Zmes.
(Razširjanje katolške cerkve}.Kato!ška cerkev dan današnji skorej po vsih straneh se lepo razširja in v moči raste, ne samo v Ameriki, ki se pri nas nar večkrat imenuje. Naj tukaj ob kratkim bo nekaj povedaniga.
Ze v Europi, to je blizo nas, je dosti veseliga viditi. V katolških deželah, kjer je pred nekterimi letali vera zlo pešala, kakor na Francoz ki m in na Nemškim, se vseskozi veliko boljši duh kaže,
če je ravno še veliko nemarnosti. Na Španskim sicer še očitno ni drugači, vunder dosti znamenj obeta bolj srečen čas v prihodnje. — Med krivo-verci prava vera zmirej več najde spoznovavcov; tako na Nemškim, posebno pa na Angležkim, kjer pred kratkimi letmi se katolška vera skorej imenovati ni smela, zdaj pa vsaki dan jih več k nji pristopi, in cerkve lepe in nove se povsod vzdigu-jejo. — Na Laškim blizo poglavarstva cerkve, sploh prava vera ni toliko slabela.
V  Azii se je sicer kdaj sveta vera začela, pa je že skorej vse od tod bila zginila. Trud misijonarjev ali oznanovavcov s. evangelija pa je tainkej zopet cerkvi novih udov pridobil, če ravno med težavami in preganjanjem; takti v Turških deželah, v Indii; posebno je v velikim Sineškim cesarstvu veliko v prihodnič za pravo vero upati. Vraže in malikvanje se po redi zmanjšujejo.
V  Afriki, kjer je dolgo časa Mohametova prazna vera gospodovala, med Zamorci, je zopet znamnje s. križa postavljeno, ljudstva, ki v tami hodijo, k sebi vabiti. Tudi v spodnji ali južni Afriki ni neznana luč resnice. Tamkej je pred več letmi bil tudi misijonar iz kranjske dežele, neki Pater Ka-pucinarskiga reda, ki je svoje zadnje dni v Laškim samostanu (Tdostru) preživel.
V  Ameriki v dolejnih ali južnih deželah večidel katolčani prebivajo, ki so se iz Europe tje preselili. V gorejnih ali polnočnih straneh pa so nekaj divji Indijani, nekaj iz Europe preseljeni katolčani , drugi večidel pa krivoverci, ki so tudi od tod tje prišli. Med temi in med Indijani prava vera zmirej raste. Tamkaj tudi delajo več misijonarjov iz Kranjskiga, kakor gosp. Friderik Baraga, gosp. Franc Pire, pater Oto Skala in pater Ivo Levic, oba Franciškanarskiga reda, in gosp. Juri Godec, kije lansko leto tje prišel.
V  Oceanu, to je na južnih otokih, ki so pod Indijo, in med Asijo in Ameriko, je več katolča-
nov, ki so se popred iz Spanskiga tam vkoreninili, na dosti otokih pa, kjer je bil do današnjih časov s. evangeli neznan, se zdaj oznaniije; in posebno veselo je slišati od narodov, ki so'bili pred malo letmi tako divji, de so se med seboj klali in jedli, ktere je pa luč vere v krotke ovčice spremenila.
Vunder ni povsod tako prijetniga od katolške cerkve slišati; tudi preganjanje terpi tako sedanji, kakor vsaki čas.
Tudi. v Asi i se najdejo dan današnji častiti marterniki; to je posebno v zadnjih straneh I n d i j e,
v deželah Ko šin- S i na in Tongking, kjer sta še pred letam dva misijonarja smert za vero pre-
131
stala; tudi je hudo v Koreji pod Sineškim ee-sarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski namestnik ali škof z dvema drugima misijonarjama in t 70 kristjani vred ob glavo djan ? drugih 80 pa je bilo z vervjo zadavljenih. Upajmo 5 de bo Gospod tudi tamkej rešenje dodelil.                       p. h.
132