NOVICE nolunj.ske Novice izliajajo vsiiU iiofi'lol;; ako : : je ta dan praznik, (Itín ]>o[>ro]. ; : (lena jiin je zii ocio leto (od Fiprila do aprila) -i li, /a [lol leta l'.)0 K. Naročnina za NetDidjo, Bosno in drufiO evropske države znaša :i'50 K, za Ameriko +'50 K. ijist ill oiriasi sft iilači).j(\i<> iNi|M'okaz za to je jn'i nas na Hlovenskem nekdo, ki je ta i)reobrat v svoji logiki videl že najjrcj in ga že jned 30 leti prerokoval, lu tudi stališče, da so zgodovinski dogodki Ic utelešeiiost slučaja, je iz vidika pragmatične zgodovino žc zdavnaj premagano, Če že nočemo poleg tega vpoštevati (Iriige vede, ki skuša utemeljevati potrebnost dogodkov iz še višjih načel. Zgodovinski pi'evi'ati potetntakem niso !e slučajni, niso igra sle|)C usode, ki bi bi'ez-smotino premetavala zgodovinske tvorbe. Ne — da govorimo v zmislu sv. vore, ki uči, da niti vrabec ne pade s- sti'che brez volje Očetove — zgodovinski prevrati so í5odl)e, katere izvršuje božja modrost nad človeštvom. A ta sodba božja ue zadeva v prvi vrsti posameznikov, ampak države in narode kot osebe za-se z lastno odgovornostjo. Ker tudi države so samo-odgovorneosebe in imajo kakor posameznik dolžnosti napram svoji ni'avnosti. Kakor so se gledé Človeških nravnili dolžnosti, glede odgovornosti posameznika za svoja dobra in slaba dejanja in sploh gledé dopustnosti tega ali onega dejanja sirili in se še širijo I'azni nazori, tako so tudi evropsko državno politiko vodili razni Usodni nazori, ki so končno morali priklicati kazen za greh. Di'žavoslovne vede mrgole mnogoštevilnih mnenj in pi'epričanj o postanku, bistvu, nalogah in smotrili držav. Iz teh ))repričanj so se razvila načela, ki naj hi bila mcrodajna v diužbi, torej dižavi iii tijeni politiki. U'a je uČil, da so čuvstva in sti'asti odločilne v Človeškem razvoju, oni, da so merodajne le gospodarske uredbe in koristi, spet drugi razlaga vse pojave iz piirodnega boja za obstanek, ki naj opravičuje sebičnost in kriviOnost itd. 1'osledica vsega pa je bila, da si je politika pod vplivom takih in enakili šol kmaht sestavila svoj katekizetn. Saj ji znanstvenih zagovornikov ni manjkalo. Tako za usodo držav ni odgovoiiia Ic politika, ampak cela duševna in tvanui kultura. V svojem kulturneiti ozračju se je poli^;oma vsi)oredno z narodnim izobličilo državiio malikovalsl vo. l-)es])otizem živi v prepričanju, da je vse, kar veli vladar, brezpogojno sveto in, kai' se dela v imenu države, dobro in pravičtm, pa naj si nasprotuje lu'av-jiim zakonom. Država je najvišja oblast, ]iaj jo pi'edstavlja en vladar ali ljudstvo. iJržava je resnični, tu prJčujoči bog. Vsi taki sistemi, ki so zrastli na tleh poi)olnega bi'ezbožtva, tajé Jioga in vsako božje pravo in državo v piaveni pomenu obožujejo in snujejo d()gjiie moderne državne politike. Take dogme so: 1'očctck in izvor vsega ju-ava je država, katei'e oblast se sme vtikati v ver.ske, nravue in duiiovne zadeve. Nad kralji in vladarji ni zakonov in postav, za državne zakone ne eksistira več božje in cerkveno pravo. Namen posvečuje sredstva. Vsako še tako hudo zlo ali krivično dejanje, ki naspiotuje večnemu zakonu, je dovoljeno \n hvalevredno, če je le storjeno iz ljubezni do domovine ali države. Iz takih duševnih sti'cmljenj se je kiiutlu rodil pri jiolitiki sklep, da je pripoznala svojo svobodo in vsako neodvisnost. To pa je politični napuh, oče vseli drugih glavnih grehov. Človeška kratkovidnost pač ni uvidela, da se te zmote protivijo božjemu razodetju in naukom naravne pameti. (Kunoc prihodujiě.) Županstva! Naročajte oficijelni patrijotični kranjski znak! 3 K Ureditev promeia z žitom, mievnimi izdelki in stročnimi sadeži. a cesarsko naredbo z dne 11. jtinija t. 1. se je vi'edil promet z žitom, ndevnimi izdelki in siročnijnt sadeži letošnjega pridelka. — Ta naredba ima jired vsem namen, da s štedljivostjo in ]>ravihio razdelitvijo ]ioljskih pridelkov izhaja prebivalstvo z najpotrebnejšimi živili do prihodnje letine. V to svrho je vlada zasegla vse vrste žita, to je pšenico, piro, rž, soržico, ječmen, ajdo, oves, proso, vso koruzo, tedaj tudi v štoržili in zmesi teh žitnih vrst, dalje i)a tudi vse stročne sadeže, to je grah, liŽol ali bob, lečo in gi'asico v korist di'žavi z dnevom žetve ali spravljenja dotičnih i>oljskih pridelkov. To zasežeiije l)omeiii, da gospodar ne sme z dotiČiiitiii pridelki, ko jih je spi'avil, več prosto razpolagati, temveč da se mora ]'avnati po danih odredl»ah in navodilih vlade. Skrbeti l)a mora zato, da se (i piidelki ne pokvarijo. Zaseženih pridelkov se zlasti ne sme prosto prodajati ali drugače porabiti. Prodajati se jih stne samo vojtiemu, žitno-pi'ometnemu zavodu ali njegovim pooblaščencem (komisijonai'jem) po uradno do-ločeniit cenah. Vendar pa sme zasežene pridelke porabiti za dojnačo potrebo tisti, ki jih je sam pridelal in sicer za člane svojega gospodinjstva z užit.karji vred, za ju'elirano delavcev ali uslužbencev, ki imajo izgo-Vťujeno prosto hrano, krušno žito, mlinske izdelke ali stročne sadeže kot plačilo ali kot užitek in sicer v toliki meri, kolikor določi gosposka. Dalje sme pridržati gospodar žito in ostale zasežene pridelke za seme. Kolikit, to se hoile določilo uradnim potom. Žito za seme bode smel gospodar z uradnim dovoljenjem tudi zamenjati za boljšo vrsto Žita, kije bolj sposobno za seme, n. pr. da je bolj težko, holj čisto itd. S semenskim žitom bo pa smel ti'go-vati samo tisti, ki bo imel za to i)osebno uradno dovoljenje. Konečno sme lastnik pridelan ječmen, oves, koruzo, grašico in zadnje, za mletev nesposobno žito î)okrmitî in sicer v toliki mori, kolikor se bode to določilo s posebnimi prcd))isi. Presl-opki proti tem odredbam so strogo kažnjivi. Pri neopravičeni prodaji pod roko se kaznuje ravnotako prodajalca kot kupca. Kazen obstoji v zaporu od enega tedna do enega leta in v denarni globi od dveh tisoč do dvajsetih tisoč kron. Lastniki kmetijskih podjetij, tedaj kmetovalci in di'ugi pridelovalci, so glasom te cesarske naredbe dolžni ponuditi svoje žito in druge zasežene ju'idelke zastopniku vojnožitnega zavoda v nakup. To velja zlasti za večje gospodarje, ki pridelajo več nego morejo ali stnejo doma porabiti. C. kr. deželna vlada je ravnokar ukazala, da mora vsak, ki ima veČ žita kot ga rabi za dom, poniiditi ga tekom štirinajstih dni po končani mlat v i prislojtiemu zastopniku vojnega žitnoprometnega zavoda v zakup. Kdor tega ne st-ori, zapade denarni kazni do^petiliiisoČ kron in pa zaporu do šestih mesecev. Ker je določena cena žita sedaj višja kot pozneje, kakor tudi ker je novo žito težje kot staro, izsušeno, je itak boljše za prodajalca, da proda jireostajajoče niu žito čim prej mogoče vojnemu žitnemu prometnemu zavodu. ]\Ilini bodo smeli prevzemati žito v mletje samo od kmetovalcev iz jim odločenih vasi in bodo podvrženi strogi kontioli. Plačilo za ndetev se ne sme dajati v blagu, temveč le v denarju. Konečno slede določila glede popisovanja žitnih zalog. Vlada sme kakorkoli odrediti popisovanje žittiih zalog, mlevuih izdelkov itd. Popisovanje se vrŠi po občinah. LISTEK. Prisega Francu I. 1814, Vsi narodi velike Avstrije bodo zopet piHiodnji teden tekmovali gledé sijajnejšega slavlja svojega preljubega vladarjapovodom rojstnega dne svojega presvitlega cesarja i^'HANO JOŽEFA I. Tudi mi Slovenci ne liodemo prav nič zaostali dne IH, avgusta. Vi'oče prošnje, ))risrčne Želje in pobožne Juolitve bodemo pošiljali k Vsemogočnemu za našega vsedobrega in modrega vladarja in za Tijegovo presvitlo i'odliino, za zmago iu mir Avstrije. Kot izraz večne hvaležnosti bodemo ponovili sveto jjrisego našemu sivolasemu očetu: da ostanemo zvesti njemu in zvesti avstiijski hiši po vzgledu naših pradedov in avstiijskih narodov, ki so tudi vsikdar prisegali v globoki uda-nosti svojim slavnim vladarjem zvestobo in ljubezen. Koristno in vsjiodbudno bode, če'po-natisnemo danes poziv k prisegi slaviu'ga cesarja Franca 1., katerega je ])oslal svojim narodom leta 1814, ko so bili Francozi i)regnanî iz dežele; ponatisnili pa bodemo tudi prisego ljudstva. Dotično listino v stari slovenščiiú nam je blagovolila prejiiistili v ponatis cenjena gosjja Haring iz Ornoiolja jio iireč. g. župniku Leop. Kolbezen. Franc 1. je bil lojen leta 17GS; vladařstvo je nastoi)Íl 1. 17ÍI2; avstrijski cesai' je postal leta 1804; umil je leta 183r). Franc 1. je bil sin Leopolila 11., ki jo bil naslednik .ložeťa IT. Fi'anc I. je bil zadnji nemški cesar. V Napoleonovih vojskah je pa to čast odložil in si je nadel naslov: cesar avstrijski. Po rojstvu iti naravi sicer zelo mii'oljuben, moi'al seje Fi'anc L večkrat in tíížko vojskovali. V lehi 1809 si je pri-boi'il njegov brat, nadvojvoda Kari, sijajno zmago pri Aspcrnu (ál. in IJS. nmjnika). Istega leta se je vzdignila Tirolska pod vodstvom Andreja Hoter, Fran<- L je vladal pod lepim geslom: „Pravičnost je jiodiaga državam." Poziv k iirisegi se glasi: Ml FllONZ IMMiVl, [Ml Itoshji milosti zesai- EstriijsUi Kral Vii^'oiskÎ, I'einsiii, llalisliki, in Laddnni'ski Íto iiasliinni listu, k' stno ř^a (lidi tlaii .Tulia lejtas, de po deslielah pod frauzosko oblastjo lliria itiieuvanih, k' stuo jih po srczhno dognani vojski s' nasbim zesar-stvam sdntshilî, naj sc vsi brez poitiude per-pravio nara svoj podklon opraviti, imi poiU loshuisko svestoljo porsezhi, rte bomo potlej vso primzc in rojake tih desLél spet v' shtevilo iiushih svestih jiodloshnov sprejeli. Ta prashni opravik oblmjiit oiilozhiino na 4. dan mesza perbodnij^a octobra in iia-rozhimo, ter postavimo nashi^^a Inljiga svestiga Fronzii Knesa Sanrun, uashiga sdajniga skrivnima svetvavza in kamrarja, velkiga krialianka vogcrskijia reda svetga Štefan«, Namestnika svojiga |io Estrajliu pod Enso i. t. d. nasbiga toovo!)lastcnga Narozhenza, s' narozliilaiu per-sego vsib doshél popreishiie llirie v' nashiiiiu imenu s|>rejcti. Ta podklon in pcrsega vsakitirih rojakov bo sploh tako napravlcna in stnrjena, ile vsi rojaki ÎTiienvanili deshel bros raslozhka svojiga stann svoj podklon opravio in perseshcjo avc-stobo al s' lastno svojo besedo, al is vnst drngih uaiiiest sebe jtovoblastenih. Itezli pojde tako: Sl]kofjevsi.alpav'slikoiiah,brcsshkofiiih, namestniki shkofovi pridejo s' lastnim shivotam v" hnlihuio, in oiidi ta dan pcrdéshejo svestobo sa se, inii v' dnsho svojih svotskib duhovnov, slast) debantov tia kmetih, ťujmasbtrov in farnih namestnikov. Kaven to saděiie vse kapitliskc debiinto, proshte, opate, prelate, provinziale, al spredniko kloshtriskih réfiov, kar jiii je po desludah; tudi spredniko visokih sból, de bodo tudi ti svojo shivotno peisego opravili sa se in svojo poddrushcne. Gospojske po vnovizh dobleni dershavi bi szer sadeval shivoten prihod in podklon vse sploh bres raslozbka. Al ker sbclimo nektirim, kar je mogozhe, jiolahslnit al zlo pervarvati stroshik poiiotvo is (ialiiih stran, jim dovolimo, de nam bodo svestobo jierscgli po nalnsh sa to povoblastenih, to je gospojske tistih okrajn, k' jih bo titiizhasen ileshelaki Poglavar inienval. Lastniki sledne :ake okrajne se snidejo pred perséshnîm dncvani por nalasli sa to Bvolenmu sprednikn svojo okolize ob dnevu, k' jim bo rczhen, snidejo uaj so shivotno, zho pa kdo iti ne more, naj poslile povoblastenka iiamest sebe. Sbrani si volio is med sebe svolenze, venovoblasteiimu Narozhenzn, in de potlej nam svostobo perséshejo sa se, in v' dušo svojih iiaro/hivzov. i)e druř,niri îiideni ne bo treba hodit in dnarjov tratit, bodo sosedje vsaziga mesta, terira, vasi, tudi jndovskiga sbora svojo svestobo liersegli ob sploh vsim postavlenitiu dnevu v' poglavuimu inostn svojga kraja. Sa to bo treba sosesbkim sprodcikaiii uarozhiti, de vsak sprednik na persesbni dan sbere vse sosede v' hislio, k' je timu opravilu pcrloshna; uaj jim perscshno vkaso osnani in pove, kaj se pravi svestobo persczlii, kakshin greh je kriva peracga, kako velika bi bila ta Stran 78. Vsakdo inoi'a svoje zaloge toCiio iti vcsinc) napovedati in smejo [»ojiisovalni organi zaloge i)i'egle(lati ter jim je ti'eLia (lati ])i'i Iciii vsa to/adevna iiojasnila. lulor l)i kaj od svoje ;íal{íg(i zamolěiil, tega zaloge napadejo v korist di'žavi, ki jili poiabi za preski'lio pi'iibivalstva. l'oleg tega ga zadene že onienjfîna ostra kazen. Iz vsega tega je videti, reataiieui stiriurneiii obstreljevanju iz vseh topov pričela jc italijanska pehot» napadati. Prvi poizkusi sovražnika, napredovati iz svojih kritji, izjalovili so se ob ui'iinku našega pndne;fa t0]jijišcva. K^iib temu posrečilo .so je sovražniku v teku ])0-poldneva na več krajih v na.še postojanke udreti. Hvalevrednemu nastopu naše hrabre pehote pa je liiJ i)0 roi^nem inetožn povsodi zopet vržen nazaj, tako da so biie ob 7, uri zvečer vse naše staro postojanke v naši posesti, Ob istem ča.su jel je topni.ški og'onj poneiiřivati in je do noči skoraj popolnoma ponehal. Najinaiy 7 italijanskih polkov udeležilo se je tega jionesrečenega impadii. Nusi so ujeli 2S0 ncraiytítiiJi mož in zaplenili dve scrojiii puški. Moj daovoin ob,streyevalî so Italijani tudi inočuo severni del visoktí )>]anote in gori."iko obiiioatje. Na Koroškem ua Pioeken je bil krvavo odbit napad treh italijanskih konifianij, raviiotako na tirolski v/.hodni črti napsd eno brigade na visint* .severno l'une-vcggio. Naši letalci nieiali so uspešno bombe na Hnssano. — J)ne 1, avgusta priletelo jo kakor se uradno poroča, 14 itîilijanskih bojnih letal če/> i'iran v Istro ter na Reko, Susak in na pristanišče vrglo 105 boml), od katerih pa veliko ni razpotrilo, škode so le malo povzročile, mrtvi so bili trijo, a ranjenih več tjuiiij. Ijiuijski ladjiui poročnik Baidield zasledoval je sovražno akiipino, jo didiitei in sestrelil eno veliko hojno letalo. Voznik jo mrtev, dva opazovalca pa njeta. — Kakor se uradno poroča 7. t. m, jirirelo sc je 6, t, ul zjutraj ljuto lopuisko streljanje na soški Imjni črii od tolmiii-skcya obinostja do morja zopet znova. Po večtirnem Ijutciri ohatreijevituju' na-]>a(lli .^0 Italijani ob 4, uri poiioludne na mnogih mestih goriškega oliinoHtja in visoke dol>er-dobske planote. Na iSabotiim, pri 1'cvmi in na hiibu sv. Mihaela razvili so se ljuti hoji, koji so trajali celo noč in niso bili še končani ob času tega poročila. S protinapadi privzele so naše čete večji del jio sovražniku v naskoku vzetih najprednejšib postojank zopet v posest. Za posamezne jarke se še hijejo. Ooseilaj .so nasi ujeli 3SJ častnikov in ližOO mož. Sovražnik trajno obstreljuje s težkimi topovi Gorico, vsled cesar je nastalo v mestu več požarov, Z daleko-nosečimi topovi oi)stre|jeval je sovražnik včeraj tudi .Sistiaii, Na tirolski bojni crti izjalovili so se ponovni sunki na višinsko postojanke severno od Paneveggio. Kusko bojišee. — Najnovejša uradna poročila nam javljajo novo ureditev poveljniških razmer na ruskem bojišču, Poveljstvo nad zavezniškimi četami med Rigo in Tarnopolom vštovši armado Hiihm-Ermollija je poverjeno geuerallfoldmaršalu lliadenburgu, mej tem ko je južno od tam do sedmograške meje prevzel vodstvo naš pritjulj^jeni prestolonaslednik, pod-niaršal nadvojvoda Karel Franc Jožef. — Uradno se poroča 5. t. ui, da so se povečali boji ua črti, katero vodi podmarsal nadvojvoda Kari. Prvi dan operacij nastopilo je samo desno krilo. Ruski sunek ua južni bok armudne črto Hindeiiburgove se nadaljnje; sovražniku se je posrečilo po večkratnih napadih, prekoračiti nižino Sereta severozahodno Zalozc; boji so pregréha. Potlej jim bero pozhasi podklónove l)e-séde in pcrségo; vsi sbrain pa s' posdvignenmi desiiizaini in kvishko pomolenmi tremi perstmi s' preaiislikam sa njim besede isrekvajo. De vso to je opravleno, bo v,saka soseska pismo naredila, kakor ga tukaj na konzu pod zherko A [»erstavimo; !)odpishe ga sprednik iu trie sosedni starasbini; ter ga poshlejo svoji okrajinski oblasti, ta pa deahelskimu Poglavarju. Pod zherko B postavimo podi'jbo pcrsége, k' jo bodo delali vsi rojaki brca raslozhka svo-jiga stanu, imenitnosti, al vrednosti. Dano na nashimu gradu Shenbruu dvajset in zheterti dan Julia v' lejtu tavsbent osemsto in sbtiriiajst, uašhiga Kralvanja v' dvajset in tretjiuiu. FRONZ. (L. S,) .Alois (irai" Fgarto, Kralevi pemski narvisbi in jirevajvodski cstrajski pervi Kanzier. Prokop Graf Lashanski. Po N.jili zes. Ur. .Svetlosti narvisli iastnimu povelju. Sedaj sledi besedilo dveb priseg. Pod Èrko A je prisega, ki jo je morala poslati vsaka soseska s podpisi in pečati po okrajni oblasti deželnemu glavarju; žal, da je tc na naši stai'i listini većji kos odtrgane in jc tedaj iie juoremo tukaj ponatisniti. Pod çj'ko li je pa obrazec prisege, veljavne za vse ljudi sploh. Ker ima pa isto vsebino kakor A, liode ustreženo našim ccnjenim bralcem, Čc natisnemo zadnjo. Oblubimo in porséshemo per Bogu vaiga-uiogózhnimu s' perscgo sá ae in (po jirejeti oblasti v' dusho svojih narozbivzov) de bomo Njih Svetlosti Fronzu Perviniu po boshji milosti zeaarju Estrajskimu ; krabi Jerusaloniskinni, vogerskiniu, jtcmskiniu, Dalmasbkimn, Hrova-skimii, Slavonskiniu, Ilaliabkimu in Ladomir-skimu ; Prevajvodu Estrajskimu; Vaj voda Lorinskimii, Virzburahkimu in Frankonshkiniu; velkimn KnesuErdelja; Grafu strane Moravske; Vajvodu Shtajerskimu in Korosbkimu, gorne in delne Shiesie, poknesheiimu grafu Habsbur-skiiuii i, t. d, itd., nasbimu preniilostvimu de-slielnimu gospodu in tyega pravizhnim iiastój)-nikani svesti in pokorni, de hotno njegov in estrajskiga zesarstva prid vselej podpérali, sgube ))a in shkode ga po vsi svoji niozhi varvaîi, inu de bomo vselej svesti in pokorni podloshni, tako res nam Bog pomagaj! tedaj se niso zaklj'učili, V uspešnih bojih v Karpatih ujeli smo do sedaj 325 Rusov in zaplenili dva topa, — Poročila vojnih poročevalcev javljajo, da je jasno, da jo napadalna sila Rusov, lii so še pred dnevi na celi bojni črti napadali, za nekaj časa oslabljena in mestoma poi)obioiiia zlomljena; da bo to res, dokazuje okolnost, ker se polki ruske garde nahajajo na tistih točkah, kjer nameravajo Rusi prodreti. Dapi po vojnem liakovnein stanu jiotrjen opis hojev na rnskem bojišču je končal vojni poročevalec „ti IJbr Blatta" sledeče; Posebno razveseljivo je dejstvo, ker so minuli najnevarnejši dnevi in ker vedno boD izraža [iremoč naših čet tako v obrambi, kakor tudi glede ua krajno protinapade nasproti oslabljeni ruski napadalni sili. — Dne 7. t, m, se uradno javlja, da so naše čete vzele v vzhoitnogaiiških Karpatih Rusom višinske postojanke pri .labloitici, Worocbti in zahodno od Tatorova, Na obeh straneh Delatyna je armada generala Kijvesa odliiln mnogoštevilne napade močnih ruskih čet. Tudi na severnem krilu armade generala BfJthmerja izjalovili so se posamezni sunki sovražnika, /iiliodiio bojišče. — Nemško uradno poročilo 4. t m. jHVlja: Sevenio od potoka Ancre je dosegel boj a topovi zopet veliko moč; med Ancre in Šomtue se je nadaljeval z nezmanjšano silo. Severno od Auvilles, juzno-znhoduo od Guillemoin in severno od sela Monacu smo odliili krepke sovražne sunke. Ponocni napad sovražnika pri Barleaux južno od Somme se je izjalovil. 3, t. m, zvečer se je posrečilo Francozom, polastiti se nasib postojank v vasi Fleury in južno od utrdbe Thiniiniout, Naši, zjutraj pričeti protinapadi, pritioriii so zopet popolnoma Fleury in jarke zahodno in severozahodno od imenovanega kraja. Sovražne napade severozahiidno od utrdbe Thianmont in proti na>im postojankam v gozdih Cha(dtre in Berg odbili smo sinoči z velikimi izgubami za sovražnika. Sedaj je položaj zopet tak, kakršen jo bi! pred francoskimi napadi, kaicre so izvedli z zelo močnimi silami. V zračnem boju je prenuigal Mulzer pri Lens svoje deveto, pri Heamnetz pa predvčerajšnjim poi'očnik Franki svoje šesto sovražno letalo, poznejših poročilih so naši letalci dalje včeraj sestrelili sovražno dvokriliio letalo pri Peroune, dalje dne 1. t, m. južnozabodno od Arrasa in Libons, Po eno sovražno letalo pri Berles-da-Pois (južnozahodno od Arrasa) in pri Nainiir in sicer zadnje v skupini, ki jo napadla Namur in povzročila le malo škode ua Idagu, je sestrelil naš obrambni ogenj, — Une 7, t. m. se uradno poroča, da so se 6, t, m. zvečer vneli novi boji mej Thieppal in Barzentin-Le Petit. Boji na greltenu Thianmont, so brez uspeha za sovražnika, ustavljeni. Na vzhodnem robu gorskega gozda so odbili Nemci francoski na|)ad. Italkausko l)o,iišče. — Kakor se brzojavka iz Soluna 2, t, m. se jo pričela srbska ofenziva proti Bolgariji. Napadli so 12 km od grško-srhske meje na grških tleh. Izredno živahno je delovalo bolgarsko topništvo. — Iz Lngana poročajo 3. t. m, po italijanskih listih, da se opaža v srbski armadi močna delavnost. V teku so že tri dni sistematične operacijo. Srbi so z malimi izgubami zasedli nekatere višine, S sijajno in številno artiljerijo pa razpolaga sovražnik in strelja z nedosegljivo natančnostjo pod vodstvom nemških častnikov in vojakov. Ker so bolgarsko postojanke dobro utrjene, je napad na nje zelo težak, — Po [)oročilu „Iiideiicndaucc Roumaine" iz Lyona, iznašajo skupne srbske izgube, mej katere so všteti tudi smrtni slučaji med civilnim in vojaškim prebivalstvom vsled kolere in legarja, okroglo en milijon lyiidi. — Mej francoskim voja.štvom v Solunu in Macedoniji divja strašna kuga, ua kateri oboli vsak dan 3(i0 do 400 mož. — Naslednjo izjavo ravnatelia rumunské banke Petersena podaja „Nationalnl" 3. t. m,: Pred dvomi dnevi jo bila lîumunija blizu na tem, da se udeleži vojske. Danes je pa bolj kot kdaj oddaljena od te možnosti. Uazuu bojišča. — Turško uradno poročilo 4, t. tn. javlja, da so na kavkaski bojni črti na desnem krilu turške naprej [»otisnjene čete napadle utrjeno črto na obvladajočih višinah pri Bitlisu zakopane Ruse in zasedle jarke prve črte sovražnika. Južno od Musch nahajajoče ruske čete vrgli so Turki iz týili postojank in jih pregnali proti vzhodu, V sredini je turški ogenj zadržal ruske delne najiade na postojanko zahodno od Erzingbiana in Giimillschkane. Na egiptovski črti bomliar-rtirali ste dve vojni ladji pri Mtihamedie vnovič tirezuspešno vzhodno od Katie ležeč dat^ov log. Tri sovražne letalce, kateri so brezuspešno metali bombe na turško čete jui Katic,_ so turški letalci in obrambni topovi pregnali. Na morju. — Po Wolfovem poročilu 3, t, m. napadli) je večje število nemških mor-nari.ških zrako)dovov v noči od 2. na 3. avg. zopet južnovzhodne «ngleške grotije ter z dobrim vspehom metalo razstrelilne iu zaži-galae liomlie posebno v London, na opirališče brodovja v Harwich, na kolodvore în na važue industrijske naprave grofije Norfolk. Med nastopom so napadle zrakoplove sovražne lahke bojne sile in letala, razsvetljevalo jih je med napadom veliko žarometov; otistreljevali so jih besno. Vsi zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani nazaj. — Po nekem poročilu iz Genfa 5. avg. je aeuiška podmorska trgovska ladja „Dentsch-land" vže zapustila Ameriko in so nahaja na povratku v Nemčijo, — Po nnuinem poročilu due 7. t, m. jo linijski poročnik Bantield sestrelil nad tržaškim zaliv oin italijansko letalo ((,'aproni), katero je padlo pri Sistianu na tla ter zgorelo. Od jiosadke je en poročnik mrtev, en podčastnik težko in drugi lahko ranjen. To je četrto sovražno letalo, katero je imenovani poročnik premagal. Spomenica, Uatei'o je oselmo izročil dež. poslanec in žnpan g. Jos. Ztirc g. deželnemu glavarju dne H. avgusta v Ljubljani z inijiio pro.^njn, da hi jo blagovolil milostno iipfwtevati ter pomagati jio svojih močeh prizadetim občinam : „Prehlagorodnemu gosp. dež. glavarju di'. Ivan Siišteršiču v Ljubljani. — Izredno d(dga letošnja suša je napravila po raznili kiajib Dolenjske ogromno škodo. Prizadete po njej so mo(!no tudi jiodpisanc občine. Najbolj so trpeli Iravniki, Že prva košnja je bila slab-sa kakor druga leta, ker je bil mesec apiil suli in mrazen in je oslabi zaraditega ruša bolj redka. Otave lia skoraj nií ne bo. Po stihih legali in kjer je zemlja tanka, se je lusa do malega posušila, tako da se bodo zle posledice suše poznale še par let naprej. Trpeli so pa tudi dingi poljski sadeži posebno po suiiih legali. Po takiii krajih bo jiolovico manj kromjdrja kakor lani, Turšice pa komaj tretjino. Od suše strjena tiirŠica je ostala majhna in ni niogla razviti strokov. Moino je Irpel pa tudi fižol, ki bo dal komaj potrebno seme nazaj. Poleg stLŠe so na)iravili letos veliko škodo tudi črvi. Ker so tukajšnje kmetije majhne in prideljnjejo sadeže zgolj za jn'ehrano svojcev, se je bati pomanjkanja na živilih in na potrebni krmi za živino. Podpisani župani pidzadetih občin se zaraditega obračajo na Vase preblagorodje, visokočastiti gospod deželni glavar, z nujno prošnjo, da blagovolite po svojih niočeii pomagati, da ne bodo trpele prizadete občine preveč škode vsled letošnje suše. Zlasti pa prosijo sledeče; 1. Da se do prihodnje košnje 1.1917 opuste po teb občinali vse prisilne dajatve sena in slame; '2. da se iio teli občinali opusti do prihodnje letine vsako prisilno nakupovanje pSeidce, turšice, krompirja, tižola, prosa in ajde. V Kaiidiji, dne 7. avgusta 19IG. Podpisali so sledeči gg. župani in ])ri-tisnili občinski pečat: dež. poslanec Jos. Zurc za Šmiliel-Stopiče; Iv. l-'ezdîj'c za Toplice; Fr. Osolnik (namestnik župana) za Prečino; A. lîevc za Št. Peter; Gazvocia za Entsnice; Al, Ferkolj za lîelo cerkev; Grill za i'oljaiiiee; Ant. Kline za Ooi', Polje; Ant. Špendal za Mirno peč in Fr. PotoCar za Orehovico. DomaČe in tuje novice. Oficijelni patrjjotični znak s kranjskim grbom je prav lično izpeljan in trpežno pozlačen. Je tedaj zares najlepši spomin na iionienljiva leta svetovne vojske. Sezite hitro po njem, ker zaloga ni velika! — Dobiva se za 3 krone v Novem mestu pri J. Krajcc nasi, in Urb. Horvat. Dar. OskrbiiiŠtvo graščine Soteska je darovalo bolnici Usni, bratov v Kandiji sijio, zakar se vodstvo bolnice najtopleje zahvaljuje. Umrla je v Novem mestu 7. avgusta gosjia Marija Cliromv l^o kratkem in itmčnein l)olelianju, pi-evideiui s svetimi zakramenti, Bog ji daj večni mir in pokoj! Daroval je g. Fr. K or bor, oskrbnik v Freibergu, za ('esariceElizabetino bolnico 4 krone za 18. avgnst. — Bog plačaj in nakloni veliko posnemovalcev! Visoki obisk. Biie 3. avgusta ol) i)ol 4. ui'i poiKilinlne sc jo iii ii)eljitl v Novo mesto goriški dcžfiltii gliivaf, mil, gospod jiiošt (If. J()s. F j (i 11 i. ti v spremstvu imvoiiie-skegii tiiilořítlj. g. pioštii dr, Hch. Elbeil iit so(i. Rv(;tnik:i v |>. g- .Tos. Koviu^ ki ga jo spi'Ciiiljevai na vsck ohiskili. [ )cže]iii glavar si jc oglodal Novoinesto, ICandijo, Šiniliol, kiiifitijsko šolo na Gnnii, /.avod šolskiii sostr.r (Ig Notre Datiio in bolnišnico Usniitj. t)ratov. V Šniilielu jti obiskal iti'oii. g. žiifiikii Štefana Trskiiii in v Kandiji goriškega kanclerja inonsignoi'a říaiiiparo in dež. poslanca in žnpaiia g. Jos. Ziii'c. Na Gniin je pa nadzoroval kot šef goiiško gluko-nenijiico, ki je sedaj nastanjena Uiin pod vodstvom ravnatelja pree. g. Reščić, ter se je ixiazil o napredkii zelo pohvalno. Na kmetijski šoli gajeapi'ejel sedanji namestni ravnatelj g. Anton Lapajne in imt razkazal ves zavod. —- IJeželni glavar je izrekel zelo laskavo polivalo nad vse.stransko iiKorno nrejeiiini deželnini podjetjem. Sploli so iia-jiravili Novomesto in vsa okolica na deželnega glavai'ja najboljši »tis. Prenočil je kot gost mil. g. prosta dr. Seb. Elbert v novomcškctn kapiteljnn. Zveííer je bi! v diužbi goriškili begniicev, katerim je veljal T |)rvi vrsti njegov obî.sk, in jih je Ijtibez-njivo tolažil in jim zagotovil svojo pomoč in naklonjenost v vsakem ozini. Drugo jiiti'0 ob 6. nri se je visoki gost o(Íi)eljal proti Ljubljani. Duhovniške vesti. Podeljena je župnija Dol)rava pii Ki'opi C. g, Ivaiin Klavžar, kaplaini v Ciiknici. Kanonično umeščena sta bila čč. gg, Peter Likar, župni upravitelj lia Goi'i pri Idriji, na to župnijo dne 2B. julija, in župni upravitelj Viktor K rag t na župnijo KoĆevska Planina dne 31. julija. Premeščen je kajjlan ilosip Vi ce iz Pi'edo.selj v Trnovo v Ljubljani. Zlata maša. Jiilostljivi g. kanonik Janez N. Novak, dekan v Radovljici, kn.-šk. konz. svetnik in vite/ F. J. reda, je 31. julija daroval v cerkvi presv. Srca Je/.usovega v Ljubljani zlato sv. mašo. Ob isti jjriliki ga je izvolila mestna obéitia Radovljica za častnega meščaiia v priznanje velikih zaslug. Vele zaslužne m u jubilai'ju iskreno častitamo! Izkaznice za kavo za čas od i), avgusta do 2, septembra 101(5. — V petek dne 11. avgusta 1016 dopoldne: od y. do 10. ure za štev. 1 do 50 „ 10. „ 11, „ „ „ „ 51 „ UiO „ 11. „ 12. „ „ „ „ 101 „ 150 popoldne: od 2. do 3. ure za biS. štev, 151 do 200 „ 3. „ 4. „„ „ „ 201 „ 250 1) i! )) 251 300 Prihodnji semenj v Kandiji bo 17. i, m. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo. tzposojevalce knjig iz Čitalničnejavne knjižnice, ki imajo knjige čez poslovno določeni čas v rokah, o ]> o m i n j a m o, naj knjige iiemudoniEi vrnejo, da se v knjižnici naitravi potrebni red. — Ker je od izbi'uha vojne tiinogo čitatoljev vsled vpoklica ali l)reselitve odšlo iz (nesta in okolice, ne da bi bili knjige vrnili, obračamo se ob enem do vseh p. n. slai'išev, gnspodai-jev in gospodinj, mojstrov, delodajalcev itd,, ki bi našli kako knjigo iz naše knjižnice v svojih prostorih, z uljuilno jirošnjo, naj take knjige izroce v začasni čitalnični sobi v hiši g. 'i''- K, Slaiuia (v pritličju iz veže na levo) v roke t. Č. knjižničarja g. sod. svetnika Jos. Kovača ali i)a v roke čitalnične po-sďežnice gosjje Šulii-jeve, Odbor „Nilrodnc čitalnice" v Xoveni mestu. Fotografiranje, risanje, slikanje v armadnem območju prepovedano, Vsied razglasa c. in kr. 5. ai-niadnega poveljstva (Stan. odd. z dne 9. julijit Ž. K. 'Nr. 883) je fotogi'aJiranje, slikanje, lisanje važnili vojaških objektov, mostov, železniških naprav in ulrdh, postojank, bi-anilnih naprav, taborov, transpoi'tov vojakov in ranjencev itd. v armadnem obmo(''ju civilnim osebam prepovedano. — Na ozemlju zapadno-spi'ednjii koi'don-Či'te civilne osebe na prostem sploh ne smejo napravljati nikakih posnetkov. Izjeme teh prepovedi dovoljuje na pismeno pro.šnjo v posebnih slučajih armadjio poveljstvo —■ stan. odd., vojna pošta 508, Izven ainiailnega (etajinegaj območja je vsled odiodliti voj-n(;ga iiadzorovalnega ui'ada z dne 11). jun. 1ÍI16, št. 07.945 fo togi a lira nje na kolodvorih in z vlakov med vožnjo prepovedano. Izjemoma lia dovoljenje za tutografiianje civiliiini osebam za proge državnih železnic jíristojno ravnateljstvo državnih železnic siioraznmno z železniškim linijskim poveljstvom (vojno transportno vodstvo) za zasebne železniške [noge linijsko poveljstvo (vojno transportno vodstvo). Jednaka načela veljajo za dovoljenja naprave kine-matografičnih slik. Vojaški višji zdravnik je imenovau asist. zdravnik g, dr, Ernsl líalkányi v Rudolfovem. Odlikovanje. V bolnici Usm. bratov v Kandiji je prejel srebrno iirabrostno svetinjo .11. vrste saper Alojzij Kot t m a n n, s katero je bil od Nj, Veličanstva cesarja odlikovan. Mrtvaški zvonček uam je zo])et zapel žalostno pesem raz visokih lin, da je v tujini našel ])rezgodnjo smrt nadepolni 24 letni narednik g. Ljudevit Plapei' iz Novega mesta. Bil je že trikrat ranjen ter se je nahajal nazadnje v bolnišnici v Frauenbergu na Štajerskem. Dobil pa je ravno doi)Ust, da se nekoliko odpočije v domačem kraju. Tedaj se je šel še popřeje kopat — a našel je smrt v vodi 5, avgusta; in 6. avgusta so ga že pokopali. Sovražni streli niso zaniogli usmrtiti vrlega junaka, a tiha voda pri Frauenbergu je bila pa neusmiljena morilka njegovega mladega življenja. Bo(ii mu lahka zelenaštajerska zemlja! Šolstvo. (Št, Jernej,) V štev. 17. se nam je vrinil l.iskiii'ski pogrešek. Tedenska vinarska zbirka od januarja do 1 2, julija 1916 je znašala 419 kron 12 vin. in ne 119 kron 12 vin. Skuptia vsota 1014K 72 v je pa pravilna. Izreden občen zbor skliče načelstvo „.lugoslovaiiske strokovne z veze v Ljubljani" v nedeljo, dno 20. avgusta 191G. Izreihii občni zbor je za to potreben, da se izpopolni od))or društva in da se izvoli nadzorstvo, katero ne more sedaj delovati, ker so vsi člani v vojaški službi, Spored: 1. Ob S. uri zjutraj sv. tiiaša s [tridigo v cerkvi sv. Floi ijana. 2. Ob 9. ui t dopohulnc lirične zborovati občni zbor v piostovih šentjakobske 1'rosvete, Florijanska ulica st. 15, I. nadstropje. — Spored občnega zbora pa jo sledeči : 1. Sklepi o poročilih naČelstva in nadzorstva, 2. Sklepi o predlogih članov (§ 25. drušlv enih pravil), 3. Delavstvo in vojska; oziroma: Člani J. S. Z, v vojski. Predava glavni tajnik Viktor CeučiČ. 4, ].)elavska postavodaja med vojsko. Predava odbornik Tvan Jež. 5. Delavstvo in gospodarske oi'ganizacije. Pi'edava poslanec Jože OostinČar. (i. Katoličanstvo in delavst vo. Predava zapisnikai' gosp. Krische. 7. Izpopidnilna volitev naČelstva in nadzorstva. — Skupno kosilo v gostilni gospe Kaniiiičanke ob pol 1. uri popoldne. Če ne bo do pol L ure popoldne dnevni i'cd izčrpati, se bo občni zbor nadaljeval ob 2. uri popoldne. NaČelstvo J.S. Z. Umrl je v Gradcu nenadoma l.avgusia g. Enierih C. lM.ay er, vitez Fr. Jožefovega reda, v starosti 75 let. Pokojnik je bil senjor-šef t vi'dke 1. O. flayer v Ljubljani in tvrdke Bratje Lehner v Oradcti. Truplo rajnkega so prepeljali iz Gradca v Ljubljano, kjer je bilo v nedeljo (>. avgusta ob 4. uri popoldne ]ioložein) na jiokopališču pri sv. Križu v rodbinsko grobnico k večnemu počitku, lîlag mu spomin! Umrla je v Ljnldjatii zasebnica gosi)o-dićna Beti I\lunda dne 2. avgusta po dolgi, mučni bolezni in večkrat ]irevi(lena s sv. zakramenti. Naj počiva v miru! Iz ruskega ujetništva seje po devetih mesecih zglasilAnton Umek iz Konca št. 9. Nahaja se v Kijevu in pravi, da sta skupaj z nekim „Vahtarjeviin", ki je služil jiri artileriji. Trije junaki iz župnije Mirnapeč so si.orili častno sun t na italijanskem bojišču. JožetlMakše iz .lordankala, večletni naš naročnik, ki je tudi v vojni rail čital Dol. Novice. Jiojen je bil leta 1877 in za))ušča ženo in nepreskrbljene otročiče, Anton Murgelj, mladenič iz Jablana, in Anton (ierlica, po.sestiitk v Biški vasi, ki zapušča sedem otrok in prežalostno ženo. jîodi v.som trem lahka vojna zemljica! Junaške smrti je padel na Monte Piano v Tirolah dne 2S. julija, v starosti ;iH let ter bil pokopan 3(1. julija na vojaškem jiokopališču v Leiidru naš domačin g, Mihael Zupane, pekovski mojster in gostilničar v Toplicah ua Dolenjskem. Bodi junaku ohranjen časten spomin! Enoletni prostovoljci, se ostali ptiči izmed tiO, pošiljajo nebi'oj pozdravov vsem Dolenjcem : Fr. Mlakai', Bogomir Deu, Pouebšek, IjOoii Abram, Vcrtovšek, Ciril Osaiia in ^larkič. Prisrčne pozdrave iiošiljajo vsem pii-jateljem in znancem z Volvnjske fronte g. Fischer in več drugih Slovencev in to-vai'iŠcv. Žal, da ne moremo vseh podpisov razvozljati na vposlani dopisnici, ki je zelo umetno in aktualno naslikana in predočuje vojne dogodke od 1. avgusta 1914 do 1. avgusta 1910, Tudi mi jih najlepše odzdravljamo želoč jim zdravje in srečno povrnitev v ljubo domovino, Plesnoba na grozdju. V zadnji tozadevni naši notici se je vrinila tiskovna }ioinota. Na 100 litrov vode se vzame 12 dek, (no 120 dkg) kalijevega hipei'-mangaiiata in 2 do 3 kg apna. Nesreče. V bolnico Usmiljenih bratov so bili prejšnji teden privedeni sledeči ponesrečenci: Henrik K u m p, kočarjev sin iz Mozeljna pri K'očevju, .si je zlomil levo nogo v stegnu, — Jože Kastel ic, posestnik v Št, Jurju pri Mirni peči, si je poškodoval desno roko i>ri mlatilnici. — Jernej Rakoše, dninar s Trške gore, je sedel med odmorom jiri južiui. Neki zlobnež, ki je šel mimo, ga je pa brez vsaeega povoda udaiil in mu poškodoval desno roko v nadlohtju. Najvišje cene za seno in slamo. Vsled odiedbe c. kr. poljedelskega ministrstva je C. kr, deželna vlada naznanila vsem pol. oblastem z razglasom z dno 2tj. julija t, I, št. 23.799, da ostane cena za seno in slamo ravno taka, kakor je bila določena z ministrsko naredbo z due 10, januarja 19Hj, drž. zak, št, 12, nanu'oč za lUO kg sena 13 K, za 100 kg navadno slame 8 K in za 100 kg Skope z vsemi dosedaj veljavnimi jirihitki za sti.skanje oziroma za vezavo in za dovoz. Volna. Z ozirom na veliko število liriglasov volne se naznanja, da bo volno prevzemala prevzemna komisija c, in kr. ,5. armadnega poveljstva jio okrajih. Vsakokratni termin se bo sporočil potom c. kr, okrajnih glavarstev, Niklasti novci pridejo iz prometa. l^inančno ministrstvo je izdalo odi'edbo, ki določa, da ostanejo v prometu niklasti 20 vinarski novci samo a se je slišalo harmonično kbiiikanje zvonov nad našo lepo dolinico. V nodeljo je Šmarjcta pokazala, da zna ceniti dobrega duhovnika, da zna ceniti zlasti novega g. Župnika, ki je bil 12 let. kaplan v Šmarjeti, kamoi' je prišel koj na ]irvo službo, in mu je zdaj Previdnost božja naklonila, da isto Čredo, ka- teri je i)osvetil moči vseh svojih kaplanskili lel, itase še naprej kot župnik. Skozi drevored mlajev, ki so mu jih postavili udani farani, pod venci, ki so jili pletle udane roke po vsej ťari, .so spremili novega župnika v cerkev j)rem. g, prošt in dekan dr. Sebastijan Elbert, vlč, g. kanonik Erzar, dalje zastopniki oo, frančiškanov iz Novega mosta, zastopniki usmiljenih bratov iz Kandije in gg. sosedje-dubovniki in so pokazali tako, da spoštujejo slavljenca, katerega blagoslovljeno delovanje skozi 1 2 let poznajo, Ob poti so tvoi'ili špalir šola in ]\larijiu vrtec, fantovska, dekli.Ška in ženska ûlarijina družba. V imenu Vrtca in šole ga je pozdravila najboljša učenka, mu izročila šopek in nedolžna srca šmarješke (lece. Ravno tako so ga iiozdravile I^Iarijine družbe in mu obljubile, da hočejo biti zveste zastavi nebeške Gospe. — Saj je današnji dan prav posebej praznik šmarjeških Marijinih organizacij: Marijin vrtec, fantovsko in žensko Marijini dom Kristusu Gospodu in zašČilnici sv. ilavjeti. Kev zida se naša cerkev le z darovi in prostovoljnim sodelovanjem fara-nov, ne po odiozni konkurenčni obravnavi. Se pozni rodovi bodo vedeli, da so nekdaj Živeli v Šmarjeti venii jiredniki, ki so imeli dobre duhovnike, ki so spolnovali psalmi-stove besede: „Jaz ljubim lepoto tvoje hiše (Gospod), in kraj, kjer prebiva tvoje veličanstvo," (Ps. 25.) Pa tudi v socijalnom življenju je gospod novi župnik priden delavec: ustanovil je in vodil hranilnico in posojilnico, bil član in odbornik raznih društev in zdaj je ustanovil kmetijsko društvo, ki ima namen pospeševati vso panoge kmetijstva. On je prijatelj tiboga dela, brez vpitja in krika, zato je Bog to delo tako lepo in bogato blagoslovil. Daj lîiig, da bi še naprej mnoga leta delal med nami, daj mn liog blagoslova in daj, da bi bila vsa preleim šmarješka fara eno srce, kot se je pokazala na današnji dan, da bi bila vsa šmarješka fara ena čreda, ki hi poslušala glas pastirja, ki nam ga je dal edini neskončno dobri t)astir gospod Jezus Kristus. Iz Mirne peči. Na južnem bojišču je jiadel mladenič Pavel Progar iz Dolenje vasi. Ker je njegov oče zvesti naročnik Dolenjskih Novic od vsega zai^etka in je naš Pavel bil |)ravi junak, ki je trjiRl in umrl za domovino, jo prav, da mu ono jiosvetijo nekaj vrstic v njegov časten spomin. Pokojni je bil nadepoln mladenič, miroljuben, a venilar vedno veselega in odkritega značaja, pyíuČi! se je v Novem mestu krojaŠtva. Kot pomočnik si je hotel pridobiti kar največ strokovne izobrazbe po širokem svetu. Odšel je najprvo v Stev. 20. Celovec; o(i tiim se je poilal v Nctiioijo, kjei' je dehti iiialoiitiiie v vseli velikili iiiestili; tam se jo izučil tudi krojtištva za (djleke za danie. Kor je služil le pii iiajlioljSili niojstiili, ni iMuhi, da si je ))ii-dobil v.seli i)ot.r(il)!iili krojaškiii nanosi i v največjem olisegti. Tndi fevîca mn je bila nekaj časa kraj skušnje in jtridolntve za svoj poklic, katei'enui sc je posvetil z vso vnemo; pi'avi ti/.or naŠim mladeničem-obitnikom. Tndi obi'tnik jc UiLUo iimetiiik, če ima ljubezen, spoštovanje in inajdjivost do svojega staiin. Kot l)ivSi vojak je bil tinli on takoj ob izbi-iiliii vojne odpoklieaii ter je od.sel na sibsko bojišče, kjer sc je hrabro boril (lelj časa. Potem pa je obolel in je kot bolnik kipal in šival obleko za vojaštvo iji sicer največkrat pod milim nebom. Tam se mn je posi-eČilo, da je zasledil gi'dega volinna. Prišel je nami-eC k njemu zelo star in siv, ves obneniogei berač, ki jc sviral na piščalko. Kmaln pa je bistro oko Progaijevo opazilo, da ste vlasiilja in siva bi'ada ponai'ejeni. Ko se mn je tedaj bote! lias jnnak prildižati, da bi ga spravil na varno, spoznal jc takoj volinn svoj kritičen lioložaj in potegnil nož i/,pod cunj ter ga hotei zasaditi Progarju v srec. Toda posrečilo se mn je, da se je smrtncmn snnkn odmaknil, ampak začela se je sedaj pi'ava borba za življenje in smrt. Le sprelnosti našega poginnncga vojaka se je bilo za-livaliti, da sc je i'cšil, ker je izdrl tiož soviažniku ter ga njenni nasadil. Mi'tvecu so potegnili cnnje in se pi'cpiičali, da je bil pi-eublečcn srbski častnik. Jllaili, vrti junak jc bil za to hrabi'ost predlagan v oiilikovaiijc. Iz Srbije je piiŠel Pavel Piogar na Rusko, kjer se je udeleževal zelo hudih in nai)0]'nih bojev. Od tam je pi'išei pa na Italijansko bojišče. Takoj je iniei slutnjo, da ne osiane dolgo med živimi. Tedaj je pisal svojim stariŠeni B. oktobra .1915, V lûsnni se ganljivo iwslavlja od vseh domačih in prosi, če jiade, da naj ne žalujejo jneveč po njeni, temveč naj bodo ponosni, da je nnii'1 njihov sin za domovino. Piše dalje, da se sitnli ne ))oji, ker se je že privadil gledati ji v oči, vendai' bi pa še rad kaj storil za doni in cesarja. Potem jc i)isai še nekaj dopisnic, da je še živ in zdi'av, Zadnja dopisnica je bila od 23. nov. 1915. Dne 8. deccml)ra 1015 piše njegov bratranec Lojze Novak iz Novega mesta, da ga pogrešajo od 1. liceembra In da ga zelo skrbi, kaj jc s Pavletom. Pred kratkim jia so dobili stariši vojaško uradno obvestilo, da jc njili sin 1'avel umrl kot junak dne II. decembra 1915. Počivaj sladko, blagi Pavel, v tnji zemlji! Ostaneš nam v najboljšem s])ominu kot nzor vzglednega obrinika in hrabrega vojaka. Iz Bruneck na Tirolskem nam poroča nas naročnik, da bode treba Salomonove razsodbe o ncljnbi zadevi, ki se je zgodita p()srebivalci jako bestro. Moški nosijo bele htačc, belo srajco skoro do kolen, in'epasano z »soijiitim pasoiii in lično torbo. Ženske imajo kratko in živo-riuleČe krilo, belo, lepo vezano jopico, l udeč robec in iiisane koravde okrog vi atu. Moški kakor žensko so navadno bosi. Za vsako najmartjšo jtarado oblečejo lepo vezan kožuh in nataknejo visoke škornje. Živorudcčilt trakov ne manjka pri obeh sjiolib. Otroci v enakih oblekah izgledajo prav srčkano." l'raporHËftk Jaiiko Mulia. Loterijske številke. Gradec, 2. avgusta 39 49 85 16 H9 Malinov sok (Himbeersaft)ssladkorjem alibi'cz sladkorja izkiihan v vsaki množini kupuje, vzorce in ceno sprejema 68-3-1 I. Gigovič, Sisak, Hrvatska. JOS. BERGMANN, LEKARNA v Rudolfovem, kupuje po najvišji ceni štupo (seme) -»i lisičjega repa (glej podobo) gorčično seme (ženof), : : s kamilice s : : in druga zdravilna zelišča in cvetje. «5-4-3