NAS GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE občina kriko Poštnina plačana v gotovini št. 5 Letnik XI • 26. marec 1990 Krčani bi najraje še malo počakali Telefonska anketa, ki smo jo 9. in 12. marca letos opravili med krškimi telefonskimi naročniki, je pokazala, da prebivalci naše občine kaj radi sodelujejo v takem izjavljanju, da pa je še vedno v nekaterih ljudeh vkoreninjen strah pred posledicami javnega opredeljevanja o 'političnih zadevah'. Od celotnega števila telefonskih naročnikov naše občine (nad 5.300 jih je) smo izbrali vsakega dvajsetega in tako dobili vzorec 250 enot. Pri izbiranju vzorca smo se skušali ogniti telefonskim številkam raznih ustanov, prodajaln..., zato izbrani vzorec anketirancev ni čistih 268 enot, kot bi se lahko računsko izšlo. Med akcijo, kije tekla v petek, 9. marca popoldne in v ponedeljek, 12. marca dopoldne, smo uspeli priklicati 137 naročnikov, 113 pa jih ni bilo doma. Izmed tistih, ki so se oglasili, jih 29 sploh ni bilo pripravljenih odgovarjati, 108 pa se jih je odzvalo na naša vprašanja. Žal se tudi odgovorom in našim pogovorom nasploh pozna, da smo vsaj polkmečko, če že ne kmečko področje. Pogosto so se na telefonski klic oglašali stari ljudje, nevajeni takega načina spraševanja. Trdili so, da so mladi v službah ali na polju, da ničesar ne vedo, da se za politiko ne zanimajo, da bodo glasovali tako, kakor bodo njihovi 'ta mladi'... Enako je bilo z ženskimi glasovi, ne glede na to, kateri naslov je stal ob telefonski številki. Mlajše so sicer rade odgovarjale, medtem ko so starejše praviloma poklicale na pomoč moža ali koga izmed družinskih članov. Nekateri so seveda na nas tudi stresli svojo nejevoljo, nabrano čaz dan ali pa kar skozi ves ta naš nori čas. Tudi nezaupanja je bilo nekaj. Ljudje ne verjamejo našim zagotovilom o anonimnosti ankete in tam, kjer seje pojavil ta dvom, v glavnem ni bilo smiselno razlagati, da beležimo odgovore skupaj na poseben zbirni list, ne pa poleg njihovih naslovov, da nas sploh ne zanima, kaj mislijo oni kot posamezniki, ampak nas zanima le, kaj misli celotna skupina anketirancev... Nekaj izkušenj smo si nabrali in v naslednji anketi jih bomo seveda upoštevali, sicer pa smo za bazo izračunov vzeli tistih 108 anketirancev, ki so se bili z nami pripravljeni pogovarjati. Med njimi jih je bilo 69 (63,9 %) prej včlanjenih vsaj v eno izmed družbenopolitičnih organizacij, 39 (36,1 %) pa nikoli v nobeno. Iz prve skupine pa jih je bilo le 13 (12 %) včlanjenih v Zvezo komunistov Jugoslavije. Vprašanje o včlanjenosti anketirancev v družbenopolitične organizacije in sedaj v politične stranke smo zastavili zato, ker smo hoteli ugotoviti odziv naših prebivalcev na slovensko strankarsko brste-nje. Pokazalo seje, da zelo veliko vprašanih niti ne pozna vseh novih strank in da se jih je zelo malo že opredelilo za članstvo v kateri od njih — skupaj le 17 (15,7 %). Kar 95 od 108 vprašanih (87,9 %) anketirancev se namerava aprilskih volitev zagotovo udeležiti, 8 (7,4 %) jih še ne ve, kaj bodo storili, medtem ko jih 5 (4,2 %) ne namerava na volišču oddati svoje glasovnice. Med tistimi, ki bodo na volitve odšli, je bilo slišati večinoma komentarje v smislu: »Seveda, saj je to vendar osnovna državljanska dolžnost!« Hkrati pa 40 (37 %) anketirancev meni, da dovolj poznajo značilnosti in načelna izhodišča posameznih političnih strank v Republiki Sloveniji, 35 (32,4 %) jih meni, da programov ne poznajo dovolj, 24 (22,2 %) jih programov sploh ne pozna in 9 (8,3 %) jih o vsem skupaj ne ve ničesar. Za tiste, ki so trdili, da programe strank poznajo, zaradi stiske s časom nismo pripravili kontrolnega vprašanja. Naši anketiranci so se odločili za posamezne politične stranke in njihove programe takole: stranka glasov 'Vžupana % socialdemokratska zveza 14 12,96 15 13,89 socialistična zveza SI. 2 1,85 4 3,7 ZSMS liberalna stranka 4 3,7 3 2.8 slovenska kmečka zveza 7 6,5 7 6,5 ZKS — str.demokr. prenove 18 16,66 5 3,7 krščanska demokratska zveza 5 4,63 2 1,8 zveza zelenih 12 11,1 7 4,63 za nobeno 21 19,44 za svobodnjake (neodvisni) 2 1,85 ni vse črno niti belo pri 1 0,9 nobeni stranki: pri ZKS in ne pri DEMOSU ne vem 22 20,37 44 40,74 bolj kot program bo odločala osebnost 22 20,37 NEOPREDELJENI (22.2*) M. 0CUSAR (5.6%) J. PUČNIK (16.7%) M. KUČAN (30.0%) . KRAMBERCER (5,6%) Kandidati za predsednika predsedstva Republike Slovenije so se razvrstili takole: Milan Kučan ........ 55 Jože dr. Pučnik....... 18 Ivan Kramberger....... 6 Marko prim. Demšar .... 6 ne vem............. 24 glasov ..........50,00% glasov ...........17,7% glasov ............5,6% glasov ............5,6% izjav............22,22% . NaS glas 5. 26. marec 1990 Opozoriti velja, daje bila nominacija dr. Demšarja objavljena šele tisto popoldne med radijskimi poročili (9. marca ob 15.30!) in torej ljudje zanj niso vedeli, kjub temu da so jih anketarji nanje opozarjali. Upoštevati moramo tudi pripombe, da bodo anketarji sicer volili Milana Kučana, saj je »kar v redu«, da pa ne bi smel nadaljevati po poti ZKS. Pri ZKS — SDP >>poznarnot^M*apake kot vodilne«, je izjavil nekdo, »aitQuflyjp imajo druge ženske porodniške dopuste, naše dobivajo skromno denarno nadomestilo, čeprav bi ob tem potrebovale še pomoč pri delu na kmetiji, vsaj v začetnem obdobju po porodu. Morda bi temu lahko stregli z organizacijo nekakšne javne službe, katere delavci bi tako pomoč nudili tam, kjer bi bila potrebna. V svetu, kjer je proste delovne sile dovolj, to že funkcionira. Tudi otroških dodatkov bi morala biti deležna vsaka mati, če je v službi ali ne, saj otroci na kmetih niso nič cenejši. Ravno tako so kmečki otroci prikrajšani pri iz-venšolskih aktivnostih. Za razliko od mestnih, ki lahko gredo v glasbeno šolo sami, morajo naše otroke peljati starši in za tako stvar je potem treba žrtvovati v bistvu vse popoldne. Veliko besed je danes ponovno o pravici ženske, da odloča o splavu. Matere naše generacije so v mladosti vzgajali v sramežljivosti in o spolnosti se sploh ni govorilo. Današnja mladina pa je tako svobodna, da bi se matere morale pogovoriti s hčerkami o pravočasni zaščiti. Ce bi to delovalo, splavi sploh ne bi bili potrebni. Trdim pa, da tam, kjer se bo ženska odločila za splav, noben zakon tega ne bo mogel preprečiti. V našem aktivu je okrog 500 kmetic in vse se tresejo za svoje fante. Moj je k sreči že bil v vojski, če pa bi obstajala možnost, da bo šel na Kosovo, bi raje bila za to, da ne gre. Vojaška slovesna zaprisega je postala ritual. Zal pa se danes tisti del o žrtvovanju življenja za domovino in tudi ogrožanju tujega lahko kaj hitro uresniči. Tako solze, ki staršem ob pri- segi stopijo v oči in so bile nekoč solze ponosa, sedaj izražajo obup in stisko. Zato smo zoper tako početje! Danilo Siter, predsednik SDK Krško (Foto: Aleš Vodeb) Posavski odbori SKD so se skupaj predstava v Brežicah. (Foto: Aleš Vodeb) Naš glas 5. 26. marec 1990___________________________________________ ZKS — Stranka demokratične prenove Volilni program občinske organizacije Krško Za nas sta smiselna in truda vredna le takšno gospodarjenje in politika, ki jima je izhodišče človek, ki hoče živeti in ustvarjati v miru, enakopravnosti, socialno varno, v ljubezni, sreči in lepoti. To smo ljudje enaindvajsetega stoletja. ZAUPAMO, DA BI NAM ZAUPALI Za novo slovensko ustavo Smo za novo, sodobno slovensko ustavo, ki seje ne bi sramovala nobena demokratična evropska država. Zagotoviti mora demokracijo, varnost, zaščito človekovih pravic, svobodo, ki bo omogočala življenje brez strahu. Hočemo, da se ustava sprejme na referendumu. Za konfederalni položaj Slovenije Smo za tako Jugoslavijo, ki bo delovala kot skupnost prostovoljno povezanih in enakopravnih narodov na podlagi njihove pravice do samoodločbe in odcepitve ter na tem zasnovani suverenosti. Jugoslavija kot sodobna evropska država, konfederacija s tržnim gospodarstvom in demokracijo, ki bo v največji meri spoštovala in uveljavljala človeka državljana in mu zagotavljala njegove pravice in svoboščine po meri najrazvitejših evropskih demokracij. Sodelovali bomo z drugimi strankami in politično konkurenco, če bomo prepričani, da so nosilci takih idej in programov, ki pomenijo uresničitev tudi naših ciljev in zamisli o bodoči Sloveniji. Vojsko po naši meri in zmožnosti Zahtevali bomo znatno zmanjšanje oboroženih sil, skrajšanje v o-jaškega roka, pravico obveznikov iz Slovenije, da služijo vojaški rok doma, rabo slovenskega jezika v slovenskih vojašnicah, pravico do ugovora vesti in civilno služenje vojaškega roka. Državne meje mora varovati milica, ne armada. Vse, kar spominja na »železno zaveso«, nima kaj iskati na naših mejah. Vsakomur človeka vredno življenje Soustvarjali bomo takšno socialno in delovno zakonodajo, ki bo uveljavljala socialno pravičnost, in vztrajali pri njenem doslednem uresničevanju. Priznavali in varovali bomo pravice do vseh različnosti, ki ne gredo v škodo drugih ljudi. Ohranjali bomo dosežene pravice žensk. Ustvarjati hočemo ugodne razmere za rojevanje in srečno otroštvo otrok z zagotavljanjem normalnih življenjskih pogojev za mlade družine. Socialno varnost delavcem in upokojencem Smo za samostojne in vplivne sindikate, ki bodo ščitili pravice delavcev. Brezposelnim bomo zagotovili delo, v času brezposelnosti pa pomoč. Povečali bomo družbene sklade za pomoč začasno nezaposlenim in materialno vzpodbudo samozaposlovanju. Upokojencem bomo zagotovili ustvarjalno in socialno varno življenje. Zavzemali se bomo za povečanje najnižjih pokojnin in za odpravo sistema posebnih pokojnin. EVROPA ZDAJ! ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Enakopravnost lastnin Pogoj za uspešno gospodarjenje je ureditev lastninskih razmerij. Zavzemali se bomo za enakopravnost lastninskih oblik zasebne, zadružne, mešane in državne lastnine v gospodarstvu. Ne glede na oblike lastništva bomo spodbujali in iskali nove oblike za soodločanje delavcev v podjetjih in za uveljavljanje njihovih pravic pri udeležbi in dobičku. Le uspešno gospodarstvo zagotavlja kakovost življenja Naš cilj je zdravo in sodobno, v svet odprto gospodarstvo, ki uporablja neagresivno tehnologijo, ki je usmerjeno v izvo/ in je konkurenčno. Ustvarjali bomo pogoje za temeljito gospodarsko prenovo naše skupnosti, dajali pobude in podpirali tehnološko sodobne in dobičkonosne programe. Le na tak način bomo lahko odpirali nova produktivna delovna mesta za mlade, brezposelne in tiste delavce, kijih bo sproščala moderna tehnologija. Podpora in plačilo dobrim gospodarjem Čim prej hočemo družbo blagostanja. Vanjo vodijo znanje, podjetništvo, ustvarjalnost in inovativnost. Nosilci teh procesov bodo imeli vso našo podporo — tudi pri ustreznem plačilu za svoje delo. Razvojni skladi za podjetništvo Ustvariti moramo ugodne možnosti za ustanavljanje in uveljavitev tržno uspešnih podjetij in obrtnih delavnic. Poseben poudarek bomo dali razvoju zasebnega podjetništva, obrti in usmerjenemu razvoju gospodarskega (poslovnega) sodelovanja. Davčna politika naj bo spodbuda za razvoj in vlaganje tujega in domačeg kapitala. Namesto sedanje davčne zmede bomo vpeljali davke, ki bodo skladni z davčnim sistemom bodoče Evrope. Podpiramo razvoj kmetij in podeželja Hočemo izoblikovati takšno politiko do kmečkih družin in podeželja, ki bo pospešila ekonomski in socialni razvoj. Zavzemamo se za poostreno zavarovanje plodnih zemljišč pred izrabo v druge namene, za takšno davčno politiko, ki bo spodbujala razvoj kmetijstva, za delovanje trga in za učinkovit sistem družbenih intervencij za usmerjanje razvoja kmetijske dejavnosti. Izobraževanje za ustvarjalnost in razvoj Šola je eden izmed temeljev slovenske samobitnosti, zato mora imeti zadostno samostojnost ter izviren in učinkovit način uresničevanja svoje odgovornosti. Hočemo svobodno, sodobno šolo s »podjetniškim duhom« tako pri učiteljih kot pri učencih. V njej obli-kujmo mladega človeka - dobrega gospodarja. V naslednjem srednjeročnem obdobju si bomo prizadevali za bistveno izboljšanje pogojev v srednji šoli Krško, kar se nam bo nedvomno obrestovalo. Zavzemali se bomo za postopno zmanjševanje prispevkov staršev za izvajanje obveznega programa osnovnih šol. Naš cilj je brezplačna osnovna šola. 16 Naš glas 5, 26. marec 1990 Zdravi ljudje — zdrav narod Za ekološko kultivirano družbo Hočemo sodobno in aktivno zdravstveno varstvo občanov, ki ga bodo nudili usposobljeni strokovnjaki v razvitemu okolju primernih pogojih. Zavzemali se bomo za izgradnjo novega zdravstvenega doma in zagotavljanje približno enake ravni zdravstvenih storitev vsem občanom. Smo za takšno organiziranost zdravstvenega varstva, da bo pot do ustreznih zdravstvenih storitev najkrajša. Za kulturo po meri vsakogar Zavzemali se bomo za takšno kulturno politiko, ki bo porabnikom zagotavljala najboljše pokrivanje potreb, izvajalcem pa omogočila čim širše možnosti razvoja. Kakovost in vrednost bomo spodbujali in razvijali po lastnih (občinskih) merilih. Šport kot pravica in potreba Svojo politiko bomo zastavili za vzpostavljanje razmer, v katerih bo šport normalna sestavina zdravega življenja. Zavzemali se bomo za ohranjanje športnih terenov in objektov v občini ter njihovo optimalno uporabo. V športni rekreaciji vidimo predvsem razvedrilo, ustvarjalnost in osebno zadovoljstvo. Nova koncepcija občine Zavzemali se bomo za takšno lokalno (občinsko) samoupravo, da bo občina (občinska uprava) v službi občanov, ne države. Lokalna samouprava mora dobiti pravico do pridobitnih dejavnosti in izvirnih virov financiranja. Od kod sredstva Razvoj gospodarstva je prvi vir in zato prva potreba. Hkrati bomo zmanjševali izdatke za obrambo, za neučinkovito pomoč nerazvitim in racionalizirali druge dejavnosti. Brez zdravega in čistega okolja ni možno uresničiti osnovnih vrednot za kvaliteto življenja, za kakršno se zavzemamo. Dosledno se bomo borili za človeka dostojno življenje v čistem okolju. Ekološka obremenjenost okolja, v katerem živimo, je velika, zato bomo usmerjali največjo pozornost in aktivnosti v sistematično in strokovno spremljanje razmer pri vseh onesnaževalcih zemlje, voda in zraka. Zahtevali bomo celovite projekte za dokončno, z roki in nosilci opredeljeno sanacjo. Od republiške skupščine bomo zahtevali, da takoj razreši problem trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zahtevali bomo izdelavo projekta za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov. Sprejemanje odločitev o zaprtju NEK je možno izključno naj podlagi vsestranskih strokovnih podlag. Politični motivi ne morejo biti razlog za zaustavitev elektrarne. Zavedamo se, daje NEK s svojo tehnologijo v našem prostoru in j da bi ob neutemeljenih političnih odločitvah o zaustavitvi ostali sami z nerešenimi problemi. Zahtevamo čimprejšnjo realizacijo projektov, ki pomenijo čistejše okolje, zato podpiramo naslednje projekte: sanacijo gnojevke na farmi, nadomestitev ekološko oporečnih energetskih surovin s plinom, zmanjšanje onesnaževanja zraka z SO2, izgradnjo sanitarne deponije s sortiranjem uporabnih surovin in druge. Vztrajali bomo pri uresničitvi vsebine družbenega dogovora al ekološki sanaciji rek Save in Krke. Razvoj terja posege v prostor V bodoče mora biti vsak novi objekt v naši občini ekološko ne-l oporečen. Pri teh odločitvah naj poleg strokovnjakov in pristojnih organov odločajo vsi občani. Za vse posege v prostor, ki so pol membni za širšo skupnost in pomenijo slabšanje kvalitete življenja v tem prostoru, bomo zahtevali nadomestilo. Sredstva bomo namenili za povračilo škode prizadetim in za razvoj infrastrukture. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI NAŠE STRANKE SI BODOJ PRIZADEVALI URESNIČITI TE CILJE NA VSEH RAVNEM ODLOČANJA V DOBRO VSEH OBČANOV. Štirinajsta volilna enota Lista ZKS — Stranke demokratične prenove za DPZ Skupščine Slovenije Franc Pipan, dipl. pravnik in dipl. politolog, vodja kadrovsko-splošnega sektorja v podjetju »Videm«: Na listi ZKS — Stranke demokratične prenove kandidiram za delegata 14. volilne enote v družbenopolitičnem zboru skupščine Republike Slovenije. To volilno enoto sestavljajo občine Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Sem eden redkih nosilcev liste, ki ne stanujejo v Ljubjani. Večina teh občin je v povojnem obdobju napredovala počasneje kot druge slovenske občine. Razlog ni v tem, da bi bili ljudje v zasavski in posavski regiji manj pridni in manj pametni kot drugi Slovenci, temveč v tem, da doslej nismo imeli pravih raprezentantov v republiških organih odločanja. Zasavje in Posavje sta postopoma postajali vse bolj smetišče Slovenije in ljubim Slovencem je treba povedati, da naj vsak svinja pred svojim pragom. Ako pa hoče smeti vreči na so- sedovo dvorišče, mora to krepko plačati. V primeru, da mi vi, volilci, izkažete ZAUPANJE, se bom krčevito boril, da bodo vsakršni interesi Posavja in Zasavja upoštevani v republiškem parlamentu. Te interese pa vidim predvsem v sledečem: — hitrejšem posodabljanju gospodarstva, — sanaciji vseh večjih onesnaževalcev okolja, — ustvarjanju več novih delovnih mest, •— boljši cestni povezavi, — boljši kvaliteti storitev družbenih dejavnosti. Od kod denar: — manj na jug, — manj za vojsko, — manj za nepotrebno administriranje, — manj za neuvrščeno politiko, — manj za privilegije nekaterih »zaslužnih«. Seveda je to en del resnice, drugi del napredka pa bo povezan z znojem. Sicer pa bi želel, ako bom izvoljen, imeti z vami, volilci, stalen stik in tako občutiti vse vaše stiske ¦ pobude. Predvsem pa me boste prepoznali po vrednotah, ki dajejo prednost človeku I ne stroju. Lep pozdrav Pa še to: napredka nihče ne more ustaviti, lahko pa ga naženejo mimo nas. Tega M smemo dovoliti. To pa je tudi vloga bodoCl posavskih in zasavskih delegatov. _ Naš glas 5, 26. marec 1990 Miloš Prosenc: Moje volilno geslo Življenje se bo le stežka odvijalo po naših željah ter volilnih geslih. Seveda nimam nič proti njim, ker so potreben sestavni del demokratičnega volilnega soočanja. Tudi ZKS — Stranka demokratične prenove ima v volilnem programu svoj volilni moto: »Za srečno in bogato življenje«. Vse programske na- Slavko Stošicki, dipl. inž.: Zavzemati se moramo, da bo tudi Posavje živelo z Evropo Stranke imajo svoje programe, s katerimi nastopajo pred volilci. Volilni kandidati zagotavljajo, da se bodo zavzemali za uresničitev teh programov. Osebno menim, da so takšne 'obljube' nesmiselne, saj jih kandidat mora uresničevati, ker ga zavezujejo; bolj pomembno je to, da se bodo delegati, ki bodo izvoljeni, na vseh mestih ter na vse načine borili za napredek in blaginjo našega zasavskega in posavskega območja. Menim, da tudi uresničeni programi, kijih loge in naša hotenja bodo naravnani v tej smeri in k temu cilju. Seveda nismo edini, ki si to želimo, in prav je tako. Toda vse naše obljube lahko izpuhtijo v zrak, če vsi skupaj s svojimi ravnanji ne bomo zagotavljali dobrih in humanih odnosov med ljudmi. Čas je tak, da to ni nobeno odvečno moraliziranje. To je predpogoj za uresničevanje programov, za voljo do dela, za ustvarjalnost, za spoštovanje različnosti, za učinkovito demokracijo ter za doseganje prepotrebnih medsebojnih soglasij, da bi lahko napredovali. V politično pluralni družbi bo v tej smeri potrebno izoblikovati nova 'pravila igre'. Zato bi raje kot svoje volilno geslo izrekel svojo odločno namero, da si bom, kjerkoli bom pač delal, prizadeval za politiko s človeškim obrazom. Tekmovalno, kreativno, demokratično, konkurenčno — toda nikakor ne tako, da bi po dolgem in počez skregala in razcepila vse ljudi, tja do sosedov. To preprečimo, pa bomo končno le ustvarili pogoje, da bomo nekaj tistega, kar sedaj, pred volitvami, tako glasno obljubljamo, tudi uresničili. In to povsod: v domačem kraju, v Sloveniji in v Jugoslaviji.« predstavljamo, ne bodo dovolj, da bi naše področje živelo 21. stoletju primerno življenje. V naše kraje moramo pripeljati nove, sodobne, ekološko čiste gospodarske in zasebne programe, dati slehernemu možnost za uspeh ter preseči zavist in škodoželjnost. Da pa bodo izdelki iz teh programov lahko konkurenčni, ne smemo pozabiti na transportne stroške. V času, ko ima Evropa napisano belo knjigo, s katero bo olajšala transportne komunikacije, v Zasavju in Posavju nimamo cest. Še tako dober izdelek, ki bo tržno zanimiv, bo v naslednjih 10 letih za Evropo predrag zaradi transportnih stroškov. Ura in pol transporta do Ljubljane ali Zagreba pomeni že nekonkurenčnost v primerjavi z izdelki, izdelanimi v okolici teh mest. Kljub republiškim stališčem o policentričnem razvoju Slovenije si bomo morali boljše komunikacije izboriti sami. Zato si moramo izbrati moderno magistralno cesto od Ljubljane do priključka na avtocesto pri Krškem, moderne železniške terminale in moderne telekomunikacijske povezave. Ne dovolimo.da Zasavje in Posavje ostaneta otok sredi Slovenije. To je le eden izmed pomembnih dolgoročnih segmentov, ki nas bodo približali Evropi ali pa še bolj oddaljili od nje. V primeru, da bi bil izvoljen, bi zastopal tudi stališča o skupnem strateškem razvojnem konceptu regij in naših mest ter stališča, ki se bodo čez čas pokazala kot usodna za življenje nas vseh. 17 Breda Mijovič, dipl. oec.: V znanju je moč Sem diplomirana ekonomistka z več kot petnajstletnimi delovnimi izkušnjami v gospodarstvu, kar mi bo, če bom izvoljena, pri delu v DPZ občine in republike osnova za čim bolj preudarno soodločanje o vseh vprašanjih, kijih bodo morale skupščine na vseh ravneh reševati. Glede na širino problematike, ki jo bomo s skupnimi močmi skušali reševati v dobro večine slovenskega naroda, si bom izbrala predvsem tista področja dela, kjer bom lahko največ prispevala. Na področju gospodarskega razvoja bom vse znanje vložila v soustvarjanje pogojev za pospešen razvoj podjetništva, odpiranje novih delovnih mest, uveljavitev svetovne tehnologije ter za to potrebnih znanj in plačil. Zavzemala se bom tudi za hitrejši in celovit razvoj podeželja, od ukrepov za zagotovitev potrebne infrastrukture do tistih, ki bodo vzpodbujali izkoriščanje njegovih komparativnih prednosti. Zavedam pa se, da bom morala kot delegatka Posavja in Zasavja pri svojem delu v republiškem DPZ uveljaviti predvsem voljo in zahteve volilcev, ki me bodo volili, na področju ekologije. Pri tem se bom zavzemala za rigoroznejše ukrepe proti onesnaževalcem zemlje, zraka in vode in za njihovo čimprejšnjo sanacijo. Ob reševanju problemov delovanja NEK in odlaganja RAO bom upoštevala predvsem mnenje stroke in realne možnosti za prehod na druge vire energije ob hkratni zagotovitvi maksimalne varnosti v času delovanja ter ob uveljavitvi družbeno priznane rente. Pri oblikovanju odločitev do posameznih vprašanj bom upoštevala predvsem interes okolij, ki jih bom zastopala v skupščini, to pa bomo dosegli le skupaj, s koordiniranim delom vseh najbolj usposobljenih strokovnjakov za posamezna področja in njihovo pravočasno vključitvijo v soustvarjanje našega skupnega jutri. Naloge bodočih stalnih delegatov bodo bistveno težje od dosedanjih, vendar sem prepričana, da jih bom znala opravljati skupaj s preostalimi delegati v interesu obeh regij. 18 . Naš glas 5, 26. marec 1990 Borut Mokrovič, dipl. inž stroj.: Skozi stimulacijo znanja in ustvarjalnosti do konkurenčnosti Kot vodilni delavec v gospodarstvu sem se že do sedaj zavzemal za spremembe, ki jih ima v svojem programu ZKS — Stranka demokratične prenove. S sprejemom kandidature za delegata v družbenopolitičnem zboru vidim priložnost, da s svojimi izkušnjami prispevam k uresničevanju zastavljenih sprememb v naši družbi. Prizadeval si bom, da bo naše gospodarstvo čim prej prišlo iz krize, da bo zaživelo na tržnih osnovah ter tako posredno omogočilo razvoj in zadovoljevanje skupnih potreb ljudi. Moje delovanje bo temeljilo na spoznanjih, daje v podjetjih potrebno čim prej postaviti kapitalsko organiziranost, da bo prišla do veljave odgovornost za poslovanje, ter vzpodbuditi razvoj podjetij, da se zagotovi možnost za novo zaposlovanje mladih. Na vseh ravneh doseči motiviranost za pridobivanje znanja in motiviranost delavcev za ustvarjalnost in inova-tivnost. Skratka, ukrepati in doseči cilje, ki nam bodo zagotovili, da bomo imeli uspešna podjetja, ki bodo konkurenčna na svetovnem trgu. To pa pomeni, da si bom prizadeval, da bomo imeli enake pogoje za poslovanje, kot jih ima konkurenca v svetu. Prepričan sem, da naš program ZKS —SDP ter politične in ekonomske spremembe ob dosledni aktivnosti v naslednjih štirih letih lahko pripeljejo iz sedanje krize v mirnejše in človeka dostojno življenje. EVROPA ZDAJ! ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE Foto: Dušan Barbič Zimovanje malih junakov iz VVZ Krško v Logu pod Mangrtom Akcija »Ciciban planinec« poteka v VVZ Krško že četrto leto in v njenem okviru izvajamo družinsko obliko dejavnosti, kar pomeni, da na vsakomesečne izlete po zasavskih hribih hodijo starši skupaj z otroki. Poleg tega pa sodijo v program še skupno praznovanje dedka Mraza v planinski koči in zimski ter letni tabor za otroke. Planinski tabori so bili sprva zamišljeni le kot sestavni del te dejavnosti, katere osnovni namen je doživljanje narave in vseh lepot, ki nam jih nudi. Zavedamo se, da potreba po gibanju in igri spada med primarne, tj. biološke motive otrok, in zato tudi sledimo Pia-getovi ugotovitvi, da »se človek ne razvija, če samo čaka, da mine določen čas«. Za letošnje zimovanje seje odločilo trideset otrok iz Krškega, večina iz VVZ, nekaj pa je bilo tudi šolarjev, ki so že ves čas z nami, in upamo, da tako vzgajamo bodoče mentorje za takšne dejavnosti. Sedem otrok pa se nam je pridružilo iz Tolmina, kjer je alpinist Truš-novec tudi začel s pouobno dejavnostjo v tamkajšnjih vrtcih. Za delo v taboru sta bila poleg naju še planinski vodnik in vodja dihalnih vaj Dušan Barbič ter vzgojiteljica Nanika Škafar, kije z dijakinjo tretjega letnika vzgojiteljske šole Petro Pribošič skrbela za glasbeno popestritev dejavnosti v taboru. Bivanje pod Mangr-tom je trajalo sedem dni, in sicer od 19. do 25. 2. 1990. Program dela tabora je bil dokaj zahteven in natančno strukturiran. Dnevni red je potekal od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer: — Otroci, ki so se prvi zbudili, so lahko risali ali poslušali pravljice. — Zjutraj so imeli obvezni tek, telovadbo z dihalnimi vajami in meditacijo. — Nato so urejali sobe in osebne stvari. Velik poudarek je bil na samostojnosti — od umivanja, oblačenja, pospravljanja itd. — Po zajtrku so sami pospravili in si pripravili nahrbtnike. — Planinski pehod s stopnjevano težavnostjo je bil vsak dan. Trajal pa je 2—4 ure, ker smo v pohode vključili igre, petje, kepanje, sankanje, smučanje itd. — Pri kosilu ni bilo potrebno nikogar posebno vzpodbujati k jedi in tudi sicer je veljal dogovor, da otroci sami poiščejo dodatno pijačo in hrano, kolikor je pač potrebujejo. — Po kosilu je sledilo žigosanje v dnevnike »Ciciban planinec« in »Pionir planinec« z risanjem in pisanjem osebnih vtisov. Utrinke, ki so jih šolarji napisali, smo zvečer glasno brali in potem so sami izbrali najbolj originalne spise. (Originalnost pa je po Guilfordu eden od važnih elementov ustvarjalnosti.) — Popoldanski del programa je obsegal različne igre z žogo, tekmovanja v krosu, vlečenju vrvi, učenju vozlov, izdelavo bivakov, pripravo zabavnih skečev. — V soboto popoldan pa smo pripravili pustni pohod po vasi, kar je bilo za vaščane posebno doživetje, saj imajo v celi vasi le sedem otrok. — Po večerji je sledilo petje ob kitarah pa glasbene in lutkovne igrice ter ogledi diapozitivov iz prejšnih taborov in plezalnih podvigov alpinista Žareta. — Napoved dejavnosti za naslednji dan. — Pred spanjem je bilo obvezno pripovedovanje ali branje pravljic in ljubkovanje, tako da smo potem ponoči vsi mirno spali. Naš glas 5, 26. marec 1990 19 — Lahko povem, daje bila do osmih zvečer v hiši popolna tišina in tudi ponoči ni bilo v celem tednu nobenega klica. Vzgojni princip, katerega zastopamo vzgojitelji v taboru, je dosledna, avtoritativna vzgoja z zgledom. Upoštevati želimo vse tiste pedagoge, psihologe in vzgojitelje, ki gledajo na otroka v predšolskem obdobju kot na posnemajoče bitje, ki vstopa v odnos z zunanjim svetom le tedaj, če ga ta odnos tudi pritegne, kasneje pa v avtoriteti doživi in spozna svet okoli sebe. Makarenko, Piaget, zlasti pa Steiner poudarjajo, da mora vzgojitelj delovati tako, da dobroto, lepoto in resnico tudi v resnici živi, torej s svojim zgledom življenja vse prenaša na otroke. V taboru pa smo bili vsi vzgojitelji udeleženi pri vseh dejavnostih, s tem da je vsakdo izmed nas avtoriteta na svojem področju (npr.za tek, plezanje, petje, organiziranje iger itd). Glede na sedanje izkušnje smo vzgojitelji prišli do naslednjih zaključkov: — Otroci so navdušeni nad dejavnostmi, kar dokazujejo s svojim razposajenim vedenjem, novimi idejami, ustvarjalnimi igrami, risbicami, pisanjem itd. — Hitro pridobijo telesno kondicijo in vse napore brez težav vzdržijo. — Hitro se sprostijo, navežejo stike z vrstniki. — Veliko pridobijo v skrbi zase, saj ni nikogar, ki bi delal namesto njih. — V taboru ni nikomur dolgčas, popoldan otroci niso hodili spat ali počivat. — Nihče ni zbolel, tudi tisti ne, ki so prišli že z zmanjšano odpornostjo, kar je gotovo tudi odraz dobrega počutja otrok. Zaradi pestrosti dejavnosti je vsak otrok imel možnost, da se izkaže na kakem področju; tako odkrivamo nadarjene telovadce, plezalce, atlete, glasbeno in likovno nadarjene, otroke z izrednim smislom za organizacijo iger, režijo skečev, pisanje domiselnih sestavkov itd. Ob tako ustvarjalnih otrocih seveda pridobivamo tudi vzgojitelji, tako da nam idej za delo naprej ne bo kmalu zmanjkalo. Mag. Zdenka Zalokar-Divjak, dipl.psih. VVZ Krško Oba dobrodelna koncerta sta uspela Prvi humanitarni koncert pod geslom »IZGUBILI SO SONCE, ODPRIMO SVOJA SRCA ZA NJIH« je bil 1.3.1990 s skupino Don Juan v športni dvorani v Leskov-cu. Potrdil je naše prepričanje, da v ljudeh kjub vsemu še vedno prevladuje tisto »dobro«. Zato bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, glasilom in posameznikom, ki so nam pomagali, da smo lahko zlasti otrokom pripravili zabaven večer, vse druge pa spomnili na tiste otroke, ki potrebujejo in bodo vedno potrebovali pomoč odraslih. Ob tem pa razmišljam tudi o vseh tistih učiteljih, profesorjih, skratka pedagoških delavcih, katerim smo najprej ponudili vstopnice za humanitarni koncert. Menili smo, da je humanost med njimi na takšni stopnji, da bodo potegnili za sabo tudi druge, vendar se večina ni odzvala. Vprašujem se, kaj pogojuje to človeško otopelost pri njih. ČESA se naši otroci navzamejo od svojih učiteljev? Drugi dobrodelni koncert je bil v petek, 23. 3. 1990 ob 17.uri, prav tako v športni dvorani Leskovec, ki nam jo je tamkajšnja osnovna šola ljubeznivo »posodila« v ta namen. Izvajanje je potekalo v dveh delih: prvi del je bil zopet namenjen otrokom (predšolski otroci so imeli brezplačen vstop), po odmoru pa so prišli na svoj račun tudi odrasli. Nastopili so: Pop Design, Don Mentoni blues band, Romeo, Memories, Majda Arh, Simona Weiss, Sandra Dimnik, Nace Jun-kar, Helena Blagne, Anika in Tine Horvat, Božidar Wolfand-Wolf, Stane Vidmar, Zlat-ko Dobrič, Stanka Macur in Ivo Radin. Predsednik Društva: Zdenka Zalokar-Divjak V spomin: Kristina Lazorko (1906—1990) Ponovno je smrt posegla med kulturne delavce. Nemi in žalostni smo ob misli, da naše knjižničarke Kristine Lazorko ne bo nikoli več v Valvasorjevo knjižnico. 6. marca je v boju z boleznijo omagala in se tiho poslovila. Njena življenjska pot seje začela 13. julija 1906 v ljubljani. Šolala seje pri uršulinkah, nato je končala učiteljišče in tako dosegla najvišji poklic, kije bil takrat ženskam na voljo. Prvo službo je dobila v Prosenjakovcih ob madžarski meji, kjer je poučevala vse osnovnošolske otroke tega okoliša skupaj, od najnižjega do najvišjega razreda. Najbolj so seji vtisnili v dušo časi, ki jih je delila z otroki v Kolovratu, in čeprav je zelo redkokdaj govorila o sebi, smo sodelavci iz drobcev razbrali, da so bila to najlepša leta njenega živ- ljenja. 1941. je prišla z družino v Krško in poučevala na osnovni šoli od osvoboditve do leta 1966, ko je odšla v pokoj. Vrsto let je bila tudi ravnateljica osnovne šole. Prebivalci naše občine pa so jo poznali predvsem kot knjižničarko. Delo s knjigo in za knjigo je pomenilo zanjo osebno zadovoljstvo in za širjenje bralne kulture je porabila ves svoj prosti čas. Pred vojno sta bili v Krškem dve močni knjižnici, vendar so Nemci večino knjig požgali, druge pa odpeljali v Maribor. Že v prvih dneh po osvoboditvi je gospa Lazorkova skupaj s sinom z vozičkom hodila od hiše do hiše in ljudi prosila za knjige. Nabrala jih je okrog 300 in tako je nastala prva ljudska knjižnica v Krškem, uradno jo je ustanovila 1946. leta Antifašistična fronta žena, Kristina Lazorko pa je postala prva in dolga leta edina knjižničarka. Nekaj knjig sokolske knjižnice je po vojni prišlo nazaj tudi iz Maribora, knjižnica pa je delovala pri KUD »Viktor Parma« Krško. Vsako nedeljo je Kristina Lazorko žrtvovala za to, da je bralcem izposojala knjige, med tednom pa jih je opremljala, zavijala, lepila in popravljala strgane liste, vodila inventarno knjigo knjižne zaloge, statistiko bralcev in izposoje, prosila za denar delovne kolektive in 20 Naš glas 5, 26. marec 1990 posameznike, da bi lahko nabavila tudi kaj novih knjig. Pozneje je Okrajno ljudsko knjižnico prevzela Svoboda in takrat sojo iz starega dela mesta preselili v osnovno šolo (danes OŠ dr. Mihajla Rostoharja). Knjižničarki Lazorko-vi so pri izposoji pomagali pionirji in mladinci, svojim bralcem je lahko nudila že 2.700 knjig. Veliko svojih ustvarjalnih moči je posvetila ustanovitvi občinske matične knjižnice — Valvasorjeve knjižnice in čitalnice in ko je le-ta bralcem odprla svoja vrata 8. februarja 1965, je gospa Lazorkova redno izposojala knjige trikrat tedensko popoldne, vse do leta 1980. Za vsako knjigo posebej je vedela, na kateri polici stoji, nikoli je bralci niso zmedli, če so povpraševali po vsebini, saj skoraj ni bilo knjige, kije ne bi bila prebrala. Za marsikaterega bralca sta bili knjižnica in gospa Lazorkova eno in če je bila odsotna, si ni izposodil ničesar. Ponovno seje vrnil šele potem, ko je ozdravela. Razen bolezni ji ni moglo nič preprečiti, da ne bi bila ob ponbe-deljkih, sredah in petkih med 15. in 18. uro v knjižnici. Devet pogodbenih ur pa je redno naraslo na dvanajst, petnajst in več, saj skoraj ni minil dan, da se ne bi bila oglasila tudi dopoldne in pregledala knjižnih novosti, odnesla nekaterih domov in jih prebrala. In aktivna bralka je ostala prav do zadnjih dni. Bila je človek širokega obzorja, izrednega spomina, pokončna, kritična in odločna, s trdnim življenjskim nazorom, in hotela je, da bi bil tak tudi svet okrog nje, zato se ni zadovoljevala s površnim ravnanjem in presojami, tako pri učencih, ki jih je učila, kot tudi pri svojih sodelavcih. Vsa svoja odrasla leta je delala s knjigo in skrbela za prihodnje rodove, da bi bili ustvarjalni in kulturno bogati. In toliko stvari smo jo še hoteli vprašati... Ljudmila Šribar ROTOCELU 2. MESTO »ROTOCEL«dru-gi v Jugoslaviji Ob koncu lanskega leta je bilo Jugoslovansko tekmovanje radioamaterjev. Krški člani kluba ROTOCEL (YU3JPQ) so seveda delovali s svoje (že nekaj časa nove) postojanke na Čretežu. Seveda je bil z njimi tudi naš vestni sodelavec fotograf in radioamater, Črt Čargo. »Daj no, napiši, da so krča-ni na tem zveznem tekmovanju dosegli DRUGO MESTO!«, je poprosil Že zaradi Črta, da o hvalevrednem drugem mestu ne govorimo, smo sliko z veseljem objavili Resničnopo-vsem naključno pa je na njej še en naš sodelavec. Drago Bučar. Kdo in kaj smo socialisti? Smo dediči 200-letne tradicije evropskega socialističnega gibanja in izročil Osvobodilne fronte slovenskega naroda V prenovljeni podobi ohranjamo bistvo svojih programskih usmeritev organizacije, odprte za vse in vsakogar, in se v enakopravnem položaju z drugimi političnimi organizacijami zavzemamo predvsem za svobodo in človeško dostojanstvo. Zato v ospredje poslavljamo državljane in narodove interese in se zavzemamo za skladen gospodarski razvoj, pravno in socialno državo, varovanje človekovih pravic in svoboščin, parlamentarno demokracijo ter v svet odprto Slovenijo. V tem smo enaki večini političnih dejavnikov na Slovenskem. Prepoznavni pa bomo socialisti po prizadevanjih za: — ohranitev in postopno krepitev dosežene ravni družbenega standarda, ' — vzpodbujanje ustvarjalne iniciative in novih produkcijskih enot, za katere ne bo značilna le gospodarska uspešnost, temveč tudi za človeka — delavca in njegovo okolje neškodljiva tehnologija, — takšen raz voj kmetijstva, ki bo dohodko vno omogočal na kmetiji (z vsaj eno stransko dejavnostjo) preživetje treh družinskih generacij, — dosledno uresničitev skupščinskega programa ekološke sana- cije in vplivanje na zavest posameznika glede odnosa do narave, še posebej do lastnega okolja, — zagotavljanje pogojev za učinkovito delovanje lokalne oblasti v krajevni skupnosti, — razreševanje problematike društev in družbenih organizacij z odločitvami, sprejetimi v parlamentu, — zdrav način življenja kot prispevek posameznika k preventivnemu zdravstvenemu varstvu, — udejanjanje pomoči invalidnim osebam, še posebej prizadetim otrokom, — upoštevanje potreb občanov — upokojencev glede vključevanja v družbena dogajanja kot tudi problemov njihovega gmotnega položaja, — utrjevanje čbveških, kulturnih in drugih vezi z zdomci, predvsem s Slovenskim kulturnim in športnim društvom »Simon Jenko« iz Nuernberga, — ustrezno reševanje problematike Romov, upoštevaje njihovih potreb, obveznosti in pravic. Svojevrstno nam mora biti, da smo med seboj pošteni in prijateljsko razpoloženi pa odzivni na stisko vsakogar — tudi t. L malega človeka. Brez velikih obetov, a zvesti svojim načelom, vstopamo v predvolilni čas z listo kandidatov, ki smo jo določili na kandidacijski konferenci 28. februarja 1990. Naš glas 5, 26. marec 1990 . S KONVENCIJE OK ZSMS — LIBERALNE STRANKE KRŠKO Štiri leta bo že, odkar je prav tu, v našem občinskem središču, na kongresu ZSMS po mnenju nekaterih »ušel duh iz steklenice.« Nekateri so se nad sklepi in pobudami samo nasmihali, češ, »že, že, pa tudi ne!« Drugi pa so se hudovali, ker da smo dregnili v najbolj svete stvari, v tiste, za katere so mnogi mislili, da so nedotakljive - našo zgodovino, izobraževanje, politični sistem, gospodarstvo, ekologijo, vojsko... Nekateri pa so si mislili: pustimo času čas,in naveličani od ploskanja na proslavah in podobnih manifestacijah ostali tiho. ZSMS pa je zahteve trmasto ponavljala in verjela, da ima prav. Tudi pred letom dni, ko smo na republiški konferenci sprejeli dokument »ZA DEMOKRACIJO«, kjer smo predstavili naš pogled na ustroj političnega sistema, ki se mu reče parlamentarna politična ureditev in temelji na pravicah človeka in državljana, na svobodnih, tajnih in neposrednih volitvah, smo bili v manjšini tisti, ki smo verjeli, da bo tudi pri nas kmalu tako. Kako tudi ne, saj so bili to časi, ko je bil popularen nestrankarski politični pluralizem, stranke pa nekaj, kar se še v svetu bojda ni obneslo... Toda to pot je čas stekel nekako hitreje, saj so danes prsti obeh rok že premalo, da bi lahko prešteli vse stranke na Slovenskem in tudi sirom po Jugoslaviji jih je vedno več in kar je najvažnejše - aprila gremo prvič na volitve. In te volitve morajo pomeniti prelomnico, ki bo preprečevala povratek v sistem enoglasnega potrjevanja enopartijske volje. Če se danes nihče več ne spomni, koga je volil marca 1986, ker pač ni imel kaj izbirati, gremo to pot na volitve z jasno zavestjo, da bomo izbirčni. Izbirčni zato, ker bomo imeli kaj izbirati Jn še bolj izbirčni zato, ker ne bomo izpustili iz rok priložnosti, ki se nam je ponudila s temi volitvami. Izbirali bomo ljudi, ki bodo znali in hoteli zagotoviti preživetje političnega pluralizma; izbirali bomo ljudi, ki jim ni vseeno,kako živijo oni sami in njihovi soobčani; izbirali bomo ljudi, ki vedo, kako naprej in so pripravljeni za dosego teh ciljev dati na razpolago svoje znanje in tudi svoj prosti čas; ljudi, ki vedo,kaj je odgovornost; ljudi, ki imajo svojo hrbtenico in jim je veliko do tega, dajo tudi obdržijo.in navsezadnjeazbirali bomo ljudi, ki se bodo na naslednjih volitvah pustili zamenjati. Pripravili smo program, ki ga hočemo uresničiti v tem volilnem obdobju. Vanj nismo narisali gradov v oblakih, ker vemo, da jih ne moremo postaviti, dobro pa se zavedamo, da imamo ljudje spomin, mi pa hočemo nastopati tudi na naslednjih volitvah, zato pravimotraje to pot kakšen glas volilcev manj, kot pa da bi naslednjič ostali brez glasov.Saj»konec koncev, pred nami je še tako veliko prihodnosti, da nam res ne more biti vseeno, kakšna bo. To nas je vodilo tudi pri izbiri ljudi, ki sestavljajo našo listo - iskali smo jih med tistimi, ki še niso utrujeni od potrjevanja stališč, sprejetih na višjih nivojih,in od tega, da jim drugi povedo, kaj je treba narediti, da se bodo bolje počutili. Saj smo tudi mi za drugačen odnos do narave, a kljub temu ne moremo verjeti, da »tavžentroža« res pozdravi 1000 bolezni, zato smo na našo listo uvrstili ljudi, ki so doma na svojem področju, ga torej poznajo tako dobro, da vedo, kako ga je treba spremeniti. Zato nismo samo za spremembe zaradi sprememb; — zato nam sama ukinitev SIS-ov še nič ne pomeni... — zato nam nič ne pomeni, če se že ne vem kolikič spremeni Zakon o stanovanjskem gospodarstvu - ob tem pa ostaja večini ta osnovna dobrina nedosegljiva, na drugi strani pa stanovanja neustrezno zasedena, vzdrževana, da subvencij ne omenjamo... — tudi staro mestno jedro - še tako lepo prenovljeno za nas nima prave vrednosti, če ni v pritličju njegovih stavb lokalov, ki dajejo mestu življenski utrip... Ida Novak — Jerele — za nas ni podjetniško usmerjena tista občina, ki mirno prenaša, da so že zgrajeni lokali po več mesecev prazni in ne najde načina, da bi podjetniško usmerjenim ljudem olajšala začetek... — tudi trkanja po prsih, kako visoko smo uvrščeni na rang lestvici slovenskih občin, nam nič ne pomeni, če tega ne čutijo tudi občani- recimo tako, da bi v naših šolah imeli zato manjštevilne oddelke in s tem otroci boljše možnosti, da bi se osnovnošolci pri nas lahko v šolah brezplačno učili še drug tuji jezik in da bi se tudi po urejenosti ulic in trgov Cveto Bahč poznalo, da smo bogata občina, in da bi okna občinskih stavb krasilo veliko rož, pri okencih pa čakalo ravno pravšnje število prijaznih uslužbencev, ki bi vedeli, da so tam samo zato, da ustrežejo občanom. Vsi, ki smo na listi ZSMS - liberalne stranke, hočemo, da bo drugače - boljše, za kar smo se pripravljeni tudi pošteno potruditi. IDA NOVAK-JERELE Na konvenciji OK ZSMS - liberalne stranke Krško, kije bila 5.3.l990,so se z določenimi razmišljanji predstavili tudi nekateri kandidati: Ida Novak-Jerele, Ivan Mirt, Gordana Šeško, Darja Boh. Ivan Mirt je dejal: Vem, zakaj sem se odločil in pristal, da sem zapisan na listi kandidatov ZSMS - liberalne stranke. Vedno sem se dobro počutil med ljudmi, katerih pogled je usmerjen v napredek, v prihodnost. Hkrati so mi blizu zavzemanja za svobodo posameznika in spoštovanje drugega zaradi njegove različnosti, enkratnosti. Svoboda je za nas svoboda tistega, ki je drugačen. Tu pa se navezuje vodilna misel krške občinske konference: POZNAMO TEMO, ZANIMA NAS SVETLOBA! In kaj drugega je svetloba kot svoboda... Področje vzgoje in izobraževanja mora postati področje svobode. Če bom izvoljen, se bom zavzemal, da ta svobodna posameznika dobi konkretno podobo. Mislim tako na učenca kot na učitelja. Sproščena atmosfera v šolah, osvobojena ideoloških re-ceptov.mo.a postati pravi prostor za razmah strokovnosti. Ta zahteva je v tesni zvezi s sistematičnim dopolnilnim izobraževanjem učiteljev, saj le tako lahko pričakujemo premik v kvaliteti, za katerega se bomo zavze- ¦ mali. V šole mora prodreti taka atmosfera, da se bodo učenci v njej dobro počutili, da v šoli ne bodo doživljali stresov ob kontrolkah, ampak bodo deležni notranje motivacije za pridobivanje znanj. Šolski programi morajo biti naravnani na učenčevo sposobnost, kar pomeni, da moramo bolj kot doslej poskrbeti za nadarjene učence. 22 Naš glas 5. 26. marec 1990 Razumljivo je, da taka šola več stane in v teh časih verjetno ni hvalažno govoriti, da šolstvo potrebuje več sredstev. Naložbe v znanje niso nikoli zgrešene naložbe! Nujno pa je potrebno razmejiti sredstva za osebne dohodke učiteljev in tista, ki pomenijo pokrivanje materialnih izdatkov. Prekinili bomo z navado, da morajo šolniki tehtati,ali naj denar namenijo za plače ali za nabavo knjig, sodobnih učil, za strokovno izpopolnjevanje. Zadnji čas je, da razmejimo obe področji. Ida Novak-derele je spregovorila o nujnosti sprememb skupščinskega sistema, Gorda-na Seško pa o preoblikovanju sistema vzgoje in varstva otrok, kjer moramo posebej poudariti njene misli za uvajanje popoldanskih aktivnosti predšolskih otrok (otrok in knjiga, telesna kultura, kultura),o varstvu otrok na domu v popoldanskih in večernih urah in o sistemskih možnostih za odpiranje zasebnih vrtcev. Podobno pa je razmišljala o razreševanju problemov v zdravstvu tudi Darja ZSMS — Liberalna stranka Krško 1 • i X ¦ ^ -,- * ... :W * .,. t mm \ *r J& i v pL V' |*i ¦^¦aŠM«^ ¦ ¦ ^ *¦¦¦-¦"<-:>: BU J • "** &Drw/R m | |§&&* Foto: Miloš Kukovičič Lista kandidatov Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) za družbenopolitični zbor skupščine občine Krško Igor A vsec, predsednik SDZ v Krškem, na konvenciji. (Foto: Dušan Barbič) Koncencija SDZ v Krškem. Od leve: Dušan Vladič mL, IvicaPuntar, Marjan Jordan, Vladimir Vogrinc, Stanislav Dvoršek. (Foto: Dušan Barbič) Socialdemokratska zveza Slovenije, občinska organizacija Krško, poziva volilce, da se volitev udeležijo v čim večjem številu ter tako prispevajo svoj delež k nastajanju demokratične slovenske družbe in tudi k demokratizaciji lastnega okolja. Socialdemokratska zveza Slovenije, Občinska organizacija Krško, je oblikovala naslednjo listo kandidatov za družbenopolitični zbor Skupščine občine Krško: 1. ČEŠNOVAR MARTIN, rojen 1.9.1958,iz Rake, elektrikar, delovodja v DO Kovinarska Krško. Je poročen, oče dveh otrok. Stanovanjski problem si rešuje z izgradnjo stanovanjske hiše. Izhaja iz kmečke družine in do sedaj ni deloval v političnih organizacijah. Pravi,da je sprejel kandidaturo zato, ker ve, da mora pri nas priti do bistvenih sprememb in vsak mora po svoje prispevati k temu. Zelo ga moti »čuden« odnos do lastnine, ko se ne ve, kdo je gospodar, boji pa se, da bo prišlo do razprodaje družbenega premoženja. V skupščini bo zastopal interese dobrih delavcev, ki so pripravljeni za dobro plačilo dobro in kreativno delati. ABRAM TONI, rojen 11.1.196 l.iz Krškega, zaposlen v SOP-u kot strojni ključavničar. Je samski in se v prostem času zanima za glasbo in slikarstvo. V Socialdemokratsko zvezo Slovenije se je vključil v Ljubljani in je sodeloval na ustanovnem zboru stranke, še predno je bila ustanovljena občinska organizacija v Krškem. Pravi,da preprosto zato, ker podpira progra stranke in se bo zanj boril tudi v Skupščini. Krivično in nepošte- 'j noje, da morajo v tujini strokovnjaki in dobri delavci iz Slove nije iskati možnosti za uveljavitev, v Sloveniji pa podjetja propadajo zaradi slabega dela vodstev in politike in po njegovem tako dalje ni več možno. _ Nas glas 5. 26. marec 1990 23 3. JORDAN MARJAN, rojen 30.10.1953, iz Dolenje vasi, zaposlen v zasebnem podjetju »AMIGO« d.o.o. in tudi soustanovitelj tega podjetja, ki se ukvarjaj proizvodnjo elektronskih regulatorjev. Ima višješolsko izobrazbo. Do sedaj ni politično deloval v nobeni stranki. Meni, da kljub odprtim možnostim za ustanavljanje zasebnih podjetij še vedno ni pravilno urejen njihov položaj, predvsem v začetnem obdobju. Premalo je konkretnih spodbud in preveč »papirnate vojne«, ki jemlje novim podjetnikom moči za razvoj in obdelavo tržišča. Sam si bo, na podlagi lastnih izkušenj, prizadeval, da se to področje enostavneje uredi. Njegovo zanimanje je usmerjeno tudi v področje komunalno -gradbene dejavnosti in v tem okviru se bo zavzel za enakomeren razvoj vseh krajev, predvsem pa za nujno ureditev naselij, vodovodnega omrežja, cest, razsvetljave itd. 4. DVORŠEK MILAN, rojen 8.3.1928, upokojenec iz Krškega. Do sedaj se je angažiral predvsem na vprašanjih, ki tarejo vse nas, to je na cenah komunalnih storitev (ogrevanja, vode...) in se v tem okviru boril za pošten odnos do stanovalcev s strani tistih, ki neprestano, mnogokrat neupravičeno, zvišujejo cene komunalnih storitev. Misli, da je potrebno spremeniti predpise, ki omogočajo izredne pokojnine zaradi političnih »zaslug«. Zagotoviti je potrebno pošteno oceno in vrednotenje dela ter minulega dela. Volilce poziva, naj jih ne zavede najnovejše povečevanje pokojnin in plač, ker gre za potezo oblasti, ki se je v preteklosti izkazala, da zna iz delavčevega žepa potegniti zadnji dinar, mlade družine, dijake in študente, upokojence in invalide pa je pahnila na rob preživetja. Krški sindrom na sprehodu Ce ne zamerite, quidquid id est — timeo Danaos et dona ferentes! Predsednik SDZ Krško: Igor A vsec in Tajnik Stane Dvoršek (Foto: Dušan Barbič) Spoštovani ? Socialdemokratska zveza Slovenije ima resen namen, da na podlagi svojih programskih usmeritev zahteva in izpelje korenite spremembe na področju gospodarstva pa tudi na področjih, kot so izobraževanje in znanost, zdravstvo, socialna, družinska in pokojninska problematika, kultura, človekove pravice itd. Da bi vas seznanili s programom ii pogledi naše stranke na ta vprašanj, ter z možnimi rešitvami, organizira mo pogovor z dr. KATJO BOH podpredsednico Socialdemokratska zveze Slovenije^ bo v ČETRTEI 29.3.1990 ob 17.00 uri v sejni sol »A« Skupščine občine Krško. Vljudno vabljen: V Krškem 22.3.1990 Krški sindrom, sobotna protinuklearska prireditev, ki dokazano ni dosegla ogromnega števila udeležencev iz radijskih in drugih napovedi, je pokazala marsikaj. Nekatera izmed dejstev bodo morda postala očitna šele kasneje. Med drugim tudi to, zakaj se na zbirališče, Trg Matije Gubca, niso zgrnile pričakovane množice občanov, domačinov. Nekoč bo morda tudi bolj jasno, zakaj se zeleni iz bližnje in daljne okolice sicer goreče borijo proti krški nuklearki, do cele gore drugih ekoloških in siceršnjih nadlog, ki so se nabrale v naši regiji, pa so brezbrižnost razvili skoraj do popolnosti Ne, nikakor ne podcenjujem neverjetnih razsežnosti potencialne nevarnosti jedrske energije. Rad bi samo, da bi se Posavcem, Krčanom in končno tudi meni osebno ne bilo treba srečevati in ubadati s celo verigo nevšečnosti in problemov, tako kot se ni treba veliki večini izmed v soboto gostujočih zelenih. Morda bi potem ostalo v nas še kaj volje po razmisleku o tem, kaj naj pravzaprav zahtevamo v zvezi z nuklearno energijo. Morda pa so sosedje nuklearke ugotovili, da bodo v končni fazi sami ostali na istem tudi po morebitni uresničitvi zahtev za ustavitev njenega delovanja, saj se še ni našel nihče, ki bi jo bil pripravljen, zaustavljeno in ohlajeno, naložiti in odpeljati kamorkoli drugam. Zeleni bodo veselo odhiteli naprej, ustavljat druge nuklearke, nam pa bo naša ostala, še nekoliko manj varna, saj v njej ne bo več strokovnjakov. Kdo bi pa še hotel delati v opuščeni firmi, če ga bodo kjerkoli v svetu sprejeli z odprtimi rokami in plačali (za naše razmere) z zlatom! Tudi odpadki, nizko, srednje in visoko radioaktivni, bodo ob njej, pa nisem povsem prepričan, da bodo takrat tako zelo motili še koga razen nas, okoliške prebivalce. Resnično ne zagovarjam nuklearke, a vem, da bomo mi morali živeti z njo tudi takrat, ko je za 'belosvetske'pojme ne bo več, in da bi bilo na jedrsko nevarnost treba misliti veliko prej. Takrat, koje bilo še možno preventivno delovati Sedaj, ko smo na nakovalu med možnostjo kakršnekoli nezgode v (sicer zelo varni in visoko strokovno vodeni) elektrarni in sožitjem z njenim bodočim srhljivim truplom, lahko samo izbiramo med dvema slabima možnostima. Želimo ostati le pri prvem ali bi sprejeli tudi drugo danajsko darilo? Kaj neki bi tokrat dejal Vergilov Laokoont!? Ika (Foto: Matjaž Kostrevc) 24 Naš glas 5, 26. marec 1990 Zakaj »Krški sindrom«? Za nas »zelene« se je slovenska pomlad začela s tistimi prvimi spontanimi protestnimi akcijami v osemdesetih, na katerih je bilo mogoče na manifestativen način izrazili svoj odnos do sveta Tako je protest proti onesnaženemu zraku, jedrski energiji, umiranju gozdov, elektrarnam na Muri itd prestopil prag socialistične javnosti pisem bralcev, ki jo ureja partijski pooblaščenec za tisk, in postal medij kolektivne akcije tega, kar so poimenovali kot nova družbena gibanja. V sami obliki teh večkrat prav diletantsko pripravljenih akcij je bilo onstran konkretne vsebine šifrirano simbolično spročilo, kije ljudi, pa naj so se strinjali z vsebino ali ne, pritegnilo s tisto močjo, da so v elitni javnomnenjski anketi množično izrazili pripravljenost sodelovati v L L novih družbenih gibanjih. To sporočilo ni potrebovalo ideoloških argumentov za zavračanje projekta izgradnje socializma, ker je ta projekt zavračalo po svoji usmerjenosti v izgradnjo komunikativnih mrež avtonomne javnosti, se pravi tistih institucij civilne družbe, ki jih je nemogoče subsumirati po logiki realizacije kateregakoli načrta, ker po svojem smislu niso namenjene realizaciji kasnega načrta, pač pa diskusiji o njegovi smiselnosti in upravičenosti V obliki teh sporočil je bilo vsebovano, da se ljudje lahko medsebojno pripoznavajo kot bitja s svojimi željami in strahovi, in ne le kot stanovalci te ali one brezimne stanovanjske soseske, upravne enote ali izvajalci oz. porabniki te ali one delovne ali življenjske storitve. V njih je bila latentno vsebovana želja po svobodi državljana. Ta želja je postala danes politični projekt, katerega del smo tudi Zeleni Slovenije. Toda vezi preteklosti ni mogoče pretrgati le s tem, da demokratično izvoljen parlament da tej svobodi zakonsko obliko, kot tudi demokratične oblike odločanja same po sebi še z ničimer ne garantirajo, da bomo ustavili degradacijo slovenske naravne in kulturne dediščine. Akcije, ki so vtisnile politično identiteto s Zelenih Slovenije, so v glavnem ostale omejene na urbana središča, medtem ko velika večina ljudi v manjših mestih in krajih ni imela priložnosti izraziti svoj odnos do življenjskega okolja mimo institucij sistema Življenje v svetu, kjer o vsakodnevnih življenjskih možnostih posameznika odloča v izgradnji socializma še utrjena sprega med lokalnimi političnimi in gospodarskimi veljaki, ne obstajajo pa institucije, ki bi varovale svobodo posameznika pred zlorabami strukturne moči kraljev na Betajnovi, tega ne omogoča. Institucije sistema so razpadle, toda v glavah ljudi še vedno delujejo kot realna moč, ker še ni omajana realna moč lokalnih bos-sov. Prekletstvo Slovenije je usoda krajev, ki so jim podobo krojile ena ali dvefabriki Nekaj privatnih trgovin, obrtnih delavnic inpiz-zerij ne zadostuje niti za gavtrože na realso-cialističnem pročelju. Fabrika ni pomenila le toliko in toliko novih delovnih mest, od nje je bilo odvisno vse — od asfaltne prevleke ulic, kulturnega doma, posodobitve zdravstvenega doma do izgradnje nove postaje milice. Kdorkoli je že s kakršnimikoli argumenti nastopal proti vfa-briki utelešeni strategiji razvoja, ga je bilo mogoče v očeh ljudi javno očrniti kot nasprotnika kakršnegakoli razvoja V takšnem ozračju so ljudje izgubili zaupanje ne lev svojo zdravo pamet, temveč tudi v svoj nos, oči in ušesa Krško je tipičen primer takšnega razvoja. Z nuklearko je prišla mana, kateri seveda ni pisalo na čelu, daje namolzena iz žepov gospodinjstev in poslovno likvidnega gospodarstva, ampak se je prikazovala kot čudežni učinek tehnološkega čudeža, kot otipljiv rezultat misterioznega napredka znanosti in tehnike. Povzdignjena v misterijje tehnologija delovala kot sredstvo legitimiranja oblasti kot dokaz, daje mogoče vedno uspešneje in bolje vladati ljudem in naravi Černobil je spremenil samo način legitimacije oblasti — zdaj se ta nič več ne sklicuje na čudežne učinke tehnologije, temveč na kompleksnost posledic, ki bi jih s seboj prineslo slovo od jedrske energije. Ne samo za Krško, tem več za vso Slovenijo. Te kompleksnosti Zeleni Slovenije ne podcenjujemo, toda za nas ni tako misteriozna, da bije ne bilo mogoče obvladati s solidarnostno pomočjo vseh tistih, ki jih NEK potencialno ogroža, in s strukturnimi spremembami ne le v gospodarstvu, temveč predvsem v odnosu med politiko in gospodarstvom. Pogoje za ta korak naj bi v temeljnih obrisih začrtala okrogla miza »Alternative v slovenski energetiki«. Nam ne zadošča načelno nasprotovanje jedrski energiji ki ostaja brezbrižno do skoraj polnega začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK in se ni sposobno spoprijeti s tem, da že proizvajamo visoko radioaktivne odpadke, za katere še ni znano, kje in kako jih bomo skladiščili Vprašanju zaprtja NEK seje sicer mogoče izogniti z dovolj elegatno frazo, da spremenjenega odnosa do narave ni mogoče doseči z zaprtjem nuklearne elektrarne, toda nemogoče se mu je kogniti kot vprašanju, kako doseči tiste strukturne spremembe, ki vodijo Slovenijo iz železnega objema realnega socializma, torej iz razvojnega modela, kižese-danjim generacijam ne zagotavlja preživetja Nekatere scenarije za to lahko ponudi znanost, toda dokler ne bo mogoče, da bi ljudje izrazili svoj odnos do sveta v nepredpisanih političnih oblikah in brez strahu pred posledicami svojega političnega angažmaja, toliko časa bodo tudi znanstveni scenariji opravljali funkcijo »science fiction«. Tako naj bi protestni sprehod proti nuklearki kot simbolični akt nepokorščine pokazal, da si bomo Zeleni Slovenije kot politična organizacija prizadevali za to, da pride »slovenska politična pomlad« v vsako slovensko vas. Na levi sliki Vano I Gošnik na konvenciji Zelenih v Krškem.