Štev. 1. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 1. januara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko, štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uradništvo, opravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov: cm3 75 par ; 1|4 strani dobi 20 , 1|2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo Cena malih oglasov je do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »poslanom« 2,50 D Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5 % do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo Šenkana knjiga. Naše Novine stopajo z letošnjim letom v petnajsto leto. Da so bile v vsoj toj dobi med našim lüdstvom v istini prilüblene, nam posvedoči velko število naročnikov v našoj krajini. Povedali smo pa že, da naše lüdstvo ešče izdak vse premalo čté i bi morale meti té naše Novine bár dvakrat telko naročnikov, kak ji májó zdaj, či ščémo, da bodo konči za silo meli naši lüdje vsigdar pri roki dobro čtenjé. Kakšega pomena je dnesdén dobro čtenjé smo že večkrat omenili. Vrednosti čtenja, i to dobroga čtenja pa ešče nevemo zadosta ceniti. To je istina i to moramo povedati. Vsakšemi je pa tista knjiga i tisto čtenjé dosta več vredno i je zná bole poštüvati i ceniti, za štero kaj dá. Eden jako Poštüvani gospod nam je pravo, da je dobo ednok, gda je ešče mali bio pri Svetoj Trojici edno mohorsko knjigo kšenki. Rad je bio, da jo je dobo kšenki, zato jo je prinesao domo, niti je nej pogledno kakša je bíla odznotra i jo je dao materi. Gda so mati čüli, da jo je njüv dečkec pri Sv. Trojici kšenki dobo, so pravili: no te je že tak nej dosta vredna či so ti jo kšenki dali i so jo rabili za to, da so z njov mleko, pokrivali. Oda je pa naš gospod, šteri nam je to Pripovedavao, že nikelko vékši grátao; i je hodo v šole je najšao tisto knjigo ednok v kleti ná mleki i bilo je že samo pou knjige, Drügo polovico so pa oča ponücali, ar so si v tisti papéraj nosili salo na pašo. Gda je té naš gospod pogledno to knjigo, je vido, da je to Zgodovina Slovencov, štero je Spisao profesor Gruden i za štero knjigo bi dnesdén morao preci penez dati. Pravo nam je pa tüdi, da so oni meli v hiši v omari tüdi preci drügi knjig, šteri je pa nišče ne smeo devati na mleko ali si pa zavijati v njéne papére salo za pašo ar so pravili, da so té knjige drágo küpili. Té knjige so večkrat lepo čteli nato so je pa pálig lepo nazáj v omár djali i tiste knjige so ešče nnesdén v lepom poštenjej i lepo učuvane. Šenkane Novine. Mi mámo v našoj krajini jako dosta sirot. Sirote dobijo pri nas kšenki naše Novine. Nego tej sirot gračüje pri nas či duže več i na té način bi mi pomali meli skoro več šenkani kak pláčani Novin. Či teh lüdjé té šenkane Novine v rávno takšem poštenjej májó kak je meo té naš gospod svojo šenkano knjigo, toga rávno nèvejmo. Zgodilo se je pa našemi uredniki med temi svetkami nikaj posebnoga, i to bi rad povedao vsem tistim, šteri májó šenkane Novine. Edna gospa njemi je povedala, da má v svojoj vesnici edno siroto, štera nema nikaj drügoga kak malo siromaško hižico i tak mogoče za edno osmino plüga zemlé, poleg toga pa troje decé. Ta sirota se preživla s tem, da drügim lüdem kaj pomaga pri njüvom deli s svojov decov. Póleg svojega siromaštva pa ma naročene Novine, Marijin list i Kalendar i je málo naročnino 35 dinarov za vse to med prvimi plačala. Urednik je sledi sam gučao s tov ženskov, štera njemi je povedala ešče več drügi takši sirot, štere májo naročene vse té naše liste, i njim niti na pamet ne pride, da bi té male naročnine ne pláčale. Pravila njemi je: „Vej bi se mi pa vidla naša siromaška hišica preveč prazna i posta či bi nikši novin nej meli v njoj. Poleg rož so mi Novine i Marijin list s Kalendarom edino vesélje v našoj hiši. Znate, sram me je pa da bi dobivala novine k šenki. Jaz dobim tüdi za vsakše svoje delo od pošteni lüdi malo plačilo, Novine so pa tüdi takše delo, da zaslüžijo pošteno plačilo od vsej pošteni lüdi. Istina, dnes je že nikak tak na sveti, da Šteri je bole bogat, bole ječi. To jez sama znam. Jez sam pa sirota, pa nigdar ne ječim i sam zadovolna s svojim siromaštvom. Gospod urednik, da bi pa Novine k šenki dobivala, to bi me pa v istini sram bilo. Či bi že rejsan nikšega krajcara nej mela, da bi plačala Novine, te bi mi sosidovi posodili Novine, šteri je tüdi plačüjejo“. To je povedala našemi uredniki ta ženska. Spoštlivo se je priklono toj nasledüvanja vrednoj ženski i si mislo, ali je v našoj krajini ešče štera sirota štera bi v istini ne mogla plačati té izredno male šume štera je potrebna za naročnino Novin? Mogoče so pa to samo takše sirote, kak je ta ženska povedala, da se samo znajo delati pred drügim za velke sirote v istini so pa nikše sirote nej? Toga mi ravno ne vemo. Edno pa znamo za gotovo: Naše Novine so najfalejše v celoj državi. Za 35 Dinarov dobite Novivine, Marijin list i Kalendar. Poglednite samo drüge novine v našoj krajini. Népujság košta 40 dinarov, Muravidék pa 60 dinarov na leto i to brez Kalendara ali kakšega drügoga lista. I so oboje ménše kak naše Novine. Kak je to mogoče, da so naše novine tak fál? Zato, ár mi pri tom nikšega dobička ne iščemo nego, dobri gospodje vsakše leto za to ešče velke šume dajo iz svojega žepa. Naša sveta dužnost je pa, da mi sami vzdržavleno svoje poštene krščanske novine, ne da bi to za nás drügi plačüvali. Letos naše Novine nedo nikaj drakše kak v preminočem leti, mora pa biti najmenje dvakrat telko naročnikov kak dozdáj. Takši siromakov, šterim bi morali kšenki póšilati Novine, naj bo kak nájmenje. Či šteri v istini nemre plačati Novin, naj si dvá vküp naročite. Povemo pa, da nega v našoj krajini takšega Siromaka, šteri bi nej mogao plačati či bi Samo šteo. Naroči si pa naj vsakši Novine, Marijin list i Ka- Živinorejski fond. V vsakoj drüžini imajo oča svoje dužnosti, skrbeti morajo za vse člane drüžine. V občini je ravno tak. Oča te velke drüžine, občine, je župan, on ima na skrbi dobrobit cele občine. Oblast, pri nas mariborska oblast, je tüdi edna velka drüžina s svojim ravnitelom, velkim županom. Kaj je oča v drüžini, župan v občini, to je velki župan v oblasti: skrben voditeo vsej drüžin in občin, štere so v njegovoj oblasti. Samo v tom je razlike med temi „voditeli“, da eden ima vekše, drügi pa menše skrbi, eden od teh voditelov dela z vekšov, drügi pa z menšov odgovornosti. Odgovornost velkoga župana je najvekša med omenjenimi voditeli in ravno zato ima iz cele oblasti postavlene svetovalce, od šterih dobi dober tanač, da bi bilo njegovo ravnanje za vse lüdi v oblasti kakti najboljše. Svetovalci velkoga župana so med drügimi gospodje oblastmi poslanci in oblastni odbor, šteri se ravna po želji oblastih poslancov. No in ravno te oblastni odbor je svetovao velkomi župani, da se poskrbi za ustanovitev — živinorejskoga fonda. Kakši namen ima te fond? Večina lüdij v mariborskoj oblasti pripada k kmetskomi stani, to se pravi, da je večina naših v oblasti — kmetov, poljodelavcov in živinorejcev. Ar so ravno poledelci in živinorejci v večini v našoj oblasti, zato je po zakoni določena, ali predpisana dužnost gospoda velikoga župana, da skrbi za naše živinorejce in njim pomaga pri vsakom dugovanji. Živinorejski fond, Šteri te zdaj zbira po celoj oblasti, ima te namen, da pomaga večini naši lüdij, da pomaga živinorejcom in ravno zato pameten kmetovalec samo to pravi: dobro je, da so gospodje v Maribori mislili na nas, kmete, živinorejce in da nam ščejo pomagati. Kak se nabira živinorejski fond ? Živinorejski fond bo edna vekša šuma penez iz štere šume bodo podpirali živinorejca. V te namen da držáva svojo podporo, morajo pa prispevaii živinorejci sami tüdi, če ščemo imeti telko penez, da bo pomoč za- dostovala. G. veliki župan je sporazumno z oblastem odborom naročo vsem šteri vödavlejo živinske potne liste, po domače povedano „pašoše“, do od vsakoga novega pašoša vzemejo za živinorejski fond 1 Din 50 p, za vsako podalšanje 50 par in za vsaki prepis lastnine 1 Din. Te peneze na konci meseca vsaka občina pošle z ednim izkazom k srozkomi poglavarstvi, on pa k velikomi župani v Maribor. Na te način se v ednom leti zbere velka šuma penez in to bo naš oblastni živinorejski fond. Kak bo v našoj Krajini ? Oba sreza v našoj Krajini plačata na leto v te fond—po našem približnom računi do 150.000 dinarov ! Nabiranje prispevka za živinorejski fond so začnoli 1. oktobra toga leta, zato pa pravimo, da do prišestne jeseni se ta šuma v našoj Krajini gvišno nabere, vplača v Maribor. Nemamo vzroka misliti na to, da bi z našimi penezi Maribor, slabo ravnao, ali itak je naša dužnost povedati, da želimo naj se vsak v Prekmurju pobrani dinar ponüca za dobro našo živinorejo. Gospode oblastne poslance naprosimo, naj z velkov skrbjov opazüjejo kak se ravna s tem fondom in naj v imeni lüdstva priporačajo samo takše potroše, šteri bodo našim resan na hasek. Znano je, da se iz živinorejskoga fonda ščejo davati premije za lepo živino. Dobro je to. Ali naj pomislijo gospodje v Maribori, da vsi kraji v oblasti že po svojoj legi nemrejo biti ednako dobri za vzorno živinorejo in če bi se največ trošilo za premovanje plemenske živine, no potem naši lüdje, šteri morejo biti brez izjeme zraven pri plačüvali — brezi svojo krivde mogli trpeti — kda se premije delijo. Živinorejski fond mora v prvoj vrsti podperati siromake. Šterim je po nesreči živina prejšla. V tom smisli so stavili naš g. poslanec Klekl predlog oblastnoj upravi in mi se vűpamo, da bodo te predlog podpirali vsi gospodje oblastni poslanci S. L. S., ar samo na te način bo imelo naše lüdstvo primeren hasek iz živinorejskoga fonda, šteri se zdaj nastavla iz doma tüdi prepotrebna dinarov naši živinorejcev. — J. KONTLER. lendar. Zato ka ne vemo, či nemo prisiljeni tistim, šteri bi naročili samo Novine, zavolo velki stroškov naročnino nikelko zvišati. Kek bo izhajao Marijin list, ešče naznanimo. Vsem naročnikom i širitelom pa želemo blaženo i blagoslova puno Novo leto, z želov, da bomo meli v tom novom leti dvakrat telko naročnikov kak do zdaj. 2 NOVINE 1. januara 1928. Za god! Gotovo je malo takši lüdi, šteri bi se na eden ali drügi način ne spomnili svojega goda, dneva svojega imena. Navadno na te den obdarijo domači ali pa prijateli i znanci tistega, šteroga god obhajajo. Poleg njemi voščijo, srečo zdravje, dugo živlenje i vse dobro, ka si on sam poželej. Sam pa po staroj navadi lepo pogosti vse, šteri so njemi prišli srečo voščit poleg pa včasi kaj maloga dobijo tüdi za na pot. To so naše stare izvečine dobre navade. Vsakši človek ma eden den gda se ga drugi z veseljom spomnijo i pridejo k njemi samo z dobrim nakanenjom. Tudi tč dni obhaja celi krščanski svet god, i to god svojega najvišišega Ravnitela i Vučenika vsega sveta, den imena Zveličarovoga. Angeo je povedao svetomi Jožefi: ,,Imenuj njegovo ime Jezuš, on bo namreč odrešo svoje lüdstvo od njegovi grehov.ʻʻ I mi, či že hodimo voščit srečo svojim dragim i prijatelom na den njiivoga imena i njim prinesemo različna darila, prinesemo na svoj način tildi darila i lepa voščila svojemi dobrotnomi Gospodi za Njegov god. Sirormaški smo, v tej božični svetkaj v nikšem prijetnom, veselom i detečem razpoloženji i v tom razpoloženji pridemo tüdi k Njemi s svojimi pozdravi i darili. Mi ga pozdravlamo na te den, želemo njemi naj Njegove dobrote nigdar ne žali človeča hüdobnost, za dar Njemi pa damo vse ka smo dobroga i njemi dopadlivoga včinoli v preminočem leti i ravnotak vse ka bomo delali dobroga i zaslüžnoga v tom Novom leti. Za sebe ga pa prosimo naj nam podeli svoj blagoslov, i trdno volo i priliko kak največ dobroga včiniti. Naročnikom i širitelom na znanje! Z tov številkov začnemo novo leto i to 15. z našimi Novinami. Na pragi toga novoga leta presrčni Bog plati pravim vsem, ki so nas dozdaj podpirali i opozovemo tiste, ki so se nas dozdaj ogibali, naj se nam približajo, Damo zdravo, zadostno hrano vsem, ki iščejo poštenost i pravico i damo to najfalej. Urednik so g. Bajlec Franc, visokošolec iz Bogojine, koga priličnost v vrejüvanji lista je vsaki lehko spoznao od oktobra naprej, tak oni vredništvo vodijo mesto g. Jerič Ivana, ki kak poslanec po zakoni ne smejo biti urednik političnoga lista. Gda se zdaj na pragi novoga leta najtoplej zahvalim g. Jerič Ivani za veliko dobroto, ka so skoro dve leti vrejüvali Novine na splošno zadovoljstvo vseh i ka so stlačili teško ter, po šteroj bo novi g. urednik hodo naprej i pomagao voditi naš narod proti zemeljskomi i večnomi blaženstvi. te zednim tudi oprosim novoga g. urednika, naj sprime mojo zahvalo, ka je to teško breme na sebe vzeo. Vas pa, visoko poštüvani naročniki pa srčno prosim, podpirajte ga z svojim velikim, toplim zavupanjom. Vaše slovenske matere sin je i delati šče samo za Vas. Za tem pa naj mi bo dovoljeno naznantti ceno Novin i pogoje za plazilo naročnine. Cena Novin ostane kak je bila l. 1927. to je Doma na sküpni naslov 25 Din., doma na posameznoga 30 Din. V Ameriko štiri dolare, a za te peneze dobijo Amerikanci, brezplačno i M. List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Pogoji za plačilo naročnine so sledeči: vsaki domači naročnik more plačati naročnino naprej na celo leto do 31. marca. Ki to ne včini, plača od meseca aprila naprej na mesec 50 par več tak dugo, dokeč ne plača cele naročnine. To je, če jo plača junia, plača 1 Din. i 50 par gor. To pa zato, ar od l, 1927. tiskarno vsaki tjeden moremo vöplačati, ka bo zneslo na tjeden okoli 1700 Din. z potroši uredništva vred. Te peneze more z kase na posodo vzeti i plačati interes od njih. Za odplačevanja toga interaša je dužen vsaki plačati 50 par na mesec, ki do konca marca ne plača cele naročnine. Brez intereša počakamo samo sirote, štere za takše spoznajo naši širitelje i nam to nazvestijo. Za Amerikance i drüge naše naročnike, ki so v tüjinskom orsagi pa, ar je naročnina vekša i ar pošta dugo hodi i si včasi teško kaj moro zaslužiti počakamo brez intereša dokeč nam to leto ne morejo plačati. Širitelje dobijo pole, v štere naj zapišejo svoje naročnike. Te pole naj čuvajo i naj je pri vsakom plačili dajo od naročnika podpisati, kda je i kelko je te plačao. Te pole vsem dopošljemo te dni. Naročijo se Novine, sprememba Novin se naznani, naročnina se pošlje na Upravništvo Novin v Črensovce. Penez tečas ne pošiljajte dokeč ne dobite čekov, ka nete poštnine plačüvali ! — Širitelje si pri pošiljanji penez naj odračunali svoje Novine, štere so brezplačne i morebitno poštnino, štero do meli. To Vam naznanja i Vam prosi vsem za to novo leto blagoslov Jezušekov K L E K L JOŽEF, vp. pleb. izdajateo Novin v Črensovcih. Po Fr. Levstiki. Martin Krpan. Močilar mi je včasi kaj razkladao od indašnji časov, kak so Iüdje živeli i kak so meli to pa to reč med seov. Ednok v nedelo zadvečara mi je na klopi v lipovoj senci pravo eto povest: Na Notranjem stoji ves, po imeni Vrej. V toj vesnici je živo v stari časaj Krpan, močen i silen človek. Bio je takši, ka nejnači. Za delo njemi je nej ravno bilo; nego noso je prek meje na svojoj kobilici angleško sol, ka je bilo že v tistom časi jako ostro prepovedano. Pazili so ga financari, da bi ga gde nemilo zalotili; poštenoga boja ž njiim so se bojali ravnotak kak sledkar s Štempiharom. Krpan se je pa vsigdar ogibao i pazo, da so njemi nej mogli do kože. Bilo je v zimi i sneg je ležao vse na okoli. Bila je samo vozka ter od vesi do vesi komaj za človeka, zato ka v tistom časi ešče nej bilo telko cest kak dnes. V naši časaj se zna, je to vse inači; vej mamo hvala Bogi cesto do vsakšega zelnika. Nesao je Krpan po vozkoj teri na svojoj kobilici nikelko metrov soli; pa njemi samo naednok prižvenkeče proti lepa kočija ; v kočiji je pa sedo casar Ivan, šteri se je ravno pelao v Trst. Krpan je bio kmečki človek, zato ga je tüdi nej poznao; pa, vej je tudi nej bilo časa dugo gledati okoli; niti pokloniti se je nej vtegno nego prime ročno za kobilico i breme ž njov i jo odnese na kraj, da bi je kočija ne podrla. Casar, gda to vidi, veli kočiši, naj stavi konje. Gda se to zgodi, pita silnoga človeka: ,,Što pa si ti ?" Te njemi da odgovor: »Krpan mi pravijo; doma sam pa z Vreja od svete Trojice, dve vöri hoda tü odnet.« ,,Ka pa nosiš v tom bremeni?" pita dale casar. Krpan si naglo zmisli pa pravi: »Ka bi noso? Kresilno gobo pa nikelko brüsov sam nsložo gospod !« Na to se casar začüdi i pravi: ,,Či so brüsi, zakaj so pa vrečaj?" Krpan si ne premišlavle dugo nego jadrno odgovori, kak vsakši človek, šteri zna ka guči : »Bojim se, da bi mi od mraza popokali; zato sam je zasükao v slamo pa porino v vrejča. Casar, šteromi je te silni človek nekam povoli bio, njemi dale pravi: Znaš pa, kak se čuvajo takše reči ! Kak pa, da si konjička tak zlehka prestavo? Resan, nema dosta mesa, ma pa konči kosti. Krpan se malo zreži pa pravi. Znam, da majo Vaši konji več mesa; pa bi le nikak ne dao svoje kobilice za vse štiri, šteri so til napreženi. Zavolo prestavlanja pa, gospod, vüpam nesti dve takšivi kobili dve vöri hoda pa tüdi dale či je potrebno.“ Casar si misli: To si vala zapomniti — i veli pognati. Minolo je po tistom leto i niš- terni den. Krpan je zmerom noso s kobilicov po brega j i dolaj. Pripeti se pa, da pride v Beč strašen velikan Brdauvs po imeni. Te je vabo kak nigdašnji Pegam vse junake našega casarstva na boj. Casar je pa tüdi ne meo tak boječi lüdi, da bi mogao praviti: nišče je nej vüpao nadnjega; nego što se je je ž njim šo merit, je bio za gotovo premagani. Velikan je pa ne bio človek smilenoga srca; nego vsakšega je vmoro, šteroga je obladao. — To je začnolo casari iti po glavi: Glej ga no ! Ka bo, ka bo, či se Brdauvs ne vkroti ? Pobio mi je že vso najvekšo gospodo ! To je li šment, da njemi nišče nemre do kože ! Tak je tožo casar, kočiš ga je pa čüo. Pristopi zato z velkov poniznostjov, kak se to šika pred tak velkim gospodom, i pravi: „Casarost, ali ne pomlite več, ka se je godilo ovo zimo blüze Trsta ?“ Casar pita nekam nevolno: »Ka se je zgodilo?« Kočiš odgovori: „Tisti Krpan, steri je noso s kobilicov kresilne gobe i brüse, ne vejte, kak je kobilico v sneg prestavo, kak da bi nesao skledo na sto? Či Krpan ne oblada Brdauvsa, te drügi tüdi nej, to Vam povem." ,,Istina je“, pravi casar, „včasi moramo poslati po njega.“ Poslali so velko lepo kočijo po Krpana. On je v tom časi ravno naklao na kobilico nikelko soli pred svojov kučov ; financari so vso dobro zvedeli, da se palig pripravla na tržtvo. Zato pridejo nad njega i ga ščejo prijeti; bilo ji je petnajst. On se ji je pa ne zosagao; pisano je pogledno, prijao prvoga i drüge z njim zmlato, da so vsi podplate pokazali. To se je ravno godilo, gda se pripela s štirami lepa, nova kočija. I z nje stopi casarov poslanec, šteri je vse vido, ka se je godilo i naglo pravi : ,,Že znam, da sam dobro zavado. Ti si Krpan z Vreja od svete Trojice, jeli ?“ ,,Krpan sam“, pravi on; „z Vreja tüdi, od svete Trojice tüdi. Nego ka bi pa radi ? Či mislite kaj zavolo soli, vam povem, da bodite raj pi meri; petnajst ji je bilou, pa sam se ji nej zosagao, hvala Bogi; samo ednoga se pa tüdi ne zosagam." Poslanec pa, šteri je nej znao zakaj guči te od soli, njemi pravi na to: »Zapri samo kak najprle svojo kobilico v konjak pa se ročno svetešnje obleči, ideva v Beč do casara.“ (Dale pride.) Murska Sobota. — Božičnica. Kolo jugoslovanski sester v Soboti je 17. decembra obdarovalo 215 učencev, med njimi 84 gimnazijcov v vrednosti nad 10 jezero dinarov. Obdarovani so bili z oblekov, perilom i obütvijov. Da se je moglo obdarovanje v tak bogatoj meri posrečiti ide zahvala županstvi sobočke občine, štero je darovalo 2 jezero dinarov ravno tak denarnim zavodom, trgovcom, upravam veleposestev i vnogim privatnikom šteri so s svojimi dari vnogo pripomogli k tomi. Gospod Dittrich je dao na razpolago v te namen brezplačno svojo dvorano, gde je pod vodstvom prof. Malija izborno nastopo tildi gimnazijski pevski zbor, g. Kralj pa je darovao vnogo peciva. Kolo jugoslov. sester iz Ljubljane je poslalo 300 Din, iz Kranja pa 34 metrov blaga. Vsem tem darovalcom se Kolo jugosl. sester v Soboti najpri-srčnejše zahvaljuje. Upraviteljstvo osnovne šole v Soboti pa izraža na tom mesti, iskreno zahvalo vsem cenjenim damam omenjenega Kola posebno ešče predsednici gospej glavarjevi. Bog plačaj ! Slovenska Krajina. — Vsem naročnikom i čtovcom Novin naj naklonijo dobrotna nebesa srečno, veselo i blagoslova puno Novo leto. — Uredništvo i uprava Novin. — Romanje na Brezje. Vnogo lüdi je ešče med nami, posebno pa naši vojakov, šteri so se med nesrečnov bojnov zaoblübili, da poromajo na edno dukšo božo pot, či se srečno povrnejo k svojoj domačoj drüžini. Nt dukše romanje so in da radi hodili naši lüdje v Marijacel ali pa v Celja k sv. Jožefi. Nego v kakšoj vekšoj množini so razen na orlovski tabor v Maribor ešče ne hodili, tč tabor je pa pravzaprav tildi ne! bio nikše romanje. V tom leti pa misli napraviti naše lüdstvo velko romanje k Mariji pomagaj na Brezje i nikak v meseci augusti v leti. Pelali bi se mimo Celje, prek Ljubljane na Brezje, gde bi opravili svojo pobožnost, nato bi si pa ešče ogledali Bled i Ljubljano. Stroški pridejo tak okoli 150 Din, dosta več nej. Priprave za to se začnejo že zdaj vršiti i za predsednika romarskomi odbori je Izvoljen tišinski plebanoš č. g. Kranc. Vso skrb i odgovornost je pa prevzela na sebe Ekspozitura prosvetne zveze v Soboti. — Beltinci. Od nas se je preselo 20. preminočega meseca v vekivečno domovino Martin Glavač star 83 leta. Pokojni je bio veren; katoličan i zvesti član naše stranke s svojim poštenim i vernim živlenjom je pa bio za vzgled celoj fari. Naj počiva v méri ! — Samo do 1. aprila 1928 leta, se lehko plačüje dača s tistimi boni, šteri so bili dani ob priliki štemplanja penez. Do zdaj se je ešče malo dače plačüvalo s tem, po prvom aprili pa pridejo gotovo pá tisti, šteri ne čtéjo novin i nam bodo pravili, da neščejo več jemati tej bonov za plačüvanje dače. Zato náj zdaj vsakši porabi to priliko. — Auto z znamenjom križe ništernim strašno po glavi bodi, Izmislili so si že najbole nore i strahovite reči. Nevemo pa či té guče širijo lüdjé, šteri so v svojoj glavi tak malo zaostanjeni ali pa lüdje z hüdobnim namenom. Pameten človek pa naj ne verje vsakšemi, vse, ka njemi što natrobi. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletnov garancijov že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz last- ne Švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajté brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. Ogen v Žižki. V četrtek 22. t. meseca je zgorela hiša Hanc Ferenca i tak tüdi vse drüge reči, Štere si je sirmak Spravo za zimo pod streho. Da se je ogen ne razširo na sosedne hiše, štere so oddaljene le za par metrov, se je zahvaliti domačoj požarnoj brambi, štera je z brizgalnov v najkrajšem časi bila na kraji nesreče. Tüdi iz sosedni občin so v kratkom časi, čeravno je bilo zajtra rano, prišli na pomoč i tak pomogli rešiti soside od velke nesreče. Domače požarno brambo so joko potrebne. Dobro bi bilo, če bi večina zato sposobni možov i dečkov bila organizirana v tom drüštvi. Samo tak bi lejko enotno nastopati, ar se opaža, da nešteri, ki gotovo ne so člani tej drüštev (mogoče je da člani neso zadostno vajeni) Ovirajo delo s tem, da delajo velko larmo i da jij je pri ednom deli brizgalne preveč na küpi, dokeč pri drügom deli niti ednoga nega. Želeti bi bilo, da naj bi se delo pri brizgalni popolnoma prepüstijo gasilcov ki imajo za to vaje i znajo z njov ravnati. To pa zato, ar je v takšoj nesreči vsakša minuta usodna. Za požarne hrambe bi pa dobro bilo, če bi imele posebne oddelke, ki bi rešavati i tüdi pazili drügo blago, štero se da rešiti. Lüdje istina rešavlejo, ka se da. Navadno pa vsakši vrže takše reči kamašte i večkrat na nikoj pridejo te, kda so že izven nevarnosti ognja. Če bi rešene predmete imeo v rokaj oddelek gasilcov, bi te ostali nepoškodovani i bi se te, kda bi se ogen pogaso, izročili gospodari ali pa zastopniki občine (župani). — Orel v Bogojini ž li vsem svojim domačim dobrotnikom i prijatelom srečno i blagoslova puni Novo leto. — Iz dalešnje južno Srbije pošila vsem znancom, prijatelom, oči, materi, bratom i sestram srčne pozdrave i želi blaženo i srečno Novo leto, naš stálni naročnik Josip Svetec. Žandarmerijski kaplar. Bog živi vse mnogo let ! — Lipovci. Redko slavnost so imeli Lipovci dne 18. decembra. Na té dén so dobili nov zvon, šteroga je podarila Tratnjek .Marija in njen mož, ki živita že mnogo let v Ameriki — svojemi rojstnomi kraji, — Lipovčarje so z velikov slavnostjov opravili zvon od kolodvora v svojo lepo kapelico. Naj novi zvon s svojim glasom prosi božji blagoslov za darovalca. — Sad alkohola. Dne 20. decembra je vmro v Lipovci Rengeo Štefan. Kak je znano ga je meseca novembra zasmicao Vohar iz Bratonec, šteri je bio pijen. Zapüsto je 10 maloletno dece. Lüdje! te žalosten dogodek naj bo vsakšemi oster opomin. — Človek brez spanja je vreden smilenja. Či pa vsakši dén vse dele svojega tela gojimo s Fellerovih lepodišečim Elsafluidom, nam povekša odporisost ela, prinese dobro spanje, čuva zdravje, odžene našast, influenco, gripo, zamuknjenost i kašeo. Že naši roditeli i očevje so radi rabili Fellerov Elsafluid odznotra i odzvüna, svojega tela, kak domače sredstvo štero lehša bolečine i kak kozmetikum. Posebno dobro dene mazanje pri trganji. V lekarnaj i trgovina j 1 počasni glažek 6, din, dvojni 9 din, špecialni 26 din. Po pošti 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecialni 62 din. Pošila lekarnar Eugen V. Feller Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. — Turnišče. Čevljarska zadruga naznanja, da se vrši preizkušaja za čevljerske pomočnike dne 5. januara v prostorih zadruge. — Št. Litrop preds., Gorkoš tajnik. 1. januara 1928. NOVINE 3. Domača politika. Politično živlenje v Belgradi se je zavolo svetkov nikelko vtišalo. Radič i Pribičevič sta gratala betežniva, nevemo ali zavolo toga ar je Vlada telko novi Siromaškomi lüdstvi hasnoviti zakonov sprejela ali pa zavolo toga ar sta čemerniva, da njeva nemata v tem nikšega tala. Gda je Vlada sklenola, da se tüdi dohodnina, zbriše, je Radič sapo zgübo. Da bi se Siromaškomi lüdstvi po toj vladi telko bremen naednok odvzelo, toga je niti sam nej mislo. Da bi pa njegovi horvacki Volilci nej pravili, da je Radič nikaj nej napravo za kmečko lüdstvo, ta vláda pa, v šteroj mámo füdi mi ednoga svojega ministra, pa jako dosta, záto je tüdi on stavo svoje predloge. Predlagao je, naj se kratkomalo večina dače odpravi. Kak si on misli državo brez dače, toga niti sam ne vej. Nego gda de on svojim pametnim volilcom Pripovedavao svoje früce, da je on šteo, da se dáča sploj odpravi, te njemi bodo vsi kričali Živijo Radič Štipa, ti naša dika! Znate, pameten Radič ma pametna volilce, pa takši lüdje vküp pašejo pa Bog Vari, da bi njim što pravo, da so nej pametni ! Blaženo novo leto želejo svojim odjemalcom in gostom : HORVAT ŠTEFAN čevljar Črensovci ANTOLIN KORNEL pintar Črensovci. BRATA ŽAGAR trgovca Črensovci. ALOJZ OŽBOLT trgovec Črensovci. ŽERDIN MARTIN trgovec Žižki. ALOJZ MENCIGAR mlinar Krašče hš. 70. p. Cankova ŠKOBERNE FRANC gostilničar Črensovci. CELEC FERDINAND tajnik Sl. ljuds. stranke v M. Soboti. Či želite komi dopadnoti, či želite, da bodete lepi, da obdržite svoje lice mladostno sveže, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svoje vlasé lepe i bujne, te rabite za dnevno svoje lepote: 1 ELSA ŽAJFE ZA ZDRAVJE LEPOTO, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kozo i jo obdrži Zdravo, lepo i mlado, Vi pa izgledate milostno sveže. Fellerove prave žajfa za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA žumanjcetova žajfa ELSA- glicerinska žaifa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov. 2. FELLEROVA PRAVA KAUKASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kozo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivosti, odstrani lüske, mekša trde vlase i je dela gibke i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pakivanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO ŽELEM vsem poštenim odjemalcom in poznancom, šteri ste me obiskavali v tom preminočem leti, nadale vsem tistim poštenim lüdem in prijatelom, kak tüdi meštrom, šteri so mi pri zidanji pomagali. Naj Vam plača mali Jezušek vse tiste dobrote nazaj vitom novom leti. IVAN KRAMAR, trgovec Črensovci. Vaše telo rabi gojenje, da ostane Zdravo, Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov pravi Fellerov lepodišeči „Elsafluid“ On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i ajačove mišice i žile i dobro dene vsem delom tela. Ribanje i mazanje z Elsafluidom pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci i lehša bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti našasti, influenci, gripi. zgrablivi boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več 30 let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj i trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsafluid v poskusi glažkecaj po 6 Din dvojni po 9 Din ali špecialni po 26 Din. Če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti i Vam pride pri več vküp falej. Po pošti pride 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecialni kautici 62 Din. 18 pokusni, 12 dvojni ali 4 specialne 102 Din. 54 pokusni ali 36 dvojni ali 12 špecialni 250 Din. Naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. j 4. NOVINE 1. januara 1928. Blaženo novo leto želejo vsem svojim prijateljem, odjemalcem in gostom: BRATA ŠIFTAR & HAHN Murska Sobota. IZIDOR HAHN trgovina z papirjem in šolskimi potrebščinami PRERMURSKA TISKARNA Murska Sobota. KMEČKA POSOJILNICA Murska Sobota. EUGEN in ARNOLD HEIMER trgovina z mešanim blagom, apnom cementom, deskami in tes. lesom Murska Sobota. VELIKA KAVARNA MEOLIC MURSKA SOBOTA. KEMÉNY MARKO mesar Murska Sobota. IR. HALMOŠ trg. z gotovimi oblekami Murska Sobota. BAUER ŠAMUEL gostilničar Črensovci. KOCET IVAN trgovec Črensovci. ORLOVSKI ODSEK Žižki. KR. HIRSCHL in SINOVA Murska Sobota. KARDOŠ JOSIP trgovina z železnino Murska Sobota. ANNA CÖR trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Murska Sobota. KOLOŠŠA JANEZ čevljar Murska Sobota. ČEH & GÁSPÁR trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. SIDONIJA NOVÁK slaščičarna Murska Sobota. JURIJ SUKIČ klobučar Murska Sobota. LUDVIG BENKO trgovina z manufakturo Murska Sobota. FRANC BENČEC knjigarna Murska Sobota. KAVARNA SOČIČ Murska Sobota. IVAN ŠEGA Agentura in Komisija Murska Sobota. KOLOMAN LUTHAR urar in zlatar Murska Sobota. ŠTEFAN MAJER krojač Murska Sobota. JOŠKO BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. ADOLF PREISZ trgovina z mešanim blagom in manufakturo Murska Sobota. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti, cenjenim i spoštovani svojim odjemalcem da sem znova odprl trgovino z gotovimi oblekami Halmošove vrste. Cena, kakovost i Solidna izgotovitev je mojim dosedanje odjemalcom že itak znana. Trgovina se nahaja na prejšnjem mestu. Z odličnim spoštovanjem : IR. HALMOŠ. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „creme majala“ lice dobi lepo čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. KREDITNA ZADRUGA za TRGOVINO in OBRT v Murski Soboti r. z. z o. z. naznanja, da bode od leta 1928 naprej vsako leto naprej vsako leto dvakrat i. s. 30. junija in 31. decembra pripisala intereš k glavnici pri vseh hranilnih vlogah. (Intereš od prvega polleta od 1. julija naprej nosi intereš.) To je tista prava žepna švicarska vöra štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka čas natančno kaže i spada k najbogšim švicarskim vöram, či tüdi je tak jako fal. Št, 110. Žepna vöra, ankerovi stroji Remontoir-Roskopf za samo 49 Din. 60 p. Št. 111. Ankerov stroj Remontoir Roskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. Št. 105. Prava švicarska budilnica (vekerca) zaneslivi Anker stroj garantiran. na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega ! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po telom sveti poznane IKO vöre v Zlati, srebri, nikli, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lanceki, prstani, bogata izbira pripravni darov i potrebni predmetov najdete v velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, Ljubljana Št. 945 GOSTILNA v, Moravcih z gospodarskimi poslopji in nekaj zemljišč ter zemljišča v Murski Soboti (vse last sedaj pokojne Marije Kovač roj. Bagari) se proda. Ponudbe na Dr. F. ČERNE, odvetnika v Murski Soboti, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Mali oglasi Sječarje dobite najboljše in najfalejše tudi na Rate, pri IVAN ŠEGA Murska Sobota. Sprejmem učenca za trgovino. Več se izvedo v trgovini I. HAHN Murska Sobota. Proda se lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem in poleg dva orala dobre zemlje. Hiša stoji pri veliki cesti v lepem kraju murskega polja. Hiša je pripravna tudi za vsako trgovino. Naslov se izve v upravništvu „NOVINE“ v Murski Soboti. Kupim Dusel Motor ali Sivogas od 25—30 HP. Ponudbe pošljite na naslov FRANZ HORVATH G. Slaveči p. Rogašovci. K odaji je edna hiša in 2 plüga zemlje v Rakičani. Küpci se naj zglasijo pri CELEC FERDINANDI v Rakičani. Kupim obveznice ratne štete. Naslov kupca v trgovini BALKANY v Dolnji Lendavi. Naznanjam vsem cenjenim odjemalcom, da sem preselil mojo trgovino s klobuki z 1. januarom v Lendavsko cesto št. 52. (prek od davčnoga urada). SUKIČ JURI klobučar Murska Sobota, Lendavska cesta. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. MINORITSKI SAMOSTAN v PTUJU prejme takoj v Službo eno petino. Zraven hrane in stanovat nja dobi zastonj ene čevlje na leto. zdravnika in zdravila, ter primerno plačo po dogovoru. Biti mora dobrega vedenja in ledična. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Podpirajte i čtite „NOVINE!“ Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.