253. štr.ilka.
Ljubljana, v ponedeljek 3. novembra
XVII. leto. 1884.
I-hdi* vsak dan *%«•«'• «*r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av a tri j ak o-oge rake dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez požiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doui računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaS*. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., Če bo dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se tzvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo. Uredništvo in u pravniitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 avstro-ogerski izravnavi.
Avstio-ogerska izravnava ima se tekom prihodnjih let obnoviti, in razprave, ki se bodo vršile za njo mej nami in Ogri, obujale bodo tesno čut, da je naša država razdvojena in da je treba vselej mnogo besedovanja, kadar se gleda, da se popolnem ne pretrga tanka nit, na katerej visi avstro-ogersko jedinhtvo. Po vojni z leta 1866. je osnovni zakon državni razdelil cesarstvo v dve samisvoji polovici, kateri vkupe drži jpdino le personalne unije vez. Vnanje razmere, vojska in financije — to je njima le tako dolgo vkupno, dokler imata voljo oba državna kontrahenta, in pride naj katerikrat do resnega antagonizma mej njinima vladama, potem so more o avstro-ogerski dižuvi govoriti le v tem zmi.-lu, ka kor se govori, da ostanemo v Evropi, o Švediji in Norvegiji.
To naše stališče ni ravno prijetno, a stanovito ga z veseljem poudarja ogersko prebivalstvo, poudarja ga tudi iskreni prijatelj sedanjega ogerskega min;8ter8kega predsednika, dr. Falk v adresi večne v državnem zboru ogerskem, katera je njegovo delo. Ta adresa naše dižavno-pravne izravnave ne smutra potrebne, tako potrebne, da bi brei nje država naša šla ua dvoje, nego ona govori o njej, kakor se go-vo i o vsakdanji pogodbi mej dvema državama. Iz teh ogerskih nazorov pa puhti velikanska samozavest in zavoljo nje bodo imele velike težave razprave o izravnavi, katere napoveduje prestolni govor našega cesarja pri otvorjenji ogerskega državnega zbora s 29. dne septembra meseca.
Ker si je 0'er.skn zadnja leta nekoliko pomogla, zato so Magjaii od same sreče postali vrtoglavi in ta vrtoglavost je kriva, da bočtjo poskočiti s ceno, za kntero hočejo dognati z nami novo izravnavo. To nam obetajo v svoji adresi, še bolj pa v spisih, ki se tičejo te stvari. Donesek Trans-litvanije, ki sedaj znaša kakor znano 30 "/„, ta se mora predrugačiti Ogrom v korist; avstro-ogerska banka, ki jamči jedinstvo v denarji, naj se razdruži v dva jednakopravna oddelka, vkupuo železničarstvo naj gre vsak sebi. Le če Avstrija dovoli, da se stari njen sistem državni razbije, da se pretrgajo najimenitnejše gospodarske vezi,  potem  še le bodo go-
spodje v Pešti pripravljeni, da z Avstrijo ponovijo uravnavo. Ako pa na Dunaji ne bodo do komolca hvalili magjarsko to milost, potem nam pokažejo zobe v podobi carinske ograje, potem zapro nam svoje meje.
No, tudi tu se ne bode tako vroče jedlo, kakor se kuha. Madjarski šovinizem nekoliko odieoja, kadar je reprezentovan v posamični osobi, kadar se ne more naslanjati na zbrani parlament. Morebiti utegne kateri Arpadovcev pomisliti, da se Avstrija njihovega carinskega pretenja nema čisto nič bati. Kvaro bode carinska ograja delala samo madjarskemu žepu. Nam je lahko vprašati, odkodi bodo naši prijazni sosedje dobivali obrtnoatne stvari, katere so jim potrebne, če hočejo še naprej biti Evropci, — odkodi, če jim jih Avstrija ne uvaža. Doma jih gotovo ne dobe, tudi jih ne dobijo z Ruskega, Rumunskega ali Srbskega, ampak iskati si jih bodo morali pri nas. In (•■' tako hote iz svojega plačevati carino in podražiti si uvaževaoo blago, slobodno jim to veselje! Hujše bode, če jim mi podražimo žito, prt dno dojde k nam čez mejo; potem budemo mi dobivali cenejše žito, odprle se nam bodo amerikanske žitnice, tiste žitnice, ki baš sedaj toliko preglavice delajo ogrskim žitnim magnatom. Da si pustimo mi ua naše blago nakladati carino, predno preide ogersko mejo, da pa mi ne bi smeli carine zahtevati za ogerako žito, če jo le moremo — tega pač Mad,ari sami ne bi verjeli! Madjarski Šovinisti morajo pred vsem pomisliti, da si pri nas vsak razumnik nazaj želi status pred 1. 1848 , ko so mej nami in Madjari bile še mitnice in marsikaj drugače, nego je sedaj. Izravnava mora se vršiti na podlagi načela: nDo ut des!" ker mi nikakor ne umejemo, da bi bili baš M.».djari, kljubu svojemu izreduemu domoljubju, kljubu svojej tner-giji in političnej doslednosti „izvoljeni narod kat eksoheu", ki živi in se razvija na stroške drugih u«rodno8tij. Dogma ogerske državice razumnosti bode torei o pravem času morala odjenjati nekoliko svojih resnic in to nič manj, akoravno je zapisaua in spravljena v arhivu, kamor je šla dvojno nesrečna adresa ogerske državuo-zborske večine. Q.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. novembra.
Jutri ima budgetni odsek avstrijske dele* gnclje sejo. V četrtek bode najbrž grof Kaluoky razkladal vnanje zadeve in najbrž tudi pojasnil raz mere v Bosni in Hercogovini, ker je letos tudi bil obiskal ti deželi. Delegacijski odseki imajo Se precej dolgo dosti dela, in plenarne seje delegacij se bodo jedva začele pred 12. novembrom.
Češki deželni namestnik je kouci prošlega tedna prišel na Dunaj in poročal o minulem zasedanji deželnega zbora, dobil potrebne instrukcije za bodoče volitve v državni zbor, ki se bode razpustil brž po Velikej noči. Že sedaj je gotovo, da državni zbor v svojem zadnjem zasedanji ne bo mogel rešiti obilega gradiva, ki ga čaka. Sešel se bode še le v decembru. Skušnje pa uče, da čas |ired Božičem za parlamentarno delo ni pripraven, še le po Božiči začne se redno delovanje. Ker se o Veliki noči razpusti, ostane mu samo 3 mesece za pravo delovanje. Jasno je tedaj, da bode muogo že sedaj nakupiče-nega dela počakalo druzegu državnega zbora in zato bodo prihodnje državnozborske volitve posebno važne.
Nam Slovencem se rado očita, da nesmo zmerni kakor Celil. Vladni listi nam poslednje radi stavijo za vzg'ed. Našim bralcom, mislimo, da je dovolj znano, da so čehi dosegli od sedanje vlade neizmerno več nego mi. Zato pa pri vsej svojej zmernosti ne mislijo držati rok križem, temveč zahtevali bodo, ko se začne držuvni zbor, da se pomnoži število profesorjev na českej medicinske]' fakulteti v Pragi, in da se slednja bolje preskrbi z učnimi prijiomočki, da bode mogla tekmovati z nemškimi medicinskimi fakultetami. Ali bi ne bilo umestno, da bi naši državni poslanci posnemali tako češko zmernost in se bolj potegnili za slovenske sređuje šole. Čas bi Že bil, zlasti je nujna potreba, da bodo učiteljišča popolnem slovenske
Liberalni listi se še vedno jeze, da je mini-sterstvo dovolilo otvoriti drugi razred českej šoli na Dunaji, da si je bil spodn.feavutrijskl deželni šolski sovet prepovedal. Pri tem skušajo dokazati, da je češka Šola nepotrebna, da celo škodljiva v nemškem mestu. Posebno kažejo na to, da učenci češke šole ne bodo mogli prestopiti v nikako drugo šolo na Spodnjem Avstrijskem. To je pa samo zavijanje, kajti v českej soli se poučuje tudi nemščina, tedaj bodo otroci si je toliko prisvojili, da bodo shajali na kakej drugej šoli, ko bi jih okoliščine silile prestopiti. Čudno je pa pri tem, da se ti listi sklicujejo na to, da bi ti otroci potem ne mogli sha-
LISTEK.
Gianettino I' Inglese.
(Nemški spisal Fran pl. Gaudy, poslovenil L P.) (Dalje.)
Najgrozovitejša roparska četa bila je ona Gia-nettina V Iuglesa. Ime tega roparja razširjevalo je strah notri do Kvirinala, njegova četa se je mogla meriti z najpredrznejšimi v napoleon6kej šoli izuče-nimi žandarji, ter je bila v stanji zadrževati izlete potnikov in slikarjev po cele tedne; ali saj tako dolgo, da je odšla v nasprotno stran.
Njegovo bivališče bilo je v najdivjejšej gorskej soteski mej Riofreddom in Carzolijem, prav na meji papeževih in napolitanskih dežel. Ljudstvo se je rotilo s tisoč prisegami, da je Gianettino čarovnik, da ob jednem zamore biti na dveh krajih, ter se lahko naredi nevidnega, in vsaki čas ve do zadnjega bajoka, koliko ima plačati najemnik. Večina se je imela za srečno, če je mogla kupiti varstvo strašnega roparja za kako določeno svoto na leto, in prizadevala se je preskrbeti z živežem njega in njegove to-varišče.  Bil je kralj Sabinskih in Marserskih gord.
Surove pripovedke kmetov so kmalu našle poslušno uho v klepetavem in prazuovernem Rimu, in širile so se v najčudnejših pretiranjib od ust do ust. Gianettino bil je nek mlad mož, k večjemu kakih dvajsetih let, lep kakor Apolon, hraber kakor Cesar, zvit kakor general Miollis, dovolj predrzen gledati smrti v obraz, in metajoč proč po cele pesti pijastrov. Njegovo ime razlagale so te govorice s tem, da je on nek angleški princ plemenite krvi, kateri si jo za zabavo izbral svobodno in nestanovitno življenje roparskega glavarja. Spominjali so se znanega A'fonza Piccolominija, vojvoda Monte - Marianskega, bi je konci šestnajstega desetletja tudi postal roparski glavar, in celih deset let opravljal ta posel — zato so se nazadnje tudi te govorice zdele verojetne. V Rimu ni nič preneumnega, da ne bi se verjelo.
V onem letu prišla je nekega lepega juljskega jutra iz alherga Fenice v Vicovaru postarna, Črno oblečena ženska. Ne zmenivši se za opomine svoje gospodarice, da pota neso varna, ukazala je nekemu postar-nemu zamorcu, že z obledelo kožo in Bivimi volua-timi lasmi, posaditi jo v žensko sedlo na svojo mulo, in popraševala je po kakem kažipotu v Riofreddo. Dolgo se ni ponudil noben Vicovarec za to slabo pot, dasi je ponujala visoko plačilo; nazadnje se je
vendar oglasil nek kodrast, zvit deček kakih petnaj stih let, pripeljal je Bvojega oslička, zavihtel se po strani na neosedlano, z jedno samo vnjo obrzdano žival, in dirjal je pred damo,  pri čemer je na vse grlo,  ne  baš preveč prijazno pel svojo rittornelle.
Tiho in vsa zamišljena jezdila je dama za njim. Bila je visoke rasti iu suha. Njenega obraza ni mogel videti Comino s svojimi črnimi risovimi očmi, kajti zakrival ga je gost pajčolau.
Eo so prišli do samostaua sau Cosimato, rekel je fant: „Kaj, signora, ko bi zdaj le malo počili pri očetih frančiškanih, beV Mali zajutrk — jeden i. 11■•':-<• o. Potem ne bo na dolgo in široko nobeue hiše, skale tu okrog neso presciutto in reka Spi-agpia ni orvieto. Lep samostan, san Cosimato! Ljubeznivi očetje — lepa cerkev — čudovita podoba matere božje.
Dama je odkimala z glavo iu dala je kažipotu znamenje iti dalje.
„Vrag vedi," mrmral je Comino, „kaj išče ta ženska v naših gorah! — „Siguora" nadaljeval je, „poglejte malerične, z vedno zelenimi hrasti obraščene skale, pred vsem pa čudovito lepe aloe, ki rasto tam po soteski.
Tujka je za jedno trenutje privzdiguila paj.
jati na drugih šolah zaradi pomanjkanja nemškega jezika, pa ne pomislijo, da češki otroci, ki ustopijo v prvi razred nemške šole, še manj znajo nemščine, kako pa naj ti potem v nemškej aoli napredujejo. Pa saj tu gre samo za to, kako bi se mogla Slovanom ovirati ustavno zagotovljena pravica in njih narodnostni m/roj.
Odsek za pretresu vanje reforme ogenke gospodske zbornice začel je svoje delo Da bode vsprejel vladno predlogo, o tem ni nobene dvojbe, ravno tako tudi ni dvojiti, da bode vladna predloga vsprejeta v zbornici poslancev. Drugače pa utegne biti v gos »odskej zbornici, tum bi jo utegnili v marsičem premeniti. Katoliškim škofom namreč ne ugaja,"ffa bi titularni škofe ne bili več člani zbornice in da Židi dobe v njej svojega zastopnika Raznim plemenitnikom se pa dozdeva cenzus za gospodsko zbornico previsok in ga bočejo znižati s 3000 na 2000 gld.
t ii.iiijr države.
»Pol. Corr." se piše iz Sofiie, da se program na podlog1 kateregu so se združili bolgarski kou-kervativci in Cankcva privrženci, izreka za točno izpolnitev Berolmske pogodbe. Dvomi se pa, da bi bi!o konservativcev in Cankovcev dovolj, da bi vrgli ministerstvo.
Vtorek se je francoskemu seuatu predložilo poročilo odseka o novem volilnem zakonu za senat. Vsprejela se je nujnost te predloge, ker mora do 22. že postati zakon, da se bodo mogle volitve 4. januvarja vršiti že po novem zakouu. Razgovor o tem se začne jutri. Odsek se je izrekel za vladno prediogo.
Dopisi.
Iz Rudolfovega 1. novembra, flzv. dop.] (Šolske sestre de Notre Dame) Goriškega oddelka bodo v bližnje Kandiji zidale poslopje za dekliške šolo s posebnim oddelkom za gluhoneme deklice. Red se je obrnil do deželnega odbora z vprhšanjem, ueso li kake deželne ustanove za gluhoneme, ker je pripravljen take nesrečne otroke prevzeti v oskrbovanje in izrejo. Mej šolskimi sestrami je već tacih, ki bo izpiune za pouk gluhonemih in praktično izurjene v Goriškem zavodu. Učni jezik bode se ve da slovenski na dekliški šoli, kakor na oddelku /a gluboneme deklice. Ker je na Kranjskem k.-nb 30 do 40 gluhonemih deklic, za katerih odgojo dozdaj nikdo ni skrbel, bi pač bilo želeti, da se redu omogoči napraviti omenjeni oddelek. Kolikor nam je znano, zapustil je pokojni župnik Hokapfel vse svojo premoženje, pravijo, da kacih 160.000 gld. v ta uameu, da se ustanovi zavod za gluhoneme. JHolzapfel je že precej let mrtev, o ustauovi pa še ničesar ni slišati. V poslednjem deželnem zboru vprašal je, če se ne motimo, g. dr. Vošnjak, kaj da je s to ustanovo in zakaj jo vlada ne izroči deželnemu odboru, kateri tudi vse druge ustanove oskrbuje. Vsekako bi se moralo ponuditi redu kako podporo, da napravi toli potrebni oddelek za gluhoneme, vsaj tako dolgo, dokler ne dobimo lastnega deželnega zavoda.
Iz Jflozlrja 1. novembra. | Izv. dop ] (Dolce far niente). Leto se nagibi je h koucu in našim narodnim iii ušt.vai.\ se bliža sezona „ živega srebra". Vse vre in se giblje, povsod se piipravljajo načrti za zimske zabave, in najskromnejša bralna društva na kmetih se trudijo že sedaj, prirediti svojim dru-Stvenikom ure pravega narodnega veselja.  Samo v
našem „zlatnu" Mozirji (pa ni vselej „zlato", naše Mozirje, še prav blatno je včasih, posebno kedar dežuje) ugnezdila se je sezona rribje krvi*4, naša nr rodna rtrunva, katerih Imamo tukaj kar troje, prav mirno dremljejo, kakor ko bi hotela prespati pusti zimski čas. A kaj hočemo! Sokol je vzletel mnogokrat to leto; trdi ho celo, daje imel več izletov, kakor telovadnih vaj, in istina je, da je prejel svoj krvni krst v zavratnem napadu častne straže Šoštanjskega „Hadži Loje". Ker Brno ravno pri šo-štanjskem „Hadži Loj i", se ne moremo vzdržati, da bi o tem čudnem strijci ne izpregovorili par besed. Ko bi iiamreč dobro ne vedeli, da je mož prav na Kranjskem doma, uti-gnili bi gotovo soditi da 'se je porodil od plavooke in rumenolase Germanke mej tevtonskimi hrastovimi gozdi, tam kje na ,.ni-dečej zemlji". Kakor so se namreč stari Germani odlikovali po svojej čudnej opravi, tako se tudi ta Šoštanjski pseudo-German oveša z znaki hrastove kulture, tevtonskega mišljenja. Narodne barve nemške nosi on, nosijo njegovi pomagači, njegova slav-noznana Magljajska garda, da celo njegov konj nosi včasih nemške narodne barve —, da bi vsaj nikdo niti trenutek ne dvomil o trdnem mišljenji slavnega tega junaka. Čast, komur čast gre; i mi z neko posebno hudomušno zadovoljnostjo pripoznavamo tega kulturotiosca izreden strategičen talent; sijajno se je isti pokazal pri zavratnem. uprav Magljajskem napadu uu Sokole, sijajno pri organizovanji tiste hrabre, žganjskim duhum navdahnene čete, koja je izvršila napad sebi in svojemu poveljniku v toliko slavo. Samb žal nam je, da ta, kakor strategičen genij do tolike slave došli „general" ne najde svojej nadarjenosti primernega delokroga, kajti v Šo-štanji ga razun nekojih dvomljivih elementov nič kaj v čislih nemajo. Pač pa bi hrabri junak dobro storil, ko bi b svojo, na bosanske ustaše spominjajočo četo napotil se tja doli v Afriko, kjer misli Nemčija ustanoviti nemške kolonije. Oodu mu bode prodiranje z nemško kulturo mej zamorce svobodno, našel bode sebi čisto podobne nasprotnike in mi ne dvomimo, da bode zbog svojega vztrajnega junaštva gotovo kmalu „feldmaršal". Vender prepustimo tega nadepolnega proroka Vahteici, oziroma Vabterco njemu, kar je sicer vse jedno, in vrnimo se zopet uazaj.
Čudno je, da naša Čitalnica, koje veselice do sedaj vsaj neso na slabem glasu bile, tako trdovratno miruje! Mari ista nemn zagotovljenega obstanka; mari jej manjka članov, duševne in gmotne podpore?? Nikakor! Čitalnica ima dovolj udov, dovolj gmotne podpore, manjka jej samo isto, kar se jej kot najbolj delavnemu društvenemu zavodu, koji ima jedino le prosveto in gojitev pravega rodoljubja v namenu odrekati ne more; manjka jej priznanja od nekojih sicer vseskozi vrlih tržanov. Ne moremo si kaj, da bi pri tej priliki ne obsodili obžalovanja vredno, ob jednem pa tudi smešno opozicijo napram Čitalnici, koja opozicija ni niti svojim pouzročiteljem niti dobrej stvari v čast. Ne samo z ustmi, dejansko je treba dokazati plemenitost svojega rodoljubja, in to gotovo ni rodoljuben čin, Če se pri nas na deželi, kjer je sluga toliko bolj potrebna, narodna društva trdovratno prezirajo. — Uprav to čudno obnašanje naših, moramo reči, veljavnih nekojih tr-
Čolan, in pogledala je romantični kraj z mrzlim pogledom ; potem je zopet zakrila obraz. Cominova radovednost bila je zadovoljena in mrmral je nekaj O nekakej veccbii puttani skoz zobe, hotel je ravno naprej pognati, kar ga vpraša dama, ali pozna roparskega glavarja Gianettioa V Inglese.
nČe ga poznam, madania," glasil se je odgovor. ,. Kakor mojega brata. Pomislite, moj svak Gian-battista ima sestričino Katarino, atrije katere Bar-tolo ali Bortoloue, kakor ga imenujemo za razloček od švedrastega Bartolioa ima za botra Spina-Vival-dija, nekega roparja pri Gianettinovej četi. Vidite tedaj, da ga moram poznati."
„Dobro, tedaj boste tudi vedeli, kje da navadno biva, da me peljete k njemu."
Comino je debelo pogledal: „Kaj, da bi vas peljal k njemu V Drugi ljudje hvalijo Boga, da jih obvaruje Gianettma — in vi hočete." —
„Kakor sem rekla. Jaz moram govoriti ž njim. Ti praviš, da ga poznaš. Kakšen je, popiši mi ga natančno."
Kažipot je prisegel pri čudotvornih kosteh svojega patrona KompostelJBkega, da je več kakor petdesetkrat moral peljati glavarju z artičokami obloženega osla od strani Fillipa Ricci, bogatega Nego-
zianta di campagna, in začel ga je opisovati, pa ga je preveč povzdigoval in pretiraval, da bi moglo to blebetanje dolgo zanimati tujkino radovednost.
„Kaka stara ljubezen, kaka obupana stara devica" — posmehoval se je Comino sam zase. „Ne, pri nas v gorah imamo vendar lepše. Kaj se neki domišljuje ta stara mačka ? — No, slišite, signora, ker se vi toliko zanimivate za roparskega princa, veste tudi že gotovo, da je oženjen."
„Oženjen," zaklicala je dama hitro, s kom pa?"
„Ej, k vitko Peppino, hčerjo pokojnega na ve-šalih umrlega Pippo Ceccarellija, bivšega glasovitega roparskega glavarja. Ljubeznjiva, lepa ženska — ljubosumna pa kakor vrag. Le varujte se jo. Ima pa tudi Že dvoje otrok — dva dečka, lepa kakor angelja."
Potovalki so se udrle solze, in začela se je glasno jokati.
„No, pa sem jo zadel!" zaklical je po tihem dečko s posmehljivim obrazom. Prav tako je, kakor sem mislil. Zapuščena stara devica, ki hoče uloviti Gianettina. To bo lepa igra — nikakor bi ne maral biti na njenem mestu."
Pot je bila vedno strmejša in slabša, kraj je bil prava divjina. Le posamezne oljkine rastline bo
ianov bole najbrž krivo, da — ne samo Čitalnica, nego tudi ostali narodni društvi mirujejo, da ne kažejo pravega življenja, kakoršnega smo sicer navajeni. Niti dobrej stvari, niti društvom samim "ni ta prisljeni „dolce far niente" naših društev v korist; upamo samo, da bodo tb i naši opozicijonalci raz-videli, ter zopet svoje moči, kakor nekdaj posvetili v povz ligo narodnim našim društvom, katera bodo potem toliko bolj trdno poudarjala staro narodno čast trga Mozirskega. —
Domače stvari.
— (P res vi ti i cesar) podaril je prostovoljni pozami brambi v Trebnjem 60 gld.
— („Sic facta tulere!") Objavili smo že, da nam je 'znani Wawrerzka zaradi dopisa „Od Sumira 13. avgusta — 457. Ortsgrujipe des deutschen Schulvereines" poslal popravek, da ga neemo vspre-jeli in da je c. kr. mestno del. sodnija razsodila v našem zrn slu. A Wawreczka apeloval je na deželno sodnijo in slednja je pri obravnavi v 31. dan m. m. razsodila, da moramo popravek vsnrejeti. Obsodila nas je vrhu tega na 25 gld. globe in v stroške. Ugovarjali smo sicer, da Wawreczka v omenjenem dopisu niti imenovan ni, da nema pravice, govoriti
v Kočevcev in drugih osob imenu, da se po §. 19. tiskovnega zakona ne sme navajati novih fakt itd., a vse ni nič pomagalo, deželna sodnija bila je nasprotnega mnenja in tako smo danes primorani tiskati popravek na podlagi §. 19. tisk. zakona z dne 17. grudna 188 2, kakor je Wawreczka zahteval.
— (Konfiskacija.) Zadnjo (20.) številko „Škrata" zaplenila je c. kr. deželna vlada. Kaj je uzrok tej zaplenbi, še ne vemo, kajti v „Offene Ordre", katero je imel dotični gospod uradnik s seboj, ni nič določeno povedanega, temveč veleva se, zapečatiti ves stavek. Uredništvo Škratovo nas prosi, naznaniti, da ne bode uložilo prošnje za drugo izdajo, ker bi bilo po dosedanjih skušnjah brezuspešno, ampak da bode prihodnjej  številki dodalo prilogo.
— („Slovanu") se je prošnja za drugo izdajo zopet odbila.
— (Dr. Ivan Flapp,) profesor cerkvenega prava na semenišči v Gorici imenovan je škofom Poreško-PulJ8kim. Dr. Flapp porodil se je v 18. dan aprila 1845 v Korminu, v mašnika posvečen bil je 19. dan septembra 1868.
— (Slovensko gledališče.) V soboto predstavljala se je Raupachova žaloigra „Mlinar in njegova hči". Dasi je ta igra že staru in je že doživela Bog vedi koliko predstav, ima vedno še toliko privlačne sile, da še vedno polni gledališče. Pri omenjem i predstavi bila sta galeiija in parter popolnem razprodana, le lože bile so, kakor običajno, precej prazne. Igralo so je prav dobro, da, kolikor se tiče g. Kocelj a (Črnot) celo izvrstno. Gospića Petrinska (Marijca) izvela je svojo težavno ulogo jako vrlo, isto velja o g. Danilu, o gospici Zvonarjev i, ki jo bila pa za županjo nekoliko pre-mladostua iu o g. Pet riči (grobokopu). Kot nova moč nastopila je g. Lavoslava (Meta), ki je za prvi nastop prav hvalovredno igrala. Občinstvo bilo je s predBtavo jako zadovoljno ter je glavne osobe čestokrat izzivalo.
se videle po rebrih; tem bujnejše so rastli s srob-rotom oviti hrasti, tem gostejše so se stikala s polno trto obložena kostanjeva drevesa. Skalni robovi bili so razbeljeni od solnčnih žarkov. Bilo je že tri popoludne. Dama je zgubila vbo veselje povpraševati dalje, !e semtertja je pošepetala kaki dve besedi na uho zamorcu, ki jo je spremljal.
Comino jo je zavil s pota, v stran v neko sotesko, na mah je pa ustavil svojo žival, in obrnil se k ptujki. „Ali je vaša trdna in neomahljiva volja govoriti z glavarjem?" „Gotovo." — „Potem pa zlezite raz mulo. Po tej poti se ne pride kar tako, ta je samo za roparje in koze narejena. Pa gospa, prosim, saj je vam vse jedno — dajte mi zdaj plačilo — jaz mislim samo, da mošnje iz Gianettino-vega okrožja ne prihajajo tako težke kakor notri."
Dama bo ni opotavljala spolniti njegove prošnje. Comino obračal je prijete skude po roki, na mah je pa od veselja poskočil: „Vi morate biti Aogli-čanka, ekselenca! Kdo plača drugi tako dobro ? Oh,
vi morate biti postreženi, kakor kaka princezinja. Počakajte tukaj jedno trenutje, da objavim vaš prihod." — Zapiskal je na prste in zbežal je po strmem rebru.
(Konec prih.)
— (Obiskovanje pokopališča pri sv. Krištofu), bilo je tudi letos, dasi ua dva dni razdeljeno, izredno mnogoštevilno, in grobovi bili so z venci, lučicami, zelenjem in raznovrstnimi cveticami tako bogato in deloma tudi okusno okrašeni, da je bilo vse prostrano pokopališče vrtu podobno. Razvila se je v malo letih pri nas jako močna obrtuija s cvetlicami in venci in hvalevredno je, da v tej zadevi tudi napredujemo, vender se nam dozdeva, da smo ptišli z ozirom na narodno-gospodarstvo že prav blizu skrajne meje. — Gomile naših slavnih rojakov Vodnika, Bleiweisa, Jurčiča in dr. bile so kakor pretekla leta, tudi letos jako lino olepšane, pri Sokolovi piramidi pa so peli Čitalnični pevci štiri zbore, tako krepko in ubrano, da je v marsikakem očesu solza zaigrala. — Red bil je oba dneva uzoren.
— (Rakev) ranjkega kuezoškofa dra. Poga-čarja v stolni cerkvi bila je včeraj in danes krasno razsvetljena in z venci olepšana.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji), katera bode v torek 4. dan novembra 1884. leta ob 6 uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o računskih sklepih blagajnic in zaklad za 1883. leto. III. Šolskega odseka poročilo o ustanovitvi ljudske šole z uemškim učnim jezikom. Naposled: tajna seja.
— (Umrl) je na Ptuji znanega rodoljuba g. Jurce nadobudni sin g. A. Jurca, dovršivši letos prvo ieto pravoslovnih študij. Pogreb bode jutri Ob 4. uri popoludne. Lahka mu zemljica!
— (Kranjki narobe-Knab ali ka-li?) V nemškem irredentovskem Dunajskem dnevniku smo čitali dopis iz Kočevja, kateri pripoveduje, da se je 25. dan prošlega meseca v Goršarici (Masern) pri Dolenji Vasi otvorila „Schulvereinova" šola. To se seveda ni zgodilo na tihem; veliko ploskanja, kakor trdi rečeni dopis, vzbudil je tudi govor fajmoštra Jurija Jaklič-a, ki je hvalil neskončno previdnost in usmiljenje „Schulvereinovo" ter končal svoj pro log z: „Vivat, crescat, floreat „Schulverein !u Alije je to res ? Mi bi težko hoteli verjeti, da so v naši kranjski duhovščini take kukavice. Če je pa to res, potem je temu duhovnemu gospodu največji svetnik kralj Herodež, ki je nedolžne Betlehemske otroke moril, kakor sedaj „Schulverein" duševno mori slovansko deco!
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi Martinovo nedeljo, tO je 16. t. m. v „Hotel Europa" javni pevski večer, čigar program bode petje, godba in konečno ples. Natančneje se bode naznanilo še po plakatih. Ob jednem se opozarjajo gg. pevci marljivo udeleževati se pevskih vaj vsaki pouedeljek in sredo.
Odbor.
— (Orglarska šola) Cecilijanskega društva v Ljubljani šteje letos šestnajst učencev, mej katerimi je šest novincev. Šola se je pričela po dosedanjem učnem načrtu, poučujejo pa gg.: o. Angelik Hribar, Anton Foerster in duhovni svetnik Janez Gnezda.
— (V prepoved) je okrožne sodišča v Ru-dolfovem delo z razsodbo dne 21. pr. meseca knjiga »Zur Lage der Deutschen 'in Krain", ki jo je spisal nekov dr. Rohmeder v Monakovem. To pa že mora biti „hochster heuriger" iz nemškega vinograda !
— (Gornjogradski okrajni odbor) je v svojej seji dne 30. t. m. na predlog g. I. Li-polda sklenil, pozvati tiste zastopnike, katere je okrajni zastop v okrajni šolski svec Gornjegradski volil, da se ne udeležujejo več sej okrajnega šolskega Bveta, dokler bode g. Ambroži^ okrajni šolski nadzornik. Ker po tem takem pet udov iz okrajnega šolskega sveta izstopi, isti ne hode več sklepčen. Predlog je bil stavljen zaradi znane afere v Braslovčah.
— (Ponesrečil) se je pri zgradbi gospod." Auer-ja kleti delavec Martin Napoto^. Pftl je danes zjutraj ob 9. uri z odra v globoko kdet. Poškodoval se je na glavi in na hrbtu in zlomil levo nogo. Prenesli so ga v bolnico.
— (Povozil) in poškodoval je včeraj popoludne neznan voznik na Karlovški ceBti 70 letno ženico Hafnerjevo.
— (Tatu) Janeza Inglifr-a, ki je kral na pokopališči pil sv. Kri$tofu sveče in lampice je policija včeraj prijela in zaprla.
— (Akademično društvo „Slovenija" Da Dunaj i) napravi dne 5 novembra 1884 redni občni zbor. Program: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poro-
čila odbornikov. 3. Poročila revizorjev. 4. Volitev novega odbora. S. Slučajnosti. Pričetek o polu 8. uri zvečer. Lokal: Hollrigls. Rest., sout., Babeober-gerBtr. Ude in goste uljudno k zboru vabi — odbor.
— ( Li tera rn o-za ba v no društvo „Triglav" v G rade i) se je naslednje konstituiralo: Predsednik: g. Fran Šuta, stud. jur.; podpredsednik: g. Jakob Toplak, stud. jur.; tajnik g. Fran Podobnik, stud. jur ; blagajnik: g. Peter Defran-cesehi, stud. med.; knjižničar: g Fran Novak, stud. jur.; sovetnik: g. Vladimir Žitek, stud jur.; arhivar: g. Jožef Georg, stud, jur ; namestnika: g. M. Horvat, stud. theol. in g. Adolf Končno, stud. jur.
— („Slovansko   pevsko društvo na Dunaj i") izdilo je XXIII. letno poročilo o delavnosti svoji v letu 1884. S tega poročila posnemamo, da je bilo v društvu 1884. leta 8 častnih, 17 ustanovnih,   157 delujočih in  112 podpirajočih članov, dospe; in gospod čen v ženskem  zboru je bilo 31. Ta zbor je bil letos prvič  omovan,  in  kar se je obetalo od njega, to je tudi  dopolnilo se: v društvo ie po njem prišlo mnogo novega življenja. Poleg svojih rednih vaj vsaki petek zbirali so se dru-štveniki pri teb-le javnih nastopih: dne 20. oktobra 1783. pri Miklošičevi slavnosti, dne 5 decembra pri Bvoji  koncertni  besedi, dne 16. decembra  pri pogrebu  svojega  podpirajočega  člana, dne 16. januvarja k društvenemu plesu,  dne 8. februvarja pri-Turgonevlji slavnosti, dne 9. februvarja pri poroki tvojega bivšega člana, dne 23. februvarja pri rekvijemu   skladatelja  Klossa, 6. maica pri postni „besedi," 12. marca pri pognbu svojega podpirajočega člana, 6. maja v poslovljenje od svojega člana prof. dru Glaserja, 17. maja pri  pogrebu mnogoletnega svojega člana vladike Rajevskega, dne 24. maja pri ženski veselici, 6 junija pri zabavi v prospeh „Ko-menskega", dne 2. juniju  pri slavnostnem večeru hrvatskemu gledališkemu vlaku v čast, in tako tudi še pri drugih pr likali,   ker  vse hvale vredni odbor je vedno skrbel,  da to lepo slovansko društvo kolikor mogoče vrši dostojno zastopanje slovanskega življa v avstrijski  metropoli.   Ustrezalo je društvo tudi na tiste   strani,   od katerih mu je po dosedanjih izkustvih  pričakovati  samo „dobrohotne" kritike, k večjemu vabil na sodelovanje, a podpore nobene. Slovani, zlasti na Dunaji živeči, nočejo pomisliti, kobko društvo stojijo javni nastopi, ki vender morajo vršiti se v okolnostih, Slovanov dostojnih, in kako bi torej dobro došla slebarna novčna podpora, večje štev lo podpirajočih članov!   Ako ne  bi društvo imelo  članov,  ki mu dajo  po stotaku, moralo bi se tako omejiti, da bi dostojne  reprezentanci je slovanskega petja na Dunuji — nič/ ne bilo. Ukrenilo se je zatorej v zadnji seji v 24. dan t. m., do se osnuje poseben agitbcijsk odbor, čegar nalog bodi: dobivati društvu večjo podporo. Slovenci, zlasti tisti izmej njih, ki delovanje in  svrhe slovanskega pevskega društva na  Duuaji"   natančneje  poznajo, naj mu ne odtezajo svoje pomočil  Predsednik in upravitelj  društvu je gospod Dr. J. Lenoch, dvorni in sodu ji advokat na Dunaji. (I. Biaunerstrasae 6). — Novo društveno leto pričelo se je prošli mesec. V 1  dan  novembra  nastopilo je društvo  prvič v slavnosti  poljskega akad. društva   „Ogniska", a v 27. dan novembra priredi svoj prvi koncert.
— (Razglas obligacij kranjske zemljišne odveze), ki so bile 31. oktobra 1884 iz-srečkane: s kuponi a po 50 gld. št. 10; a po 100 gld. št. 10, 359, 420, 449, 470, 481, 574, 661, 674, 698, 720, 730 820, 866, 889, 933, 1045, 1136, 1192, 1243, 1359, 1437, 1691, 1729, 1757, 1780, 1798, 1803, 1873, 1956, 1958, 2003, 2017, 2203, 2207, 2603, 2620, 2669, 2695, 2720, 2752, 3027, 3029, 3127; a po 500 gld. št. 35, 167, 187, 210, 308, 340, 377, 386, 430, 472, 624, 641, 740, 758, 804, 819; a po 1000 gld. št. 44, 78, 90, 126, 328 387, 403, 441, 432; 513, 523, 528, 570, 601, 734, 786. 816, 918 992, 1076, 1105, 1119, 1153, 1156, 1299, 1319, 1538, 1540, 1552, 1601, 1GG9, 1696, 1792, 1797, 1804, 1941, 1966, 2063, 2068, 2116, 2240, 2277, 228.6, 2293, 2350, 2360, 2371, 2426, 2463, 2512, 2539, 2563, 2576, 2615, 2721, 2729, 2745, 2807, 2838, 2841, 2847, 2876, 2934, 2942, 2961; a po 5000 gld. št 556, 606, 611, 627 in 84 z delnim zneskom 2230 gld. Lit. A. št. 1049 v znesku s 10.090 gld.; lit. A. št. 1277 v znesku b 3.300 gld.; lit. A. št. 1467 v znesku s 2.200 gl.; lit. A. št. 1514 v znesku s 500 gld.; lit. A. št. 1553 v znesku s 350 gld.; lit. A. št. 1621 v znesku s 5.000 gld.; lit. A. št. 1633 v znesku s 5.000 gld.; My A. Št 1644 v zuesku s 5.000 gld,; lit. A. št
1723 v znesku 50 gld.; lit A. št. 1791 v znesku a 100 gld.; lit. A št. 1807 v znesku s  1.000 gld.; lit. A. št. 1811 f znesku s 27 730 gld. — Omenjene obligacije se  bodo v  izsrečkanih kapitalnih zneskih v avst. velj. po  šestih  mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih  pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani izplačevale,  katera bo tudi  za  neizsrečkani znesek 2770 gld. obligacije s kuponi št. 84 za 5000 gld. nove obligacije izdala. — Zadnje tri  mesece pred zapadnim obrokom zamemuje (skootira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkaue obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4°/0nemu natančno po dnevih zračunjenemu odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške  odveze. — Razun omenjenega se še to naznanja,  da  se lastniki sledečih že poprej izsrečkanih obligacij še niso oglasili za plačilo: s kuponi štev. 77, 213  260 po 50 gld.; s kuponi št. 29, 59, 137   245, 438, 609, 827, 849, 935, 1240, 1274,  1405,  1421, 1704, 1708, 1817, 1929, 1948, 1997, 2147, 2271, 2445, 2629, 3030, 3202, 3203, 3204 po 100 gld.; s kuponi 8 št. 177, 345, 655, 678, 729 po 500 gld.; s kupoui št. 296, 428  652, 777, 2034, 2u74, 2076, 2265, 2279, 2664, 2684, 2871 po 1000 gld.;  s  kupoui št. 351, 373 po 5000 goldinarjev; lit. A. štev. 1496 po 1000 goldinarjev; lit A. štev. 1575 po 50 gold.; s kuponi štev. 2690 po 1000 gld. z delničnim zneskom po 760 gold. in se ostalim zneskom po 240 gold. Ker po nastopu za izpjačaoje izstečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje  obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijanska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje  kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačauji kapitalnega zneska obligacij odtegnile.
Uredništvu „S)ov. Naroda v Ljubljani.
V Slov. Narodu št. 191 iz dne 20. t. m. se nahaja izviren dopis „od Semiča 13. avgusta/ kateri opisuje ustanovitev „457. Ortsgruppe des deutschen Schulvereiu8„ na Mavrlu.
Ker je ta dopis v nekaterih važnih točkah neresničen, tedaj zahtevam, opirajoč se na § 19 tiskovne postave iz dne 17. grudna 1882 drž. zak. št. 6. sledeči popravek vsprejeti in v prihodnjo Številko „81. Naroda" natisniti.
Popravek:
Nij istina, da se je zborovanje ustanovljajoče se „Ortsgruppe M*jerle des deutschen Schulvereins" v gostilnici „Bahorjeve matere" vršilo, temveč dru štvo je zborovalo v tamošnjem šolskem poslopji.
Nij istina, da se je o tej priliki vino in pivo brezplačno, ali ceneje kakor s cer točilo.
Nij res, da sti na šolskem poslopji vihrali dve nemški in jedna cesarska zastava. Pred Šolskim poslopjem vihral je na visokem drogu pripet Črno-žolti avstrijsko-cesarski prapor in iz oken šolskega poslopja so vihrale po jedna rudeče-bela in Črno rudeče-žolta zastava.
Nij res, da so došli pozdravi od „zadržanih" udov neke Metliške plemiške rodovine in tamošnjega zastopnika nemških vitezev.
Nij res, da se je se zborovanjem odlašalo dokler se nij pivo pripeljalo.
Nij res, da sem jaz, ali sploh kedo pri zborovanji o koristi samo nemškega pouka govoril, tudi nij res, da so se govorile še razne lamentacije o tugi in bedi Nemcev na Slovenskem.
Nij res, da so si Koeevarji v lase skočili, da se je nekaj z revolverji rogovililo, iu da sem bil jaz ali kedo drugi v nevarnosti. Zborovanje vršilo bo je čisto mirno in dostojno, bilo je končano z „Hoch" na cesarja in avstrijsko cesarsko pesnijo, in po jedni uri veselega skupnega bivauja sem jaz spremljan srčnimi pozdravi se svojo družbo Mavr ostavil.
V Črnomlji dne 29. avgusta 1884-
Eduard Wawreczka c. k. subst. davK. nadzornik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 3, novembra. „Times" poročajo : Kedive brzojavil je v soboto kraljici in princu Waleškemu, da je Kartum pal ustašom v roke. Gordon je ujetnik Malidija. V nedeljo zjutraj ponovil je isto vest.
Gospođom ..Sokolom" in prijateljem telovadbe
naznanja podpisani odbor, da se prične jutri v torek 4. novembra
pouk druge stopnje
1 «-l <> \ :« « I-ili ili   v »tj
ter nadaljuje vsak torek, četrtek in petek od 8. do 9. ure zvefer v realkinej telovadni.
Ker je odbor skrbel za spretna in marljiva predtelovadca, nadeja se, da bodo gospodje „Sokoli" in prijatelji telovadbe porabili to priliko ter redno in mnogobrojno obiskovali omenjene vaje.
Na zdravje!
Odbor „Sokola".
XI. Številka „LjubljarjBkega Zvona" ima naslednjo v.«ebino : 1, Gorazd : Poroka. Balada. 2. Dr. I. Tavfar: Mrtva srca. PoveBt. (Dalje.) 3. Svojmir: Drobne pesni. 1., 2. 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel. 5. G. Jereb: Josip Podmilšak, slovenski pisatelj. (Dalje.) 6. S. Butar: Akvileja. VI. 7. J. Stare: Vinko. VI. 8. L. Pesjakova : Popotni spomini. (Konec.) 9. J. Trdiua: Vinska modrost. 21 — 22. 10. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. Turgenev. 11. J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. (Dalje.) 12. Književna poročila: A. Fekonja: Macunova „Književna zgodovina slovenskega Štajerja" (Konec.) 13. I. Šubic : Hana Ma-kart. 14. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
Gospod Anton Foerster, vodja glasbe v Ljubljani, je daroval društvu „Triglav" zvezek svojih najnovejših skladeb. Poklonil mu je pa tudi nedosegljivi zbor ,Bo« hinjska". Naj tedaj VBprejme našo najtoplejšo zahvalo, uda-nost ter blagovoli še dalje ostati prijatelj našemu društvu.
V imenu društva:
Stud. iur. Fran Nulu. Stnd. iur. Fran Podotoulk,
predsednik. tajnik.
VGradci, v 1. dan novembra 1884.
Meteorologicno poročilo.
a 3« O	Ca* opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
31. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	748 51 mm. 747*65 mm. 748'73 mm. __	+ 1-6° C -f 92"C 4- 40"0	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla jas. ja„.	000 mm.
1. nov.	7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer •	747 57 mm. 746 69 mm. 74671 mm.	+ 6 0" C + 10 4" 0 + 5 O" C	si. vzh. si. vzh. si. vzh. ■	obl. obl. jas.	0-00 ram.
o h o4	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-40 mm. 74*2-86 mm. 741-40 mm.	+ 46°C 4- 9 '-i0 C + 6-6° C	si. vzh. z. vzh. orezv.	d. jas. obl. obl.	0-60 mm. dežja.
Srednja temperatura -f 4-9°,   + 7-1° in -+- 6-8°, za 2-6°, 0-2° in 0-2° pod normalom.
Tržne cene v IJiililJaiil
dne" 31. oktobra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . •
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Kiouipir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. ,
M»9t, „      . .
Špel) frišen n      . .
„ povojen. n . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ n
Svinjsko , „
Koštrunovo    „ „
Pifiče ......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ » • • »
Drva    trda, 4 kv. metre .
_    mehka, ,   „ ,
gld.	kr.
6	50
5	20
4	55
2	92
4	71
5	69
5	40
8	—
8	—
8	BO
2	68
—	94
—	82
—	60
—	72
—	84
—	3
—	8
_	64
_	60
—	62
—	SI
_	42
_	17
1	60
1	51
7	80
1 5	—
3D-u_3a.aJslcsi borza
dne* 3. novembra t 1.
(Isviroo teleirrafićno porodilo.)
Papirna rerti.......... 81 gld. 20 ki
Srebrna lenta .... ..... 82   r 35 „
Zlata hm ta . ...... 103 , 95
5°/, marčna renta......... 96 „ 45 ,
Akcije narodne banke....... 872 , — ,
Kreditne akcije........ 290 . 90
(nndon   . ..... 121 .65 .
Srebro ........... — „ „
Nnpol..       . ........ u . 65'/, ,
C. kr. cehno ... „ 76 ,
Nemške marke ..... 59 , 60
4°,'0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. 124 , 50 ,
Državne srećke iz I. 1864.         100 gld. 173 „ — ,
4*/0 avstr. zlata renta, davka prosu.   . 103 . 95 „
Ugraka zlata renta 6°/0...... 123 . 10 ,
.                     .   ... 93 w 70
„     papirna renta 5°/„    ..... 89 „ — „
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „50 „
Dunava reg. Brečke 5°„    .   .   100 gld. 115 „ 75 .
Zemlj. obč. avstr. 4«///0 zlati zast. listi . 122 „ 50 B
Prior, oolig. Elizahetine zapad, železnice 109 „ 75 .
Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 50 ..
Kreditne srečke......100 gld. 177 „ 50 p
Rudolfove srećke ....        10   „ 18 , 25
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 105 „ 50
Trarnmvvav-društ. velj. 170 gld. a. v. 214 , — n
se takoj VBprejme
v pilarijo Janeza Lerch-a,
Ljnbljana, Knrja vas h. st. 7. (667-2)
Št. 7674.
Razpis.
(685-2)
V deželni bolnici v Ljubljani je služba sekun-darija z adiutom letnih 400 gld. m z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na blazrnčnem oddelku, s prostim stunišoem v bolnici, z letno odškodnino 35 gld. za kun.-ivo in 7 gld. 20 kr. za svečavo — na dobo 2 let za oddati, ki se pa zna po zadovolilnem službovanji Se dvakrat in sicer vselej za 1 leto podaljšati.
Prošnje za to službo z dokazili o zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medicinični fakulteti in slučajno o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, — naj se
94. novembra I. 1**1
pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. —
Tinski mošt
■»tajski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16.
1883. leta Bulnliuako vino (Plattenseewcin . . „ 11. 1880.   „ „ „ „ .   .   „ 15.
18(58.   „   Rizlec in Jeruzuleuiec.....n 60.
1K83.   „   pava alivovka.........»39.
188'.   „   pravi tropinec.........„ 30.
Pravi vinski kit*............»12.
Cene veljajo za hektoliter. Dobiva se pri (037—8)
JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem.
^ h Trsta v Navi-Jork naravnost.
V eliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ha z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „ZBra-cadebl**, 3200 ton, okolu 12. novembra. „S^rresr",       4200 „ 30.
Kajuta  za potnike J800 gol«l. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj so obrnejo na (697—1)
T. TEBKUILE,
generalnega pasažuega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Tcatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj  se   na EuiiliHuo «1* Ant. l"oglayeu, generalnega agenta v Trata.
\ Pivovarna bratov Kosler-jev. \
1 Izvrstno B
j marčno pivo^^ ;
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz
ALOJZU MAKER-jeve [
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. J
(476—17)
Brata Zupan,
izdelovalca orgelj,
katera sta od 1879. leta do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi sistemi v kropi, se preselita
v Kaimiogorico (Stciiibficliel)
in odslej nadaljujeta svoje delo v novo zgradjenih prosto, rih in se z odličnim spoštovanjem na novem domu ćastitei duhovdčini priporočata. J
(695—D Brata Zupan.
f \
• •«£ JttlUMtlltltl *•
Velika partija    1 (788-66)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl.
L. Storcli v Brnu.
Ako bi se blago  ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
••••
ۥȥȥȥȥ1
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PESTALOZZIGASSE 1,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—5)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Takoj prežene yse meroese.
— Za uspeh ae Jamči  — (631—8)
\i:UIC4»IM\.
jedino sredstvo, s kojim se pokončajo vse stenico, moli, bolhe in ali. Nepresegljivo proti stenicam v posteljah, proti molim v kožuhovini. obleki, hišni opravi    Ne napravi nobenih madežev in prijetne diši.   1 steklenica 50 kr.
BIATTOLTTH,
jedino sredstvo, s katerim so preženo šurki, prešicki, hrošči, mravlje itd., d., sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 kr., pat. razprševiilec 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se »koro v vseh lekarnah in prodajalnicah. fllavnn zaloga za razpošiljanje:
E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija).
\
! Priznanje !
^roti
bolečinam v olavi in želodci!
Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri (iitilne kugljice, »kutijica po 21 kr., Izredno dobro Blatile.   Vrnmia, katero sem čutila po vBem
joča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri riHtilno kutijice, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zali val je vaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701-1) Lucija Šliuer.
kri
čistilnih kugljic naslednji nadpis.
lekarne
radi pristnosti  na zavitku imeti
K. k. priv.
Truko«'/.y
I Rolle I 11. 5 kr.
Versendet wird nur eine Rolle, C. kr. priv.
kri či stil n e kroglice
v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 •'•kailj  ini  1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Diese uiiHgezeichnetcn Blutreinigungs-Pil-len aini eeht and stets friseh zu baben in dur Einhorn-Apotheke des Jul. v. Trnkoczv in Laibach, Ratbhausplatz Nr. 4.
Jede Rolle iuusb der P^chtheit \vegen nebige eigon-bandige Unterschrift tragen:
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar.
Lastninu tu tisk „Narodne Tiakarue" -
596343
18706335
6962