Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 59-68 (2000)* Š Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187* Znanstveni empirieno-raziskovalni prispevek Napovedna veljavnost mature za .tudij psihologije . GA.PER CANKAR ļ .iri* Povzetek: V zadnjih nekaj letih se je z uvedbo maturitetnega preizkusa kot zakljueka srednjI .ole in selekcijskega postopka za vpis na univerzo marsikaj spremenilo. Avtor je .elel raziskato odnos med maturo kot selekcijskim postopkom za vpis na .tudij psihologije na Univerzi . Ljubljani in selekcijskim postopkom, ki je temu namenu slu.il prej . sprejemnim izpitom. Vsredi.eu zanimanja je predvsem napovedna veljavnost obeh postopkov za uspe.nost pro .tudiju psihologije. Izmed treh kriterijev uspe.nosti sta se prediktorja bistveno razlikovala lI pri enem, kjer se je sprejemni izpit izkazal za bolj.i prediktor povpreeja ocen izpitov prveg  letnika kot matura. Po prieakovanjih se je napovedna veljavnost mature izbolj.ala, ee je bi× dodatno upo.tevan uspeh iz izbirnega predmeta psihologija na maturi. Pri posplo.evanjß ugotovitev ne moremo mimo omejitev, predvsem dejstva, da je bila matura 1995 precej drugaen  od matur, izvedenih v kasnej.ih letih, pozorni pa moramo biti tudi na to, da so vse analize iU izraeuni narejeni na vzorcu, ki je bil selekcioniran (v vzorec niso bili vkljueeni vsi, ki bi .tudiralo psihologijo, ampak le tisti, ki so po selekcijskem postopku tudi dobili mo.nost .tudij  psihologije). Iz .tudije samo uspe.nih je te.ko izpeljevati veljavne sklepe o Kljuene besede: matura, sprejemni izpit, .tudij psihologije, selekcijski postopki, napovedn  veljavnos1 Predictive validity of Matura for the psychology studyR GA.PER CANKAQ .iri, Slovenia* Abstract: Introducing Matura as a high-school final examination and as a selection instrumen1 for University changed many things in the Slovenian education sister in the last few years. IU this paper an effort was made in order to examine the relationship between Matura as a selecN tion instrument for studying psychology at the university and the entrance selection examiN nation which was in use before Matura. The main question was, which of the two selectioU principles had a better predictive validity for success in the study of psychology at the UniN versity of Ljubljana. The predictors were significantly different in only one of three criteria o . Naslov / address: Ga.per Cankar, Selo 50, 4226 .iri, e-mail: g_cankar@hotmail.com* # Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v simpoziju* .Metodolo.ka vpra.anja slovenske mature.. .tudija je bila izvedena v okviru raziskovalnega projekta* 403-20/97 S17 Ministrstva za .olstvo in .port z naslovom .Evalvacija mature in analiza uspe.nosti* .tudentov na univerzah..* 60RG. Cankar* success in psychology study, namely entrance examination was proved as a better predicto . of the average subject grade in the first year of study. As expected, predictive validity imN proved when the success in the secondary school subject .psychology. was added as aU additional predictor. It should be pointed out however, that the prediction was made on thI selected sample, without those candidates that did not succeed to enter the study of psyN chology (usually only 1/4 of applicants enter the study); it is difficult to draw very accuratI conclusions from the study which was conducted on a such restricted sample o Key words: Matura, admission examinations, psychology, student selection, predictive validN ity, Sloveni  CC=2227 3550 UvodR Testi igrajo pomembno vlogo v na.em .ivljenju. Poleg .olstva so pogosti tudi v industrijo in dr.avnih institucijah kot pripomoeki za sprejemanje odloeitev o ljudeh. Na nas lahk 1 vplivajo neposredno kot na posameznike, ki so testirani, ali pa posredno skozi vpliv, ki g  imajo na vso dru.bo. Zato je toliko bolj pomembno, da doloeen test dosega cilje, kateri . je namenjen in da jih dosega na pravieen in nepristran naein o Ena najpomembnej.ih merskih lastnosti pri evalvaciji testa je veljavnost. Koncep1 se nana.a na primernost, smiselnost in uporabnost specifienih zakljuekov, izpeljanih iX testnih rezultatov. Validacija testa je proces, v katerem i.eemo argumente, ki podpiraj 1 take zakljueke. Iz testnih rezultatov lahko izpeljemo veliko zakljuekov in dokaze, ko podpirajo na.e zakljueke lahko zbiramo na veliko naeinov, vendar je veljavnost kljuI temu enoten proces (Bucik, 1997). Najpomembnej.e je, da se vedno zavedamo, da nikolo ne validiramo testa kot takega ali testnih rezultatov, ampak zakljueke, interpretacijo iU posledice, ki izvirajo iz doloeene uporabe testnih rezultatov o Kadar zakljueujemo, so na.i zakljueki najpogosteje veljavni le za tiste, ki so n  testu visoko uspe.ni, veliko redkeje tudi za tiste, ki so se na testu slab.e odrezali. T 1 dejstvo pogosto ostane spregledano in lahko povzroei veliko te.av. Test validiramo n  vzorcu kandidatov, ki so na testu zelo uspe.ni in na koncu ocenimo, da je test v veliko meri veljaven za merjenje npr. doloeene osebnostne poteze. Pri tem spregledamo, d  nizek rezultat na testu .e ne pomeni nujno manj izra.ene poteze. Do ni.jega rezultat  lahko pride tudi zaradi cele vrste dejavnikov, od trenutnih (telesno poeutje, okoli.eine . konkretni testni situaciji) do trajnih (usmerjenost testa na merjenje izbranih vidiko . osebnostne poteze). Vsi ti dejavniki pripomorejo k temu, da posameznik dose.e nize÷ rezultat, eeprav nima temu primerno izra.ene osebnostne poteze. V prieujoei raziskavi smo primerjali veljavnost selekcijskih postopkov, s poudarko . na kriterijski oziroma napovedni veljavnosti. Na voljo smo imeli dva razliena postopka z  izbiro .tudentov psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani . sprejemni izpit in maturo o Skupen kriterij je bila uspe.nost na .tudiju o Napovedna veljavnost mature*6b Znaeilnosti mature V tem prispevku ne bomo nataneneje opisovali mature kot selekcijskega postopka, zarado veeje jasnosti pa bomo na kratko predstavili potek sprejemnega izpita in izbiro kriterij  uspe.nosti. Podroben opis mature lahko najdemo v knjigi Irene Bahovec in Branka Slivarj  (1996). Nekatere rezultate analize mature je mogoee razbrati iz razlienih poroeil o maturo (Bahovec in dr., 1997, 1998, 1999; Lapajne in Zobec, 1997). Zaradi veeje jasnosti bom 1 preleteli zasnovo in cilje mature in podrobneje opredelili, katere cilje smo preverjali . prieujoeo raziskavo. Zasnovo in cilje mature predstavljajo .tirje sklopiį N Notranja prenova: z maturo se .eli dvigniti kakovost znanja in spodbuditi ueenjI ter poueevanje o N Ureditev prehoda med srednjo .olo in univerzo: poudarek je na maturi kot enotno vstopnici za .tudij na univerzi ter maturi kot zakljueku srednje .ole.* N Zunanji, dr.avni izpit: matura kot zunanji izpit, ki naj zagotovi veejo objektivnos1 in utrdi zaupanje v testne rezultate o N Povratni vpliv na .olski sistem: skozi maturo se vrednoti in razvija .olski sistem o Ali matura zagotavlja bolj.o pripravljenost za .tudij na univerzi, je eno od vpra.anj, ki g  do neke mere pojasnjuje tudi ta raziskava. Poleg tega nam je na voljo konkretna primerjav  obeh selekcijskih postopkov in ugotovimo lahko tudi, ali se matura obnese kot enakovredeU ali celo bolj.i selekcijski postopek v primerjavi s sprejemnimi izpiti o Znaeilnosti sprejemnega izpita na Oddelku za psihologijo v letih 1993 in 1994 V zaeetku marca je bil obieajno organiziran informativni dan, na katerem se je kandidato . predstavil .tudij psihologije. Na oddelku za psihologijo se je zatem imenovala posebn  komisija za izbirni izpit, ki je sestavila strategijo dela. V zaeetku julija je bil razpisaU sprejemni izpit, katerega rezultati so bili vedno objavljeni v nekaj dneh po izvedbi o Kriterij selekcijeR Selekcija je potekala na podlagi kombiniranega kriterija, ki ga je sestavljalo povpreejI ocen iz slovenskega jezika, matematike in prvega tujega jezika v tretjem in eetrtem letnikß srednje .ole, ocena zakljuenega izpita, uspeh na testu znanja iz psihologije, uspeh n  testu sintetienega znanja, ki je zajemal slovensko knji.evnost, zgodovino, geografijo ¸ biologijo in matematiko, ter uspeh na testu sposobnosti. Vsak od navedenih kriterijev jI imel v konenem rezultatu enak dele. (20 odstotkov). Surove toeke so se pred zdru.evanje . v enoten kriterij standardizirale . pretvorile v z-vrednosti, ki niso odvisne od .tevila nalo . v posameznem testu in s tem od maksimalnega .tevila toek, ki jih na posameznem testß lahko dose.emo; z-vrednosti ohranijo polo.aj kandidata v populaciji in razlike med kandidati o 62RG. Cankar* Iz petih z-vrednosti (trije testi, povpreeje ocen kljuenih predmetov zadnjih letnikov srednjI .ole in ocena na zakljuenem izpitu/poskusni maturi) je bila izraeunana povpreena zN vrednost, ki pa je .e predstavljala .eleni kriterij. Kandidati so bili nato razvr.eeni po te . kriteriju, na oglasni deski pa se je objavilo prvih 50 kandidatov in naslednjih 10, ki so . I imeli mo.nost v primeru, ee se kateri izmed zgornjih 50 ne bi odloeil za .tudij psihologije o Oddelek je s tem sprejemni postopek zakljueil, vpisni proces pa je nadaljeval fakultetno .tudentski referat o Veljavnost kriterijev . kaj je uspe.nost?R Izbira kriterija je odvisna od fenomena, ki ga .elimo meriti, v tem primeru .tudijskI uspe.nosti. Kaj je .tudijska uspe.nost? Je to doseganje visokih ocen na izpitih? So bol . pomembni doloeeni izpiti, ali so vsi enakovredni? Je uspe.nost redno prehajanje iz letnik  v letnik? Je to napredovanje po nekem lastnem naertu dela? Eim manj.e .tevilo neuspe.ni . izpitov? Lasten obeutek uspeha ob zakljueku izpitov? Hitrost, s katero pride diploman1 do prve zaposlitve? Nie od tega ne more samo zase predstavljati .tudijske uspe.nosti o Gre za razliene pokazatelje, ki imajo svoje dobre in slabe lastnosti o Dober kriterij bi moral dovolj nataneno loeevati med posamezniki, biti bi mora× objektivno izmerljiv, predvsem pa bi moral znati enoznaeno opredeliti .tudijsko uspe.nost o Ker pa je uspe.nost vse prej kot enoznaeen pojem, je primeren kriterij te.ko poiskati o Poleg tega bi moral biti kriterij izmerljiv vsaj tekom .tudija. Pri iskanju najprimernej.eg  kriterija si lahko pomagamo npr. s .tudijskimi ocenami in rednostjo izdelovanja letnikov ¸ oziroma opravljanja .tudijske obveznosti . Dobra lastnost teh pokazateljev je, da so doka . lahko merljivi in objektivni o Iskanje najprimernej.ega kriterija se je v na.i .tudiji konealo z izbiro veeih kriterijev o Izbrali smo povpreeja ocen izpitov posameznih letnikov kot dokaj stabilno mero uspe.nosti ¸ ki izravna napake ocenjevanja posameznih profesorjev, hkrati pa ima ta kriterij velik 1 pomanjkljivost. Vsi vemo, da .tudent, ki porabi dve ali celo tri leta, da dokonea en letnik ¸ ni zelo uspe.en, eetudi so njegove .tudijske ocene zavidljivo visoke. Zato smo izbrali . I kriterij rednosti .tudija, ki je loeeval med tistimi, ki so redno prehajali iz letnika v letnik iU tistimi, ki so vsaj enkrat katerikoli letnik ponavljali o Problem raziskaveR Ko je bila leta 1995 uvedena matura kot zakljueni akt srednje.olskega izobra.evanja iU nadomestilo sprejemnim izpitom za sprejem na univerzo, je bila to korenita sprememba . .olskem sistemu. Ali matura predstavlja izbolj.anje selekcijskega postopka za prihod n  univerzo v primerjavi s sprejemnimi izpiti, ki so obstajali prej? Kak.na je njena veljavnos1 za .tudij psihologijeE Zaradi veeje jasnosti smo si postavili le eno hipotezo, ki se glasi: napovedn  veljavnost mature v letih 1995 in 1996 za uspe.nost na .tudiju psihologije na oddelku z  psihologijo v Ljubljani se ne razlikuje pomembno od napovedne veljavnosti sprejemneg  Napovedna veljavnost mature*63R izpita za uspe.nost na tem .tudiju, ki je bil izpeljan v letih 1993 in 1994. Za potrdite . oziroma zavrnitev hipoteze je kljuena kriterijska veljavnost, torej korelacija prediktorjev . kriteriji o MetodaROpis vzorca Vzorec predstavljajo .tiri generacije .tudentov, ki so bili v letih 1993, 1994, 1995 in 199a prvie vpisani v prvi letnik rednega .tudija na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani o Tabela 1: Prikaz vzorca po generacijah.* vpisanih v prvi letnik Generacija 1993 46 študentov Generacija 1994 52 študentov Generacija 1995 58 študentov Generacija 1996 59 študentov Generaciji 1993 in 1994 sta bili zadnji, ki sta za .tudij na Oddelku za psihologij 1 opravljali sprejemni izpit, generaciji 1995 in 1996 pa prvi, ki sta za selekcijski postope÷ opravljali maturo o Zbiranje podatkovR Podatki so bili zbrani iz obstojeeih baz podatkov. Pri tem smo se v najveeji meri trudili ¸ da so bili podatki zbrani etieno korektno in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Vsi podatki, ki se nana.ajo na sprejemni izpit, rezultati testov, uspeh na zakljuenem izpitß itd., torej vse, kar je bilo potrebno za izraeun kriterija na sprejemnem izpitu, smo dobili . bazah podatkov o sprejemnih izpitih, kjer nam je poobla.eena oseba iz baz izlu.eila lI nujno potrebne podatke za oblikovanje konene baze podatkov o Podatke o maturi je priskrbel Republi.ki izpitni center (RIC) in tudi v tem primerß je bilo poskrbljeno, da so bili podatki posredovani na naein, ki ne omogoea identifikacijI posameznikov (brez imen in le z nujno potrebnimi podatki). Ocene izpitov na .tudiju sm 1 zbirali na referatu za .tudentske zadeve Filozofske fakultete Univerze v ljubljani, kjer s 1 bili podatki v kartotekah in se (.e) ne vodijo raeunalni.ko. Ker so bili ti podatki delom  nepopolni, smo jih dopolnili s podatki, ki smo jih dobili na oddelku za psihologijo, kjer s 1 64RG. Cankar* zbrani popolnej.i podatki o ocenah izpitov .tudentov psihologije zadnjih let. PovezavI med posameznimi bazami podatkov in sestavljanja le-teh v koneno bazo podatkov nism 1 izpeljali sami, pae pa osebe v vsaki od omenjenih in.titucij, poobla.eene za delo s temo bazami (podrobneje o tem glej v Cankar, 1999) o ezultatiR Pri pregledu rezultatov smo opazili trend vse veejega osipa .tudentov iz generacije . generacijo (slika 1). Trend je pomemben ravno zaradi morebitnega vpliva spremembI selekcijskega postopka, seveda pa so lahko tudi drugi razlogi za tako situacijo o Najpomembnej.e rezultate predstavljajo korelacijski koeficienti v naslednjih tabelah o Prikazujejo povezanost posameznega prediktorja (bodisi mature, bodisi sprejemnega izpit  in njunih posameznih delov) s skupnim kriterijem (trije kriteriji .tudijske uspe.nosti) o Povpreeij ocen tretjega in eetrtega letnika ni, ker v easu zbiranja in oblikovanja bazI podatkov .e ni bilo dovolj podatkov - ocen. V tabeli 2 so prikazane korelacije med najpomembnej.imi prediktorji in kriterijo .tudijske uspe.nosti. Najpomembnej.i prediktor med vsemi je rezultat sprejemnega izpit  (KR). Vse korelacije tega rezultata s kriteriji so statistieno pomembne na 5 odstotni ravno tveganja, posebno .e korelacija s povpreejem ocen izpitov v prvem letniku. V tabeli 3 lahko primerjamo povezanost prediktorjev in kriterijev v generacija . 1995/96. Najprej lahko opazimo, da kriterij rednosti .tudija ne korelira pomembno X nobenim od prediktorjev, ka.e le povezanost z uspehom v eetrtem letniku srednje .ole. Vnasprotju s tem pa vsi prediktorji statistieno pomembno korelirajo z vsemi kriteriji. . povpreejem ocen izpitov prvega letnika najvi.je korelira .tevilo toek, ki so jih kandidato dobili na maturi pri izbirnem predmetu psihologija. V generacijah 1995/96 je pribli.no 2 ģ 3 .tudentov v na.em vzorcu opravljalo maturo iz psihologije. Ti .tudentje so se izkazali z  465258593845514338394628383842010203040506070 gen 9 . gen 9 . gen 9 . gen 9 . Slika 1: Prikaz rednosti prehajanja .tudentov iz letnika v letnik po generacijah. Prvi* stolpec predstavlja prvi letnik, drugi drugega in tako naprej. .tevilke zraven stolpcev* predstavljajo .tevilo dijakov v doloeenem letniku.* Napovedna veljavnost mature65RTabela 2: Korelacijski koeficienti za generaciji s sprejemnim izpitom (1993 in 1994).* uspeh 3. uspeh 4. ZOCENE* ZZAKLJ ZSPOS ZTZPS ZTZSI KR letniku SŠ letniku SŠ ** rednost študija -.05 -.22 -.06 -.22 -.15 .01 -.06 -.19 (reden = 1, N=95 N=95 N=95 N=95 N=95 N=95 N=95 N=95 nereden = 2) p=.63 p=.03 p=.60 p=.03 p=.14 p=.97 p=.58 p=.07 SRYSUH.MHRFHQQ .28 .18 .31 .09 .03 .45 .45 .57 izpitov 1. N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 letnika p=.01 p=.09 p=.00 p=.39 p=.77 p=.00 p=.00 p=.00 SRYSUH.MHRFHQQ .22 .16 .26 .12 -.12 .37 .12 .29 izpitov 2. N=85 N=85 N=85 N=85 N=85 N=85 N=85 N=85 letnika p=.045 p=.14 p=.02 p=.27 p=.26 p=.00 p=.26 p=.01 SRYSUH.MHRFHQQ .29 .19 .33 .14 -.04 .47 .36 .52 izpitov 1. in 2. N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 N=87 letnika p=.01 p=.07 p=.00 p=.21 p=.68 p=.00 p=.00 p=.00 * ZOCENE – z-vrednosti povpreeja ocen matematike, sloven.eine in prvega tujega jezika v 3. iU 4. letniku S. o ZZAKLJ . z-vrednosti ocen na zakljuenem izpitß ZSPOS – z-vrednosti rezultatov testa sposobnosti ZTZPS – z-vrednosti rezultatov testa znanja iz psihologije ZTZSI . z-vrednosti rezultatov testa sintetienega znanj  KR . kriterij na sprejemnem izpitu; povpreeje vseh petih z vrednosto ** Pri kriterijski spremenljivki ‘rednost študija’ imajo višjo vrednost posamezniki, ki niso redno napredovali v višji letnik. zanimiv podvzorec. V tabeli 4 lahko primerjamo izraeune povezanosti prediktorjev X istimi kriteriji, le da so enkrat upo.tevani vsi popolni podatki (N=65), drugie pa le podatko za 56 .tudentov, ki so opravljali maturo iz psihologije. Razen v enem primeru so povezanosto med prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkami vedno pomembnej.e pri slednji skupino .tudentov. Glede na zmanj.ano variabilnost bi prieakovali manj.e korelacije, rezultati p  ka.ejo drugaee o Pomembnost razlike med korelacijskima koeficientomaR Izraeunana pomembnost razlike med korelacijskima koeficientoma rezultata sprejemneg  izpita in uspeha na maturi s skupnim kriterijem . povpreejem ocen izpitov v prve . letniku .tudija zna.a 1,916, kar se interpretira kot z-vrednost (za 5 % stopnjo tveganj  mora zna.ati 1,96 in za 1 % stopnjo 2,58). Razlika je torej zelo blizu statistiene pomembnosto pri 5% stopnji tveganja, vendar je ne dose.e. Po enakem izraeunu smo izraeunali .e zN vrednost pomembnosti razlike med korelacijskima koeficientoma obeh prediktorjev . povpreejem ocen izpitov drugega letnika. Rezultat zna.a 0,998, kar pomeni, da bi bil  taka razlika pomembna .ele pri stopnji tveganja 31 odstotkov o 66RG. Cankar* Tabela 3: Korelacijski koeficienti za generaciji z maturo (1995 in 1996)* uspeh 4. let. ROK USPEH na TOCKE1 TOCKE2 TOCKE3 TOCKE_PSI SŠ mature * maturi rednost študija ** -.28 .12 -.13 -.04 -.17 -.13 -.05 (reden = 1, N=117 N=85 N=85 N=85 N=85 N=85 N=73 nereden = 2) p=.00 p=.29 p=.23 p=.69 p=.12 p=.24 p=.66 SRYSUH.MHRFHQQ .26 .11 .32 .18 .16 .29 .43 izpitov 1. N=80 N=65 N=65 N=65 N=65 N=65 N=56 letnika p=.02 p=.37 p=.01 p=.15 p=.20 p=.02 p=.00 SRYSUH.MHRFHQQ .27 .17 .43 .43 .19 .26 .35 izpitov 2. N=80 N=65 N=65 N=65 N=65 N=65 N=56 letnika p=.02 p=.19 p=.00 p=.00 p=.14 p=.04 p=.01 SRYSUH.MHRFHQQ .29 .16 .41 .34 .19 .29 .43 izpitov 1. in 2. N=80 N=65 N=65 N=65 N=65 N=65 N=56 letnika p=.01 p=.21 p=.00 p=.01 p=.13 p=.02 p=.00 * ROK mature – pomladni rok = 1, jesenski rok = 2 TOCKE1 – maturitetne toeke pri predmetu materinski jezik (obieajno sloven.einaÖ TOCKE2 . maturitetne toeke pri predmetu matematik  TOCKE3 . maturitetne toeke pri predmetu prvi tuji jezi÷ TOCKE_PSI . maturitetne toeke pri izbirnem maturitetnem predmetu psihologij  ** Pri kriteriju ‘rednost študija’ imajo višjo vrednost posamezniki, ki niso redno napredovali v višji letnik. Tabela 4: Primerjava korelacij pri celotnem vzorcu in izbranem podvzorcu dijakov, ki so* opravljali maturo iz psihologije.* Izbrani podvzorec z maturo iz psihologije Celotni vzorec N=56 SRYSUH.MHRFHQO . N=65 SRYSUH.MHRFHQO . Uspeh v 4. letniku SŠ .35 p=.01 Uspeh v 4. letniku SŠ .30 p=.01 Uspeh na maturi .35 p=.01 Uspeh na maturi .31 p=.01 TOCKE1* .20 p=.13 TOCKE1 .18 p=.15 TOCKE2 .13 p=.33 TOCKE2 .16 p=.19 TOCKE3 .32 p=.02 TOCKE3 .28 p=.02 TOCKE_PSI .42 p=.00 Opomba: Imena spremenljivk so razlo.ena pri tabeli 3.* Napovedna veljavnost mature*66 RazpravaR Analiza povezanosti prediktorjev obeh selekcijskih postopkov in treh kriterijev, ko predstavljajo tri mere .tudijske uspe.nosti (rednost .tudija in povpreeji izpitov prvega iU drugega letnika), je pokazala razlike med kriteriji. Rednosti .tudija ne moremo napovedato bistveno bolje z nobenim od izbranih selekcijskih postopkov. Verjetno je izbrani kriteri . pregrob (dihotomna spremenljivka), lahko pa na rednost .tudija vplivajo tudi drugi dejavniki ¸ ki jih nismo kontrolirali o eeje so razlike v napovedni veljavnosti povpreeja ocen izpitov v drugem letniku ¸ matura ima v tem primeru veejo napovedno veljavnost kot sprejemni izpit, vendar razlik  ni statistieno pomembna. V napovedovanju ocen izpitov prvega letnika se sprejemni izpi1 poka.e kot bolj.i prediktor, razlika v koeficientih napovednih veljavnosti pa je na meji 5 ˆ statistiene pomembnosti. Kljub mejni pomembnosti lahko zavrnemo nieelno hipotezo, d  med napovedno veljavnostjo sprejemnega izpita in mature za uspe.nost pri .tudijß psihologije ni razlik o Izka.e se, da matura ni bistveno bolj.i selekcijski postopek, kot je bil sprejemno izpit za .tudij na Oddelku za psihologijo v Ljubljani. Poleg tega se v zadnjih letih veea osi . .tudentov iz letnika v letnik, kar ni razveseljiv podatek in je lahko med drugim povezaU tudi s spremembo selekcijskega postopka, eeprav je potrebno poudariti, da ni nobenI vzroene povezave med izkazanim veeanjem osipa .tudentov in uvedbo mature ko1 selekcijskega postopka. Napovedna veljavnost mature za uspe.nost pri .tudiju psihologijI se poveea, ee dodatno upo.tevamo uspeh pri izbirnem predmetu psihologija na maturi o Mogoee bi bilo smiselno favorizirati ta predmet pri vpisu na .tudij psihologije na Univerzo v Ljubljani o Kak.ne so omejitve ugotovitev?R Na podlagi rezultatov ne moremo sklepov posplo.iti na vse sprejemne izpite in maturo n  splo.no. Ugotovitve v zvezi s sprejemnim izpitom se nana.ajo le na sprejemni izpit, ki sI je odvijal na oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani. Pri ugotovitvah v zvezi z matur 1 moramo biti pozorni na dejstvo, da je bila leta 1995 matura v obliki, kot jo poznam 1 sedaj, izvedena prvie in je bila zato bolj pomanjkljiva, kot matura v kasnej.ih letih o Pozorni moramo biti tudi na to, da so bili v vzorce vkljueeni le vpisani kandidati ¸ nobenih podatkov nimamo o tistih, ki so si psihologijo .eleli .tudirati, a niso bili izbrani p 1 takrat veljavnemu selekcijskemu postopku. Samo iz .tudije uspe.nih je te.ko sklepati 1 veljavnosti selekcijskega postopka in taka .tudija je nujno pomanjkljiva. Vse zveze meB spremenljivkami bi bile lahko popolnoma drugaene, ee bi izhajali iz vzorca, ki bi obsega× vse, ki si .elijo .tudirati psihologijo. Poleg tega pride zaradi selekcije do omejenosti obseg  doloeenih spremenljivk (Bucik, 1997), kar spremeni velikost korelacijskih koeficientov o Dodatna omejitev je dejstvo, da je vzorec selekcioniran ravno po lastnostih, ki so predme1 raziskave (v kar najveeji meri vplivajo na .tudijsko uspe.nost). Te.ko si je ustvariti ustrezn 1 68RG. Canka@ interpretacijo kateregakoli selekcijskega postopka samo z analizo rezultatov, dobljenih n  uspe.nih kandidatih o Taka raziskava odpre mnogo novih vpra.anj in problemov. Eeprav predstavlj  temeljit in skrbno pripravljen projekt, je kljub temu v svojih sklepih zelo omejena in . svojih izhodi.eih veasih pomanjkljiva. V nadaljevanju .tudije bi bilo treba raz.iriti vzore Ŧ in najti nove naeine za merjenje kriterija uspe.nosti. Na ta naein bi lahko pri.li d 1 natanenej.ih informacij, ki bi jih bilo mogoee uporabiti za izbolj.anje mature o Zahvala: Avtor se zahvaljuje Dr.avnemu izpitnemu centru za posredovanje baz podatkov 1 uspehu kandidatov na maturi, izr. prof. dr. Argiu Sabadinu za posredovanje baz podatkov 1 uspehu kandidatov na sprejemnem preizkusu in izr. prof. dr. Valentinu Buciku za pomoe pro urejanju baz podatkov o LiteraturaR Bahovec, I., Benulie, S., Bre.ar, F., Bucik, V., Budin, J., Drole, R., Gabr.eek, S., Gams, A. ¸ Grgurevie, J., , M., Loreneie, I., Pivk, V., Potrata, M., Slivar, B. in Urank, M. (uredil F o Bre.ar) (1998). Notranje vrednotenje mature 1995-1997: poroeilo [The internal* evaluation of Matura 1995-1997: final report]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center o Bahovec, I., Benulie, S., Bucik, V., Budin, J., Domanjko, D., Drole, R., Jurie, M., Kali.nik, M. ¸ Kralj, A., Papie, A., Rabiega Zu.ie, B., A., Slivar, B., Starc, S. in Urank, M. (uredili S o Benulie in A. Papie) (1999). Maturitetno letno poroeilo - matura 1999 [Matura* annual report 1999]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center o Bahovec, I., Budin, J., Domanjko, D., Kali.nik, M., Kralj, A., Lapajne, Z., Opeka, M., Papie ¸ A., Pivk, V., A., Slivar, B., Starc, S., .kerjanc, N., Urank, M., Ur.ie, M., Zobec, U. iU Zu.ie, B., (uredila A. Papie) (1997). Maturitetno letno poroeilo - matura 1997* [Matura annual report 1997]. Ljubljana: Dr.avni izpitni center o Bahovec I. in Slivar B. (1996) Poti k maturi [Paths to Matura]. Ljubljana: Zavod RS z  .olstvo o Bucik, V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Essentials of psychological testing].* Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo o Cankar G. (1999) Napovedna veljavnost mature in sprejemnega izpita za .tudij psihologije* (diplomsko delo) [Predictive validity of Matura and entering examination for the* psychology undergraduate study (Unpublished BA diploma)]. Ljubljana: Univerza . Ljubljani, Oddelek za psihologijo o Lapajne Z. in Zobec U. (1997). Soeasna veljavnost in veljavnost konstruktov pri merjenju* znanja iz obveznih maturitetnih predmetov [Concurrent and construct validity of* Matura exams in compulsory subjects]. Portoro.: 2. kongres psihologov Slovenije o