266. ttevilki
t a ji iž iu ii: i i<1 3ii-. i it iti
Ljsbljaia, t ponedeljek 20. novembra 1905.
■	vraивН1 ■ q aiiHsH*"^—wlsahir- ■■ ........ tu ■ '
m /i
ХХХУШ. let*.
A	j 4 t i ц	A* >i o 1»
ф
Uäaia nt^ zvečer, tibali nwUy* lc prazataa, Mr velja po poifl •f M K, H м leta 11 Kt sa «strt № t I, u n "«M« S K. ** unib« fcrsm iitodobne »paSiljatr« asrečatat m d« Min. — Za oznanila м plačale «i -ai m hvslć frankaviti. — Bskoptoi м м ттаАаЈо, — Uredništvo ia upravnlfttvo 1« v
M
Slovenski Narod" telefon St. 34.
tt K, i pettt-vrste It. 6, h
i t- J-
Posamezne Številke po 10 h
k K, aa џ* lati ia E, aa četrt * leta 11 K, m «strt lete b K 60 h, lt k, k m ц esaaaU«
v I. ■tvarL
• KM h, aa es
t K «0 k. Za LJut>l|ano t ра*Ц)ааЈ«в aa tea м m «a mm— 1KNL- Za tuj« dežele tolik* ▼•«, koliko* mi» pošto tn«. 1 H 10 k, в* и «vakrat, in p9 8 k, 6« •• tlaka trikrat all vs«krat. — Doptai pa v prltll^a. — DpnraÜtn aa) и klagiTiii]« poiiljatt naročnine, rtkltoHit
^Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
lz šolskega odseka deželnega zbora.
V seji tega odseka zaradi dra-ginjskih dokl&d učiteljstva od due 14. t. ra. je razprava, kakor smo poročali, dospela do glasovanja, le - to pa ee je odložilo na drugo sejo, da ee zaslišijo rued tem klubi in morda manjšino, ki je zapretila z obstruk-cijo proti poročevalčevim predlogom, odvrne od tega koraka. Ta eeja ee je vršila 17. t. m. Razprava ве je zopet otvorila.
Poročevalec dr. Ferjančič povzame zopet razloge, ki govore za tc, da se doklada nakloni vsemu užiteljetvu, ženskemu kakor moškemu in ne omeji samo na ože-□jene učitelje, naglaša, da ee med oženjenimi učitelji nahajajo tudi imo-viti ljudje, med rodbinskimi očeti tudi taki, katerih otroci so preskrbljeni.
Dr. šusteršič ostane pri tem, da njegova stranka pritrdi le dokla-dam za oženjene uiiteije.
Poslanec Hribar navaja statistične podatke, dobljene sicer privatnim. potom o razmerju oženjenib in neoženjenih učiteljev ter predlaga đcklade vsemu moškemu uČiteljetvu ter zvišanje stanarine za l;ubljanske aiitelje.
Poslanec grof B a r b o pritrjuje predlogom poročevalca, kateri e e potem sprejmejo z večino glasov, protiglasovomkle-r i k r i c e t in m t d njimi učitelja Jakliča.
25e/, đoklade so tedaj z večino glasov sprejete in človek bi mislil, da je Btvar vsaj v odseku na koriet vsemu učiteljstvu dognana. A motil bi se. Ž a prej so klerikalni poslanci zapretili, da, če se tako ne sklene, kakcr eni, manjšina, zahtevajo, n e dobetudioženjeniučitelji n i Č e e a r. S tem eo napovedali o b-81 r u k c i j o. To izvesti v zasedanju, ki traja samo še nekoJiko dni, ni težavno.
Stvar je torej stala ma uČiteljatvo brezupno io na večstransko ieljo sklicala se je ie aeja 18. t. m. Sklep od 17. t. m. se je razveljavil in razprava reaeumira!a. Poročevalec dr. Ferjančič, da se približa manjšini, stavi predlog, naj se da doklada vsemu moškemu uliteljstvo in sioer oženjenim 20°/», samskim 10*/»- Skupni izdatek bi v tem slučaja bil komaj večji, kakor бе se 25«/« da samo oženjenim učiteljem, ker so samski učitelji večinoma mlajši in imajo nižje plače. Doseže ae pa tudi to, da učitelji ne bele iz dežele, kar je vsekakor is ozira na ljudsko Šolstvo obžalovati Pa tadi to ni obveljalo, sprejel se je s veiino glasov predlog klerikalcev, da se vsaj nekaj doseže za učitelje. Poročevalec dr. Ferjančič je na to odložil referat in predlagal sa poročevalca poslanca Hribarja, kateri ae tudi isvoli.
Tako se je zgodilo, karje hotela obstrairajoia manjšina! V nebo bodo vpili pri-boljškiimovitimučiteljem in onim, ki nimajo veš skrbeti za otroke, v oiigled stradajočemuaamskemuin Ženskemu nčitelfstva. Klerikalci pa se bodo ponašali in zahtevali zahvalo od učiteljstva, rekoč: Vidite; to smo Vam mi priborili, nam se imate zaliva-liti za to. Ne, tako ne stoji Btvar, marveč tako, da SO klerikalci o d grizli samskemu in ženskemu učiteljstvu krvavo potreben pri-boljftek I__
Deželni zbori.
Gradec, 19. novembra. Poel. Kokosehineg je utemeljeval svoj predlog glede razširjenja bolnišnice in hiralnice v Ptuju. Predlog se je izreč 1 občinskemu odseku. — Poet. Orni g je poročal v imenu odseka o zgradbi ceste iz LuČ skozi Pod-volovlek do kranjekemeje. — Poel. dr. Dečko je kritikova! poro-
dilo deželnega odbora ter predlagal, naj ee vrne v natančno poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. — Deželni odbornik Staliner je zagovarjal deželni odbor, rekel, da je gornjegrajaki okraj ie preveč obremenjen a cesto v Kapljo in da je cesta, ki jo zahteva dr. Dečko, koristna le poglavitno za i z v o s lesa is čkofovih gozdov. — Dr. Dečko je odgovarjal, da je cesta nujna prometna zahteva in vainejča kot ono v Kapljo. — Odsekov predlog je bil sprejet, dr. Dečkov pa odklonjen. Daljša debata ae je razvila pri predloga poslancev dr. S c h a-sherla in Resla glede spremembe ob činskega volilnega reda. — Poel. dr. P loj je izjavil, da bodo Slovenci glasovali za predlog, toda mnenja je, da je formuli-ranje zakona težavno ter je potreben mirni preudarek. Tadi ni znano vladno ataličče. z,ato predlaga, naj ae zadeva vrne odseku, da poroča v treh dneh. Ta predlog je bil sprejet.
Celovec, 19. novembra. Predlog poal. Doberniga, naj ae uvede monopol na nžigaliee ter ae dohodki tega monopala pi»puste deželam, ae je izročil deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. — Pesi. Plesshiutsnig je utemeljeval svoj predlog glede podpore prebivalcem v Tinjab, kjer je toča pobila.
S o 1 n o g r a d, 19. novembra. Sol-nogračkemu deželnemu zboru je zmanjkalo gradiva, siccr bi ae ne pečal e tako abotnimi predlogi, kakor se je v včerajšnji seji. Dosedaj Še ni nihče slišal, da bi bilo v tej deželi nemštvo v nevarnosti. In vendar je sprejel deželni zbor kar tri zakonske načrte, ki zahtevajo, da se proglasi nemščina za izključni razpravni jezik avtonomnih korporacij in njih uradov, kakor tudi za izključni uradni in učni jezik v celi deželi.
Brno, 19. novembra. Volilni odaek je sprejel dva zakonska na-
črta poa!. dr. Fuxi glede delitve čolskih oblastnij po nerodnostih in glede stroškov za šolstvo. Volilna reforma je vzel» deželnemu zboru toliko časa, da proračun ne pride na vreto, temuč se sprejme le polletni proračunski provisory.
Gori o a, 19 novembra. JuridiČni odaek je predlagal, naj se deželnemu odbora naroči, da se izdela nov deželnozborski volilni red na temelju splošne, direktne in tajne volilne pravioe ter naprositi vlado, naj predloži enak zakonski načrt sa driavni zbor. Sklepanje o teh predlogih se je preloiilo na prihodnjo sejo, ker so italijanski poslanoi izjavili, da še niso mogli proučiti zadeve.
Kriza na Ogrskem.
Budimpečta, 19. novembra. Minister notranjih zadev Kristoffy je naznanil 12 renitentnim komua-tom, da se jim si. decembrom odtegnejo driavni prispevki. Nadalje se podeli velikim inpauom izjemna pravica, da razpola* gajo po svoji volji z avtonomnimi aradniki in organi sploh, t. j., da smejo neposlušne takoj odpustiti. — Koalioija namerava opczieijakim davkoplačevalcem predpisati k o m i-tatno naklado na davke, da se s tem denarjem odškodujejo odpuščeni in dieeip1 inirani ura d-niki.
Novi deaidenti so sklenili na včerajčnjem shodu, da smatrajo za potrebno ustanovitev nove Btranke, ustavne stranke. Nada!je se je sklenila združitev vseh deai-đ en tov pod vodstvom grof« An-drassyja. Po seji starih desi* dentov se je k o n e t i t u ir ala nova ustavna stranka ter sprejela program iz leta 1867 , v katerem se zahteva nadalje, da se smejo vladarske pravioe izvrševati ob odgovornosti ministrov; stranka želi liberalen napre-
dek v eelem javnem življenj n.
Ustrahovanje Turčije.
Dunaj, 19 novembra. Ker do včeraj ni bilo sultanovega odgovora, odpluli eta danea iz Pulja križarki »St. Georg« in »Szigetvar« proti Pi-reju, kjer ae zbere brodovje ostalih velesil, da odrine ekapno pred Carigrad.
Carigrad, 19 novembra. Včeraj je bil vee dan ministrski svet, ne da bi se bilo zvedelo, kaj je sklenil. Sohan je baje poslal nemškemu cesarju dolgo brzojavko, v kateri ga prosi za posredovanje. Suitanu je na tem, da odločitev zavleče. Splošno se pričakuje, da se bo zadnji trenotek vdal.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 19 novembra. Car je imenoval generala barona S a 1 z a r j a za namestnika vrhovnemu gubernatorju na Finskem, ne da bi bil vprašal grofa Vi t te j a za mnenje. General Sal z ar ne pozna ne dežtls ne ljudi, vsled čeaar je njegovo imenovanje duhove na Fin-rkem znova razburilo.
Splošči štrajk se je skoraj povsod izjalovil. Ustanovila se je velika organizacija delcdajaloev in delavcev da se zoperstavijo političnim štrajkom.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 19. novembra. V senatu ee je nadaljevala včeraj generalna debata o tej zakonski predlogi. N a n č n i m i n i e t e r je zahteval v imenu vlade, naj se zakon sprejme, ki je upravičen vsled papeževega postopanja. Papež je kršil dolžnosti, ki mu jih je naložil konkordat. Vlada se noče pogajati z Vatikanom, ki ne drži dane besede. Ločitev je potrebna ter bo prinesla cerkvi njeno svobodo, drŽavi pa njeno suvereniteto. Potem je senat sklenil nujnost posvetovanja ter prehod v podrobno razpravo.
LISTEK.
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski.
Nabral A. B.
(Dalje.)
Drugi zgodovinski dogodek za Kapljo ве je odigral leta 1851. na Pod-goršnikovem vrhu (Pokers chnigkogel, 928 m visok, odkoder je impozanten razgled.) Tisto leto se je prikazala blizn Vitanja na nekem drevesu Mati božja. Zbiralo se je od vseh strani toliko lahkovernega ljudstva, da je nastala resna nevarnost, dasi sta politična ia cerkvena oblast shajanje prepovedali. To lahkovernost je hotel neki navihani gostilničar v Kaplji izrabiti. Neki večer je na imenovanem hribu mahoma zagrela visoka smreka. Seveda sc je takoj zbralo mnogo radovednežev, ki >o zapazili med razsvetljenimi vejami Marijino podobo. Začele so dohajati dan na dan cele procesije občndovat in Častit „čudež". In še potem, ko jc veter odnesel Marijino sliko, so trdile tereijalke še vedno, da vidijo Marijo.
Neki pogumen deček jc splezal na smreko ter z nožičem izrezal smrekov lub na mestu, kjer eo tercijalke hotele videti Marijino podobo. Mesto podobe je bil lub namazan z lepom iz pŠenične moke. Pozneje je navihani oštir priznal, da je smreko obeul s fosforjem ter earn prilepil Marijino podobo. Toda tercijalke še dolgo niso mirovale, temnč eo zatrjevale, da je svojeČasno tudi ev. Uršula hodila na ondotne smreke, ker je hotela imeti cerkev ali veaj kapelo, toda brezbožni paetirji eo jo pregnali s pokanjem z biči, da se je odselila na goro nad Starim trgom pri Slov. Gradcu, kjer je znana cerkev (gora ev. Uršule). Tako smo zvedeli, česa se svetnice božje najbolj boje.
Narodna zavest se je začela v Kaplji zbnjati že leta 1849. Ietega leta pravi dopis iz Kaplje v „Sloveniji1*: „Tadi po naših hribih in dolinah slovenski duh veje; pri mojmu prihodu (učitelj Škijanc) se mi je eicer zdelo, de slovenščina tnkaj zelo epi, ali komaj sem bil potem slovensko nedeljsko šolo oznanil, mi je serce od veselja igrala ko sim vidil, kako eo mladina in odrešeni pervreli, kterih število se še zdaj zmirajj,'množi; — veselo znaminje, de
ljubezin do etare mile majke Slovenije ni popolnama zadušena v njih pereih, ampak de jim je le zdramitelja ali zbuditelja treba. — Ob novim letu se je tukaj tudi vstanovilo bravno druŽtvo, v katerim se raznn nemških časnikov berejo tudi slovenski: „Slovenija", „Novice", „Pravi Slovenec", „Vedei" itd. In tako se bomo počasi Že vsi zdramili, de smo Slovenci, in de nam je čast biti Slovencam."
Kaplja je priljubljeno izletišče za turiste. Pride se gori od Sv. OŽbalta pri Dravi ali pa preko Ostrega vrha. Izletnikom je priporočati zavedno slovensko gostilno Strablekovo.
Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m), ki ga luČaneki in arveŠki Nemci nazivajo „windische Festung", je najbolj zavedna slovenska župnija v nemškem političnem okraju in pod graŠkim škofom. Slovenci izborno napredujejo. Leta 1880. eo našteli de precej Nemcev, dandanes pa v fari pravzaprav ni več Nemcev. Ljudsko štetje leta 1900 jc namreč tu izkazano po kataatralnih občinah. Sv. Duh obsega Zgornji Boč (Vurmat), kjer so vsi prebivalci Slovenci, in deloma Veliki I BoČ (Groeewalz), kjer so našteli 660
Slovencev in 27 Nemcev. Ker pa del zadnjega pogorja spada tudi k nemšku-tarski Selnici ob Dravi, bo teh 27 „Nemcev" vsekakor selniških. Dvoraz-redna šola je slovenska ter se nemščina pouČija le kot drugi deželni jezik. Cerkev je popolnoma slovenska, samo zaradi nemških romarjev je 7 pridig na leto nemških. Pri cerkvi je tudi slovenska posojilnica, ki jo upravlja rodoljubni nadučitelj gosp. Vek. Majcen, obenem tudi vremensko opazovalnico. Posojilnica je pri celjski zvezi. Pri šol-ekem poslopju je meja lipniškega in mariborškega okrajnega glavarstva. Ker dobi eoeednja Selnica Šulferajnsko šolo, postane Sv. Duh res slovenska trdnjava, izolirana na vse strani. Razgled z gore Sv. Duha je ree velikanski. Podravska podružnica slov. planinskega društva je zaznamovala od Sv. Ožbalta pot na vrh. Pri cerkvi so tri gostilne, v eni teh je tudi knjiga planinskega društva.
Ime OBtri vrh je zelo etaro. Napačno pa je izvajanje bivšega župnika Segale, ki je pravil gralkemu škofu dr. Schusteiju, da je bilo na vrhu nekdaj svetišče starogermanske boginje Ostere. Kdor je enkrat videl goro brez nemških političnih očal, mora takoj
uganiti, da je Oster vrh zato, ker je — oster.
Cerkev je postavila vdova baronica Stubenberger, roj. Scheitin, leta 1675, in sicer z denarjem, ki ei ga je njen soprog, graščak Cmirenburga (Schmierenburg)*) pridobil kot grabežni vitez. Baronica Krescencija je bila namreč bogaboječa žena, ki jo je nepošteni denar njenega „blagega pokojnega" soproga pekel na duši. Razvaline roparskega gradu se še vidijo dandanes pod goro. Poprej je bila na mestu sedanje cerkve kapela, ki so jo v Časa reformacije zažgali.Leta 1600. so sena Ostrem vrhu pojavili skakavci. Cerkev je dobila leta 1693. zidano ograjo ter se je poetavila kapela ev. Avguština, ki je bil varuh rži ali ovsa.
Ljudska pravljica pripoveduje, da se je na skali tik sedanje cerkve ope-tovano prikazoval bel golob •— menda sv. Duh. Dotična skala je še dandanes pri domačinih in romarjih v veliki časti ter kljujejo od nje kamenčke, ki jih tTosijo po njivah ali jih devajo v denarnico, češ, da potem denarnica ni
•) Pravo ime je Zmiloburg (staro Schmeylenburch) kakor ga navaja tudi prof. Zahn. Zmilo je bilo slovensko ime.
Novi kralj za Norveško.
London, 19. novembra. Norveški parlament ae je po imenih a o g I a a n o izrekel za danskega princa Karla kot novega norveškega kralja. Takoj nato je odšla posebna deputacija v Kodanj, da izroči novoimenovanema kralja ta sklep. — Na Švedskem je neprijetno presenetilo, da danski princ ni vrnil švedskemu prestolonasledniku obiska v Kodanjn ter ni na kolodvor ni prišel k odhodu. To so slabi znaki za bodoče razmerje med Švedsko in Norveško.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. novembra.
—	Občinski svet ima v torek dne 21. t. m. ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedniška, in poroiila o prošnji sta-viteija Viljema Treota aa odpiano dovoljenje reveraa glede razširjenja hodnika in preložitve jarka v Novih ulicah; o prilivu tvrdke I. Be vie ve in drugih proti sklepu občinskega sveta s dne 26. septembra 1.1. v zadevi pobiranja divjega kostanja po mestnih drevoredih; o ponudbi Ferdinanda Staudaoherja za odkup mestnega stavišia ob Levstikovih ulicah; o ponudbi Eoaanuela Zelinke za odkup mestnega stavbiSSa pod gozdom
tivolske graščine; o 40. žrebanju mestnega loterijskega posojila; o prošnji prodajalcev premoga /a izpremembo določil o prodaji premoga; O pre-osnovi tukajšnje o. kr. umetno-obrtne strokovne šole; o uporabi dotacij aa 1. 1904 5 na šoli na Karolinški zemlji; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1904.; o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1904 ; o obravnavah glede polaganja druge glavne cevi za mestni vodovod ekozi ozemlje šišenske obSine; o prošnji neke hišne poeeetnioe, da bi ji mestna oblina odstopila prednost ■a neto posojilo pred svojim 3*/e posojilom; o magietratovem dopisu za odpis nekega neizterljivega dolga; o oddaji službe otroške vrtnariee na I. mestnem otroškem vrtcu.
—	Otročarija klerikalnih poslancev v deželni zbornici je včasih res usmiljenja vredna! Pri predlogih ustavnega odseka o splošni in enaki volilni pravici so govorili, da se je kar Itrena vlekla. Kakor race na vodi so vsi eno in isto čebljali. Pregrevali bo reči, katere so že stokrat povedali, a s tem bo zavlekli razpravo deželnega zbora, ter tako dosegli, da не kaj drugega v razpravo ni moglo viieti. Ker je dr. Taviar podal ravno isti dan nujni predlog o novomeški vodovodni nakladi, ter sprožil tako atvar, ki je res koristna in ki se le z nujnim predlogom re-iiti da, so klerikaloi že v zbornici kričali o obstiukciji in sobotni »Slovenec« ima v ti zadevi uvodnik, v katerem se dokazuje, da so liberalci obstruirali predlogo o splošni in enaki
nikoli p lažna (ako ni denarja, pa je vsaj kamenje v njej.) — Druga pravljica pripoveduje, da je zidarski mojster hotel postaviti tako cerkev, kakor je zidana ograja, a „Vauher" ga je umoril, da je kri brizgnila do Sv. Križa nad Mariborom. Njegovemu grobu še vedno pravijo ajdov grob; kadar bo ta „ajd" vstal, postavil bo tako veliko cerkev, kakor jo je prvotno zasnoval, do tačas pa se Duhovljani morajo zadovoljiti s sedanjo cerkvijo.
Kuracija je postal Sv. Duh leta 1789, samostojna župnija pa leta 1892. Sedaj župnikuje kot 20. župnik ozir. karat g. Rožman.
Za S. Duh ni nevarnosti, dokler bo imel slovensko učiteljstvo.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
(Dalje.)
čim je Juri spoznal Komolja je planil k njemu in ga je potegnil v aobo.
■Kaj praviš? Katarina je zame Izgubljena?« Juri je stresal Komoljo ■a ramena in ker ni takoj dobil odgovora, ie s hreiiečim glasom kričal: »Govori, Komolja govori vendar.«
volilni pravici, in da |e zategadelj 1« klerikalne stranke zasluga, Ae je bile sprejeta omenjeoa predloga. Kakor politifini otrošaji ae obnalajo klerikalci, in resen ilovek opazuje to tolpo, ae ma mora studiti. Res pa je, da so se klerikalci zadeli tresti pred svojo laatno obstrukcijo, in sedaj bi jo radi narodno-napredni stranki na hrbet obesili. Pa ne bo llo1
—	Poslanec Dem&ar, «algo Čočov Franco ia Sel Ute do« line je sadnjii govoril za sploino in enako volilno pravico! To ti je bil govor! Franoelj je vse droge govornike svoje stranke vrgel pod klop! Se nad dr Schweitzer jem ime prvenstvo in to )e že nekaj! Iz duhovitega govora posneli smo nov argument za splošno in enako volilno pravico. Co-čov Franoelj ae je namrel silno jezil nad okrajnim glavarstvom v Kranju, katero je tako nespametno, da žili ljudi v Selški dolini, da morajo pri slamnatih strehah napravljati zidane dimnike. To sicer zahteva tudi postava, pa je vaeeno neumno! Kadar pa se upelje splošna in enaka volilna pravica, potem se bode ta neumna postava takoj odpravila in iapod slamnatih streh v Selški dolini ae bode kadilo, kjer bo hotelo! Iq poslane« Demšar je patetično vakliknil: K a j p a je, Se prav ena hiša pogori, rajši se naj zatirajo iganjarije, nepa dimniki! če povemo, da je Franoelj z velikanskim govorom vse prepričal, kar ga je poslušalo, in da je še dr. Šusteršič takrat, ko jo Demšar nasvetoval, da naj se hiše poii-gajo, za krulil svoj elavnoznani: tako je, potem smo vae povedali, kar se je o tem fulminantnem govora povedati dalo. Bil je prava senzacijs, in o splošni in enaki volilni pravici ee ne da izraziti globokejih misli, nego jih je izrazil Cotov Franoelj. Le tako naprej, Franoelj!
—	„Slovenčevo" poročanje o
deželnozborskih sejah je največja klerikalna lumparija, kar smo jih doeedaj doživeli. Koliko se v teb poročilih laže, presega vse meje, in naš ljubi Bog bo moral skrbeti še za ene vice, če bo hotel proštovega fantka kam spraviti po sodnem dnevu. Samo za njega bo potreboval cele vice! Neumni pa morajo biti čitatelji škofovega lista, če vse to pozobljejo. Posebno se dela z galerij'o. Galerija je letos, v kolikor pridejo klerikalci v poštev, preklicano beraška! Kolikokrat se Susteržič in Krek milo ozirala proti galeriji, pa brezuspešno, ker se živ krst ne gane, kadar oua dva klepljeta svoje neumne tirade. Vzlic temu pa se glasi „Slo-
venčevo" poročilo, da je galerija norela s Šasteršičem in Krekom, in da se je od njenega ploskanja tresla cela zbornica. Posebno spretnost kaže laž-njivi Štefe v medklicih z galerije. Pa vsi ti medklici so sad Štefetove domišljije; vsi so taki, da jih razen Štefka nihče drugi ni čul. To je gola laž ! Vsako „Slovenčevo" poročilo pa je garnirano s takimi medklici, ki so vsi jako ža-
ljivi za narodno-napredne poslance. Da bi bili resnični, bi bili naii poslanci Stoika ie davno sa ušesa z galerije iztirali, ker ao pa izmišljeni, nimajo nikakega sredstva proti takem« pobalinstva. Stol« bode, fc ve, še naprej lagal! . '< *
—	Dr. ŠaeterftiČ jc glasom „Slovenca* v zadnji seji rekel: Trdilo se jc šesto, da sem bil jaz časih nemški buri. To je laž. Kličem za priče dr. Tekavčiča, dr. Majarona in dr. Ma-rolta, sklicujem se na zapisnike akad. drafitva „Slovenija" in videlo ae bo, da sem bil takrat ne nemški burš, ampak član radikalnega krila „Slovenije". — Res je bil dr. ŠusteršiČ član „Slovenije", res je pa tudi, da je bil iz „Slovenije" pregnan. Zdaj nam pa naj dr. ŠusteršiČ pove, kako se jc imenovalo tisto nemško dijaško društvo, čigar Članjc bil potem, ko ni bil več član „Slovenije".
—	Za sploino stavko 28. novembra ao priredili ljubljanski socialni demokratje všeraj ahod v areni »Narodneg* doma«. Glavni govornik je bil K r i s t a n , ki je polovico svojega govora posvetil naši petkovi notici, v kateri amo izjavili, da je terorizem, ako ae hoče trgovca in obrtnike prisiliti, da morajo zapreti svoje lokale, kadar se bo ravno •ljubilo kaki stranki, prirediti kako demooskrasijo. Kristan je povedal, da hočemo mi terorizirati obiinstvo ■ takimi noticami in je imenoval to žurnalietiŠni škandal prve vrste! Da pa so Kristan in dragi voditelji eo -cialnodemokratiine stranke največji terorizatorji delavstva, je pokazal go* vornik jasno z besedami, da se 28. november mora praznovati in da proti tej paroli ni odpora. Vae delo se mora ustaviti. Kdor izmed navsočih ne porabi vsakega trenutka do 28. novembra, je izdajalec, je lopov. Vsakdo mora agitirati med delavstvom, pa tudi »meščanske zabite buče« se mora odpreti. Ako ljubljansko delavstvo ne Btori svoje dolžnosti 28. t. m,, zaslužimo, da 100 let noben delavec ne pogleda Ljubljane. Ali je to terorizi-ranje ali ne? Kristan se je aaletel tudi v dešelni zbor, češ, sklenil je resolucijo za splošno in enako volilno pravico, zunaj pa ne stori nihče nič, ampak se je vse delo zvalilo na socialno demokracijo. Po Kristanovem mnenju morajo vsi ljubljanski trgovci 28. novembra sapreti trgovine in tako demonstrirati sa splošno in enako volilno pravico. Zapreti se morajo sploh vsa podjetja, tudi banke itd., tako ukazuje Etbin Kristan. Da ee to izvrli gotovo, morajo vsi delavci stopiti pred svoje delodajalce in podjetnike in to zahtevati, delodajalci pa se morajo pokoriti. Ako ae s splošno stavko 28 t. m. ne doseže ziželjenih uspehov, ustavilo se bo vse delo toliko (?) časa, da se Avstrija omehča. Ta splošni štrajk bo pa imel za državo žalostne po-
alediee, ki jih bo oblatila ve« let. Da ljubljanski atavkarjl 28. novem? bra ae bodo brez sadov preživeli, bo lokalne socialna organisasija naprosila »Dramatično društvo«, naj ae priredi popoldne delavska predstava. Izbrati mora dramo, ki bo odgovar. jala važnoati in resnosti 28. novem* bra. štefe je nasnsnil, da se krščanski soeialsi pridruiujejo manifestaciji dne 28. t m. ter je priporolal, naj se vaakogar, ki ie ni zaveden, naredi zavednega ta dan. Pričakovati smemo torej, da 28. novembra ne bo iašel »Slovenec«, ker ao v »Katoliški Tiskarni« gotovo vai od prvega do aadnjega zavedni. O do-atojnoati in spodobnem obnašanju se je na ahodu veliko govorilo, a poudariti ae mors, da je sodrug Koc-mur gotovo najmanj razumel govornika, ker je precej daleč čez meje dostojnosti ušel. Is vsega Kristanovega govorjenja je bilo raavidno, da je imel Ž njim le namen, do skraj-noati terorizirati in naščuvati delav-atvo. To sledi tudi ia njegovega govora pred par dnevi v prostorih krši.-socialne svese, da bo on 28. novembra pred razne ljubljanske tovarne poslal že toliko svojih pristašev, da bodo zagotovo
sabranili delaželjnim delavcem vhod na delo. Nam ee ne sdi vredno, da bi se prerekali s Kristanom in Stefotom. Obračamo se Bsmo do raznih delavcev samih in jih vprašamo: Kaj more res
kdo misliti, da bodeta štefe in Kristan aapovedo vala, kdaj morajo trgovci in obrtniki in industrijalci sapreti svoja podjetja? Doslej Kristan in Štefe še nista prevzela diktatorstva nad Ljubljano. Ako bi delavei poslušali taka hujskanja, bi le sami sebi škodovali. Spričo Kristanovih groženj je samo ob sebi razumljivo, da bodo poklicana oblastva skrbela za javno varnost. Ali je vredno, da pride nekaj ljudi v nesrečo samo zato, ker hočeta Šiefe in Kristan, da se 28. t m. ne sme delati. Ta in oni delodajalee se ho morda vdal, ta in oni pa ne in bo izvsjsl kansekvenoe. Kaj je sploh vsega tega treba pri nas, kjer se je del. zbor že izrekel sa splošno in enako volilno pravico in so torej demonetraoije nesmiselne.
— Klerikalni župan v Rudniku. »Jaz sem poglavar občine — pri moj krščen daš«, tako ee rad pobaha župan Janez Babiek iz Rudnika — pristni klerikalec in krščansko katoliški — primojduše-vec. Ta kmetavzarska surovina Že dolgo hujska fajmoätrove podrepnike I na ondotnega mirnega in jako vet4-nega uSitelj*, kojega bi nahujskana farovška drhal najraje v žlici vode utopila, ako bi se le dalo. Uiitslju gosp. PttriČu ni slednjič kazalo drugega, nego da je prijel klerikalnega »primojduševca« in pa še nekega drugega »svetnika« za ušesa ter ju
tiral pred aodnika. Župan »primoj-doševec« je prejel sa avojo sveto vero 14, njegov pomagaš pa 8 dai zapora, aa nameiek pa j vsak še po dva posta. Obligatni »ričet« jima bo sicer blagoslovila desnica rudniškega fsjmoltra, za kojega sta šla junaki pravzaprav po koatanj, fajmošter si bo pa potuhnjeno in a lad ko — ginjen sapel znano pesmico: »Marička i« Ljubljane — k meni hodi v vas, — Marička is Poljane — mi dela kra tek šaa.«
— Promocija. Doktorjem prava je bil promoviran na vseuši-lišša v Gradcu g. J. F a g a n e 1 it Prvašine.
—	Premeščen je da?Čni cfi-oijal gosp. M i r o a 1 a v Ran t h it Kranja v Kranjsko goro.
—	Flapp goriški nadftkof ?
Italijanski klerikalni listi širijo vest, da postane poreški škcf Flapp go. riŠki nadškof. Istočasno se opusti po-reško puljska škcfija ter se spoji a tržaško ško&io.
—	Slovensko gledališče.
Iz pisarne »Dram. društva« se nam poroča: Sredi meseca oktobra t. i. se je uprizorila prtii na dunajskem dvornem gledališču veseloigra »Mal« D or rit«, ki jo je spisal na podlagi slavnega angleškega Dickensoveg» romana Fr. pl. Sifcönthau. Ta veseloigra se uprizarja z največjim uspehom odtlej večer sa večerom na Dunaju ter se je minoli teden z najboljšim uspehom uprisorila tudi prvič v Monakovem in v Gradcu Ljubljansko slovensko gledališke je prvo slovansko gledališde, ki si je poskrbelo prevod te igre nemudoma ter uprizori to veseloigro prvič jutri, v torek Slavni Dickensov roman »Little Dirrit« pripoveduje, kako je bil atari Dorrit 18 let v je6i zaradi dolgov, kako se mu je v ječi rodila hčerka Amy, v katero ве za ljubi mlad lord. Ta lord doprinese dokaze Dirritove nedolžnosti io njegovega silnega bogastva. Nekdanji jetnik postane milijonar, ki občuje s pnnoi, in mala Amy se omoži t lord om, Dejanja drame se godi т ječi Marshalsea in v raikošnem angleškem hotelu, kjr-r ae vrši dobrD-delna veselica pod pokroviteljstvom princa. Glavne osebe so Amy (gospa KreisoTs-P stoikov »), stari Dor-rit (gosp. Fran Liei-J in mladi lord (gosp A Dobrovolu^), princ Нзпгу (gosp. Nučič), ekecentrižna Špank« (gospa Danilova) in razni sadol-ženci-jetn ki (gg. Verovšek, Dra-gutinovič, Vedral, Betetto i. dr.). D.ckensonov humor preveva vao ijubeanivo veseloigro, ki do nedvomno Ugajala tudi naSemu obč s stvn, ki liobi emeh in «*b*vo.
—	Slovensko gledališče. Repriza opere „Aidau v soboto je bila znatno boljša od premiere, zlasti kar se tiče solistov, ki so bili izborno pri glasu, da jih j'e bilo res pravi užitek poslušati. Ga. Ska lova je bila tako v igri, kakor v petju izborna in se je novič izkazala kot odlična umetnica. Z veščim niansiranjem in spretno mo-dulacijo glasn je dosegla, da je bilo njeno petje v lepem skladu s čuvstvi, ki so prišli a tem do popolnega izraza. Njen glas zlasti v višjih legah je bil polu toplote in miline, zlasti v zadnjem dejanju. Tudi g. O r ž e 1 s k e m u gre vsa hvala. Bil je izvrstno razpoložen, kakor morda letos Še nobenkrat. Pel je
Komolja je vzel iz jopiča zgrnjen kos pergamenta in ga izročil Jurju.
»Čitajte — potem Vam bom odgovarjal.«
V sobi je vladala že tema. Juri je ukazal prinesti plamenico in med tem, da se vrnil sluga, izpraševal Komoljo.
»Kaj je Katarina odgovorila na moj poziv, naj gre s teboj т Devin?«
»Ničesar.«
»Ali si jo videl in sam i njo govoril?«
»Sem.«
»Si li vse prav tako povedal, kakor sem ti jas naročil?« »Vse «
»Ia kaj ti je odgovorila?«
»Ničesar.«
»Kako? Ničesar ni odgovorila?«
»Ničesar.«
»Potem moram sam i njo govoriti — na vsak našin.«
»To ni veš mogoče.«
»Je-li odpotovala? Komo1|a, lepo te prosim, ne bodi tako malobeseden, saj vidiš, kako trpim. Kaj se je zgodilo s Katarino?«
»Katarina mi je iaroŠila to pitanje. V tistem trenotku je prišel konsul Ottobone v sobo a osmimi
vojski. Pozval je Katarino, naj gre i njim. S »ti je morala v pripravljeno nosilnioo in vojaki so jo odnesli.«
»To je nasilatvo,« je besen zakričal Juri. »To naailstvo bom jaz mašieval; pri moji. .. Časti--«
»Ne prenaglite se, gospod« je Jurju segel v besedo Komolja. »Ko je vstopil Oltobone, mu je Katarina rekla: Pričakovala sem Vas.«
V tem je prišel sluga s plame-nico in jo prišvratil na zida. Juri je hitro rasgrnil pergament, ki ga je doslej držal v roki in posabivši hipoma na svoj pogovor s Komoljo, stopil k zidu ia iital.
Plamenioa je praaketaje razširjala rdečkaato svetlobo po sobi. Komolja je atal v senci. Gledal je Jnrjs, kakor bi hotel a njegovega obrasa uganiti vaebino Katarininega pisma in ni zapazil, da je Tomaž Retinski nekaj šepetajo narošil vitezom, ki so stali v sobi.
Naenkrat ao zazveneli meči, ki ao jih vitezi istrgali is noftuie in Komolja se je ves pcepaden umaknil nekaj korakov, ter jeTemai Retin-aki s svojim grmclbn glasom sa-vpil:
»Razbojnik Komolja je morilec Antona Kastelana — primite ga.«
Dva viteza sta stala pri vratih, dva pri oknu, trije pa eo ee vrgli na Komoljo. V tem trenotku pa je že med nje planil Juri Devinski in jim zaatavil p nt. »Nazaj« je ukazal in pahnil napadalce v atran, potem pa prijel Tomaža Retioskega sa roko in ga potegnil h Komolji.
»Poglej vendar, stsri nesrečnik, koga si hotel prijeti in pobiti, poglej vendar.«
Plamenioa je »alivala svojo svetlobo po lepem bledem obrazu Komo-Ijevem. Ko je Tomai zagledal to lice, ae je atreael po vsem životu. Meš ma je sdrsnil iz roke in je ivenke-taje padel na tl& in potem je raa-prostrl roki, kakor bi hotel Komoljo objeti.
»Bodi previden,« ma je zsšepetal Juti in Tomaž se je premagal Ali ostal je nepremišno pred Komoljo in ga gledal s raznimi očmi, ne meneš ee aa aašsdeaje ostalih vitesov.
Zdaj je Jari zopet pobral Kata-rinino piatno in je novld in novi! iital, kakor bi ne mogel verjeti, da je Katarina res to pisala. Bridkoati, ki so ms rasjedale srce, ao ga zdaj
premagate in ihte se je vrgel na le-ž.šfie ter jecal:
»Tudi ona, torej tudi Katarina me je sapustda «
Mrki Peter Strah je ekrivaj vzel piamo in čital:
»Jari! Rekls sem ti, đa me bodo imenovali izgubljeno feneko, dasi nisem grešila. Ni me bilo strah tega očitan i a. Tvoja ljubesen bi mi bila nadomestovsls čsst in ogled in srečna bi bila. Zdaj me res imenujejo izgubljeno žensko, a ti si svoje sree in svojo ljubesen daroval euinji ^.ulejki in s to euknjo oneČastil blagoslovljene proetore samostanske. Zato bođi vsemu konec med nama. Zdravstvuj in bodi areien!	Katarina.«
Zbrani prijatelji so poskušsli potolažiti Jurja. Tudi Tomaž Retinaki je to poskušal, samo Komolja se ni ganil, nego molie slonel ob aiđu. Stari Tomai ga je adajinadaj pogledal od atrani in pojmil, da v trenotku take neareŠe in bolesti ne more preganjani rasbojnik Komolja nobene tolaftilne besede reöi devinskemu vladarju, kar bi vsaka beseda izdala, da ata šari Devinski in rasbo)*4k Ko* molj« — brsta.	(Dalje prih)