najlepšem spominu I + V Ljubljani je umrl gospod Emil More, sodavičar in posestnik. Pogreb bo v četrtek, 9. julija ob pol treh popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala gospa Marija Ahčin. Pogreb bo v sredo, 8. julija ob pol štirih popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrl g. Besov Anton, Ulica na grad št. 2. Pogreb bo v sredo. 8. julija ob 4 popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno Sožalje! Osebne novice = G. Janez Kljun — srebrnomašnik. Danes, v sredo obhaja svoj srebrni mašniški jubilej g. župnik Janez Kljun z Golega. Slovesnost bo pri frančiškanih v Ljubljani. Zjutraj ob 7 bo slovesna sv. maša pri glavnem oltarju. Prepeval bo moški zbor velikih Frančiškovih križarjev Vodo-pivčevo latinsko mašo. G. srebrnemu jubilantu iskrene čestitke! = Promocija. V sredo, 8. t. m. opoldne bodo pirornovirani za doktorja prava na ljubljansiki univerzi gg. Albin Kodrič, Vaško skapin, oba iz Ljubljane in Alojzij P e z d i r iz Vna-njih goric. Čestitamo! — Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske ueniverze gdč. Vera llreščak iz Ljubljane in Vojislav Ar ko iz Ribnice. Čestitamo! =DiplomiraIi so na Glasbeni akademiji v Ljubljani: Breznikar s. Ines — klavir (ped. oddelek), Gregorc Jurij — violina, Krtiljc Štefanija — solopetje (ped. oddelek) in Štefančič p. Franjo — orgle (ped. odd.). — Na srednji glasbeni šoli: Capuder Peregrin — orgle in Stritar Nada — solopetje. — Julijska vročina. Po zmernem julijskem deževju je začela pritiskati vročina. V ponedeljek je bilo vroče in brez lokalnih neviht Bilo je jasno. Vreme je kakor rialašč za prvo julijsko žetev, ki se začenja in najprej požanjejo ječmen. V ponedeljek popoldne je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +29.6" C. za 3 stopinje je bila višja ko v nedeljo. V torek zjutraj je bila najnižja jutranja temperatura +14.8° C. V torek zjutraj je bil kaj zanimiv pojav na zapadni strani od Krima tja proti Sv. Katarini. Tako-le v višini 600 m je plaval črnosivkast oblak, raztegnjen od Krima tja do Katarine. Pozneje se je razpršil. Barometer je v torek dosegol stanje 763.3 mm. — Naval na borovnice. Ko so borovnice dozorele, so na Golovec in na Rožnik na kraje, kjer borovnice najbolj zore in so najbolj ohranjene, hodili nabirat predvsem otroci, ki pa seveda niso znali tako sistematično nabirati ta gozdni sadež. Pred nekaj dnevi pa je nastal velik naval v gozdovo. Prav iz sredine mesta prihajajo ljudje, ki se trudijo ves dan, da naberejo po nekaj litrov liorovnic, če jih je še kje kaj ostalo. Po golovških gričih in gozdovih je sedaj vse živo ljudi, samih nabiralcev borovnic, — o nabiralcih gob skoraj se ne splača več govoriti, ker gob ni, — pa tudi borovnic bo v nekaj dnevih zmanjkalo, tako pridni so Ljubljančani pri nabiranju tega sadeža. — Dire 111 cize v visoki modi. Odkar je bila objavljena uredba Visovega komisarja o razširjenju prepovedi kolesarskega prometa na tricik-lje, so postale v modi zopet znane dire in cize, ki so jih do predkratkiin triciklji skoraj izpodrinili. Cize so dvokolesni vozički, ki se rinejo od zadaj in imajo na kolesih ravno in široko desko, ki more sprejeti razmeroma težke tovore. Običajno jih uporabljajo postrežčki. Večina ciz je urejena tudi tako, da, ako je tovor res težak, jih moreta tudi po dva moža vleči od spredaj. Pod diranii razumemo običajno štirikolesno ročne vozičke, ki se dajo ali riniti ali vleči. Take dire uporabljajo zlasti pri kmečkem delu na Gorenjskem. Na Notranjskem za tako delo uporabljajo daljše štirikolesno vozičke, podobne malim vozovom na vprego. Običajno jih vlečejo ljudje, morejo pa vanje vpreči tudi konja ali kravo. Tem vozičkom pravijo na Notranjskem »vlaki«. Ta izraz je starejši od naše označbe za železnico, saj pride od glagola »vleči«. Ljubljana 1 Akacije so spet ozclenel.-. Opisali smo že. kako so se začele na Vodnikovem živilskem trgu naglo sušiti mno«; akacije, ki so spomladi še prav lepo cvetele. Popolnoma posušilo se je do 15 akacijskih dreves. Bile so živahne debate o vzrokih nenadnega sušenja teh okrasnih dreves. Splošno je bilo mnenje, da drevesa niso mogla prejemati zadostne moče, ker so tla močno asfaltirana in je krog zemlje okoli dreves prav majhen. Tržno nadzorstvo je sedaj ukrenilo vse, da reši te letpe akacije pred končnim propadom in pred sekiro. Pri vsaki akaciji so v kolobarju napravili z železnim drogom globoke jame. Nato so začeli akacijam temeljito prilivati. Vsak dan jih dvakrat zalivajo. In uspeh nti izostal. Nekatere posnšene akacije so znova prav lepo ozelenele, druge se okrep-čujejo in počasi zelene. i Starši! Svojim otrokom lahko mnogo olajšate pripravo za sprejemno izpite na srednjo šolo kot tudi za popravno izpite, če jih prijavite k pripravljalnemu zasebnemu pouku za nizek honorar. Vpisovanje dnevno od 9 do 11 v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, pritličje. 1 Prenovljena ura. Električna ura na kiosku trafike na Marijinem trgu je bila zadnje čase že prava sirota. Kazalo s številkami, ki jo gledalo proti trimostju, se je že vse oluščilo tako, da si lahko le po legi kazalcev sklepal koliko je ura, če je ura seveda šla. Na drugo stran proti Šentpeterskemu nasipu pa je bilo kazalo že dolgo časa prelepljeno. V torek dopoldne so se stiekovnjaki lotili te električne ure in ji namestili kazali, tako da je v celoti poživljena. Gotovo so ji pregledali istočasno tudi obisti, tako da bo za delj časa ozdravljena krčev, ki so jo ustavljali v njenem vsakodnevnem delu. 1 Zapoznela košnja. Skozi mesto vidimo te dni še zadnje naložene voze sena, ki prihajajo z Barja. Kmetovalci so kosili torej šele v začetku julija, medtem ko so drugi kmetovalci kosili že sredi junija, najbolj napredni pa že maja. Na vprašanje, zakaj so kosili tako pozno, odgovarjajo, da zato, ker ne računajo na otavo. Tisti kmetje, — po njihovem mnenju — naj kose bolj zgodaj, ki bodo mogli kositi tudi otavo. Zdi pa se, da bodo imeli prvi, ki so kosili bolj zgodaj, le tečnejše in bolj izdatno seno za svojo živino, kakor ti, ki so kosili sedaj, čeprav so ga ti po teži nakosili več. 1 Žitorodna Ljubljana. V našem včerajšnjem članku o letošnji žetvi v Ljubljanski pokrajini KULTURNI OBZORNIK Dve novi knjigi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Filozofsko-filološko-historični razred je izdal zopet dve knjigi in sicer v zbirki Korespondenca pomembnih Slovencev zv. 2 je izšel drugi zvezek Zoisove korespondence za leto 1809—1810, kakor jo je nredil in komentiral redni član Akademije prof. dr. France Kidrič. Knjiga obsega 200 strani. — Historična sekcija pa je izdala zanimiv dokument za evropsko cerkveno zgodovino, namreč na slovenskih tleh in od slovenskega znanstvenika ugotovljeno Charto caritatis iz 1. 1118, ki jo je sestavil sv. Štefan Harding in je igrala važno vlogo pri reformi benediktinskega reda, pa se je pozneje izgubila ter ni bila nekaj stoletij v evidenci. 0 pomenu te najdbe smo že poročali «b drugi priliki, pa bomo zopet, ko bomo obširneje poročali o tej knjigi rednega univ. prof. dr. Josipa Turka. — Malematično-prirodoslovni razred pa je že pred kratkim izdal Vidavovo matematično razpravo Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. — Danes samo naznanjamo izid teh knjig. * V Slovenčevi knjižnici sta izšli spet dve knjigi: slovenske izvirne barjanske pripovedke in pravljice Jožeta Likoviča pod naslovom Svetinje nad Barjem, ter ona najbolj znanih bolgarskih knjig, klasična karikatura Bolgara, ki se poda v svet, pa ostane povsod Balkanec, Konstantinova Alejka Baj-Ganja. 0 knjigah bomo še poročali. Cerkveni glasbenik, št, 6.—9. prinaša na uvodnem mestu nadaljevanje razprave dr. Antona Doli-narja iz slovenske glasbene zgodovine pod naslovom Pregled slovenske cerkvene glasbe. Dvanajsto nadaljevanj« govori še vedno o vplivu Foer-sterjeve šole v Cerkvenem glasbeniku in njegovih učencev, med katerimi so najvidnejši Hladnik, Aljaž itd. — Prof. Stanko Premrl nadaljuje z imenikom naistareiših ceciliiancev iz 1. 1877, ko ie bilo pred 65 leti Cecilijansko društvo za ljubljan-ko škofijo ustanovljeno. Dr. Radoslav Hrovatin izpopolnjuje Premerlove podatke o življenju in številnih skladbah pokojnega skladatelja Slavka Osterca. — Adoli Grobming podaja nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike, kar je važno za pevce, C. G. ponatiskuje iz rimskega pisma v Slovencu opis papeške glasbene visoke šole, kjer študira p. France Ačko, ki »bo prvi slovenski doktor s te univerze«. Koncertna poročila, oglasnik za cerkveno in posvetno glasbo ter razne vesti zaključujejo številko, kateri je kot glasbena priloga priloženih več darovanjskih pesmi dr. Fr. Kimovca. Z razstave R. Siapernika pri Obersnelu Dekle z zeleno ruto smo navedli tudi nekaj podatkov o lanski žetvi. Zanimivo je, da jo med okraji, kjer pridelujeje žito, tudi niecsto Ljubljana samo. Ljubljana šteje namreč še vedno 272 kmetij, ki so lani pridelale 118.147 kg pšenice, 16.920 kg rži, 1950 kg soržice in 55.916 kg ječmena. Skupno jo lani torej Ljubljana pridelala 192.933 kg žita, vsaka ljubljanska kmetija pa povprečno 709 kg. Pri tem pa seveda niso všteta žita, kakor proso, oves, ajda in koruza. Prosa so včasih v neposredni bližini mnogo sejali, sedaj pa ga vidimo le še malo kje. Ne- ' uspehi z ajdo v zadnjih letih so omalodttšili nekatere gospodarje, toda upajmo, da bo leto« tudi ajda dobro obrodila. Ovsa mnogo posejejo zlasti na Barju za živinsko prehrano. Gojenje koruze pa se čimdalje bolj širi, saj je koruza med vsemi žitarecami prav rodovitna, čeprav zahteva tudi največ dela. Koliko so letos ljubljanski' kmetje posejali vsakega žita, ni znano, zdi pa se, da je površina nasejanih njiv ostala vsaj ista. Krompir, fižol in drugi slični pridelki se niso razširili na škodo žitaric, temveč so se jim umaknili bolj pusti in nerodovitni travniki ter prej neobdelane stavbno parcele. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, R. julija ob 17: • Romeo in Julija'. HikI B. — Četrtek, 9. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Red Četrtek, — Petek, HI. julij« oh 15: »Vdova HoSlinka«. Izven. Zelo »ul-17.30: »Poročno darilo«. Iteil A. — Nedelja, 12. julija žane ceno od 10 lir navzdol. — Sobota. 11. julija ob ob 17.30: »Sola za žene«. Izven. Znižane eene. Opera: Sreda. 8. julija ob 1(5.30 »Carmen«. Red Sreda. Gostovanje Elze Karlovdeve. — Četrtek, 9. julija ob 17: »KriSpin in njegova botra«. Red A. — Petek, 10. julija: Zaprto. — Sobota, 11. julija ob 17: »La nolienie«. Izven. Znižnne oeno od IS lir navzdol. — Nedelja. 12. julij« oh 15: »KriSpin in njegov« botra«. Izven. RADIO. Sreda, 8. julija: 7.30 Porodil« v sioven^inl — 7.45 Slovenska glasba — V odmoru (S) Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.20 Pisana ginsba — 12.40 Na harmoniko igra Vlado fio-lob — 13.000 Napoved času — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 »Vesela pesmi« — vodi dirigent Zeme — 13.50 Simfonična glasba - 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Adamič R. — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Segurini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert kvarteta »Fantje na vasi« — 20 Napoved čas« — Poročila v italij.mSčiii — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VojnSke pesmi — 20.45 Koncert Ljubljanskega komornega tria (M, LipovSek — klavir, C Sedlbaner — čelo. A Oermelj — violin«) — 21.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Klasični orkester — 22.10 Zanimivosti v slovenščini — 22.15 Koncert violinista Riharda Brengola — 22.45 Poročil« v talijanSčini. o LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Rlelwelsov« e. 43: mr. Trnkoirv, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, ftelenburgova ul. 7. Iz Novega mesta Poizvedbe za majorjem Ivanom Barkorjem. Avtonomna sekcija Rdečega križa v Ljubljani se je na prošnjo Rimskega^ Rdečega križa obrnila na mestno občino v Novem mestu s prošnjo, na i ji sporoči vse, kar ve o usodi majorja Ivana Backorja, roj. 19. aprila 1881 v Donova-ly-ju na Slovaškem. Imenovani je bil ob izbruhu vojne 6. aprila 19+1 v Ljubljani, odkoder jo odšel dne 9. aprila v Novo mesto, kjer se je njegov zadnji naslov glasil: major Baekor, Mestna — Sokola — Novo mesto.. Kdor bi o pogrešanem kaj vedel, naj to sjioroči mestni s-traži v Novem mestu. S Spodnjega štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: polkov-nikova vdova Amalija Ljubanovič, stara 68 let; profesorjeva vdova Leopoldina Lastavac iz Velike Nedelje, stara 65 let; nadučiteljeva vdova Albina Mavrič, ki je doživela visoko starost 85 let, in 83 letna vdova strojevod je in posestniea Elizabeta Honka. V Šoštanju je umrl 31 letni policist Stanko Kolar iz Maribora. V Braslovčah je umrla zaseb-nica Ljudmila Novak, v Jelšah pa zasebnik Albin Šprajc. S kolesa padel in se ubil. Mariborski gostilničar Nik. škrbin se je 3. jul. podal v Ruppersbach, obč. VVachsenberg, da bi si tam nakupil vina. Svojo kupčijo je v redu opravil in vino poslal v Maribor. Ko se je proti večeru podal proti domu, se peljal s kolesom po strmi cesti proti Frauenbergu navzdol. Pustil pa je kolesu preveliko hitrost in je padel ter z glavo udaril ob obcestni kamen s tako silo, da si je prebil lobanjo. Preden je pri-hitel reševalni avtomobil, je Škrbin že izdihnil. Nesreča. 68 letna zasebnica Jožefa Vanek je v Mariboru padla z vozečega avtomobila in se hudo poškodovala na glavi in nogi. — Stanko Dreven-šek, hlapec, star 23 let, je v Mariboru pred gostilno Kos padel s kolesa in si zlomil levo nogo nad kolenom. — V Zgornji sv. Kungoti je policijski nadzornik Štefan Reparnik s kolesom trčil ob avtomobil in obležal nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe. Iz Hrvatske Akcija sv. Očeta papeža Pija XII. za mir in pravično ureditev človeške družbe je naslov knjižici, ki jo je izdala Knjižnica Zvijezda mora««. V knjižici so objavljeni govori 6v. Očeta o božiču 1930, 1940 in 1941 ter končno njegova molitev za mir. Gradivo je zbral in uredil hvareki škof msgr. Miho Pušič. Knjižico prodaja po 4 kune knjigarna Narodne pro6vjete v Zagrebu, Kaptol 29. Razširitev zagrebškega kolodvora. Zaradi razširitve zagrebškega tovornega kolodvora, ki je nujno potretri zaradi vedno bolj naraščajočega blagovnega prometa, je zagrebško železniško ravnateljstvo odkupilo v lleinzlovi ulici velike komplekse 6tavbnili parcel. Za zgraditev modernih betonskih namakalnih naprav in postaje za odvajanje odvisne vode pri Mostarju je hrvatska vlada določila kredit nad tri milijone kun. Zadrugo za elektrifikacijo so pj-ed kratkim ustanovili pri Sv. IliiVse za Srbijo«. Po končanih zrelostnih izpitih bodo morali abiturienti prebiti tri mesece na delu v srbski delovni službi. V Srbiji so v Obrenovcti odprli tamošnje zdravilno kopališče. Občinska »prava je deloma modernizirala kopališke naprave ter danes razpolaga kopališče z več kadmi in večjim sa- i Ionom. Po zdravilnosti spadajo te toplice med , srbske žveplene toplice. " j I Srbske oblasti pripravljajo nov popis pre-' bivalstva v Belgradu. i V Belgradu je bila od lh. do 22. velika fi-latelističnu razstava. Nu razstavi so bile zasto-puue nekatere zelo redke in dragocene znamke. V Valjevu sta imela ravnatelj moške in ženske gimnazije predavanje pred zbrano srednješolsko mladino ter sta jo opozarjala na nevarnosti vseh mogočih kvarnih \iplivov od zunaj, katerim je bila izpostavljena mladina v prejšnjih letih. Dijakom in dijakinjam sta kazala nove poti, po katerih bo morala hoditi srbska mladina, da Ivo koristila tako sebi, kakor ludi svoji domovini. Bogata svatba v helgrajski okolici. Bel-grajsko časopisje je imelo pred kratkim veliko senzacijo. V Belem potoku, v belgrajski okolici, je najlMigatejši ktnot Velimir Gavrilovič oženil svojega osemnajstletnega sina v najbogatejšo mlado vasčanko. Na svatbo je poleg svojih sorodnikov, prijateljev in znancev povabil tudi vse ostalo vaščane, ki so se !>oleg povabljenih Belgrajčunov gost I i i točno teden dni. Za svatbo so zaklali več volov, svinj, ovac, telet. Svoje mlado življenje je moralo daoleg raznih juh in čorb i«>stregli tako z go\t>-dino, kakor z ra/nimi vrstami pečenk in salat. Pili so .pa vino in žganje kUltiiitnitiiili |l*Mrtuti(it(i|iiiiii||iiit»(t |iiiarii|itrrn|ftn)ti|tMr*ilI inantiJItifturtMuiiJl**1'!1 U Debeluh •STR0GLED Risbe: ROM. Besedilo po K. J. ERBENU IhiMiUliiiiiiltauiiUliiiiiUUiiiiilhiiuilhiiiiiniiiuilbiMidkuitilUtiialliiuiii^^ Mlliniltlllll Itllllllltllllt* llllint 11IIIIIII11IIIIIIIIIIIIIHIVIIIVTVIII1II Ntllflllll «IM11«* 7. '" " ..... .....—"..j--.... ™ .. i * ■' .>#Š*IN ■ 'š i H ws , X- '•' - \ " r.i $f> v ....... ■ •»• ' (.•«•{ " ■ i ! ; , i i • • ••. M i - M rili i • h ■'Ihti -'K ij ■ -v w m 1 Ml I l-n % m m ip> f ■ t-fj r; ■ ' •4 s-