io j (tally «»cep* — PROSVETA w — - 4» ► GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urwlütti la ui»r«»ntlkt pr—Urtt Nt7 a. UwadaU At*. Off k« of PabikatloB ; »alf Boutk Uwndalo Ato. Tolophooo, EockwoU 4904 CHICAGO, ILL., PONDEUEK, II. MAJA (MAY II). 193«. Subscription |6.00 Yoorlf 8TKV.—NUMBER 92 Accoptoaeo for wdltn« »I .p«Ul »to of po«*«« »rortdod for » HO». A«t of Oct », ItlT, aothortixi oo Jtto 14, Iti» Mussolinijev rop v Afriki f izzval krizo na Angleškem » nservativci zahtevajo ustavitev bojkotne akci-£ proti Italiji, dočim pristati Lige narodov oritifkajo na vlado, naj podvzame drastične korake proti fašistični državi. Italijanske čete zaiedle Harar, drugo največje abesinsko me-«to Poveljnik abesinske armade na severni fronti kapituliral pred Italijani Strah pred novimi izgredi v Palestini Anglija ojačila oboroženo silo v Jeruzalemu , 10. maja.—Mussolini je proklamiral aneksijo Abeli Italiji in kralja Viktorja uela j« razglasil za abesin-cesarja. Italija bo jutri v i zahtevala, da Liga naro-odnlovi abesinakega delega-"kajti neodvisne abesinske « ni rdi." don, 9. maja. — Da je ita-nska zmaga v Abesiniji polila na površje nove politič-probleme v Angliji, je poka-masni shod v veliki london-dvorani, katerega se je ude-nad 10,000 oseb. Ti so jeli resolucijo, vsebujočo tevo, da Anglija ne sme klicati bojkotne akcije proti 'ji. točasno so imeli konserva-shod v Chingfordu, na kani je nastopil kot glavni ornik Winston Churchill. V jem govoru je priporočal ic sankcij, ker ogražajo , obenem pa je napadel pre-rja Baidwina in člane nje-ega kabineta in jih obdolžil nja. "Skušal sem podpi-stališce, ki so ga zavzeli win in člani njegove vlade riikem sporu, a je bilo ne- je rokel ChurohiH. ndonskega shoda so se u-ili pacifisti in člani Brit-unije Lige narodov, predniki grupe, ki je preteklo zbrala deset milijonov pod-:• na peticijo, ki je zahtevata mora Anglija podvzeti "tiino akcijo proti Italiji, »j bi ustavila Mussolinijevo no v Afriki. Med drugim htevala zatvoritev Sueške-prekopa italijanskim ladjam, prevažale vojaštvo in mulo v Abesinijo. namenja velikega razkola, "vladuje v Angliji, so očit-»Situacija je slična oni v «jem decembru, ko sta an-1 zunanji minister lloare rancoski premier Laval sko-mirovni načrt, na čigar Nfi naj bi Italija dobila dve J'ni Ak'sinije pod pogo-da ustavi sovražnosti v Opozicija, ki jo je iz-t* narrt, je bila tako veli-d* J«' moral lloare izstopiti Nekateri trdijo, J* italijanska zmaga v Afri-P"viročiia HjK,r med člani w>novega kabineta, ki lah-fciultira v padcu vlade, «likemu shodu pacifistov j« Hoval lord Cecil, kot go-pa m> nanUpili Nprom» voditelji Britske unije * n»rodov. Ti so se trudili pridobijo javno mnenje za dr^-tH-nf korake pro-^'j' Argumentirali so, da francoska vlada, ki jo ' ¡"rmirali HiK-ialinti z Leo-»'umom na čelu, podplra-, '' •J" V.-iika Britanija ae ianas« na pomoč svojih' |J. onih v južni A-vidijo nevarnost itali-' ^imrui,e v Afriki. m m Mer Anthony " '»»rte- odpotoval v Ze-W h- I... v iw>ndeljek o-1 l.ige narodov. ;4lt'"'' naznanjeno, da bo 1 ( H. Attloe, vod-■»'"•ritov, kjer bo nr" z HI umom in r■'■•»♦»iti za nadalje-rakcij« proti Ita- Domače vesti Proces proti mučite-ijeni napol končan Država zaključi danes svojo evidenco Kairo, Egipt, 9. maja.—Iz zanesljivih virov poročajo, da je Anglija poslala nadaljnje čete v Jeruzalem in druga mesta v Palestini, da bodo pomagale britekemu vojaštvu in policiji pri zatiranju izgredov med Židi in Arabci. Dalje je bilo naznanjeno, da bo odrinilo večje število tankov iz Aleksandrije v Palestino. Jeruzalem, 9. maja. — Avtoritete so uveljavile izredne u-krepe, ko so voditelji Arabcev naznanili kampanjo civilne nepokorščine in poostritev proti-židovskega bojkota. V strahu pred novim prelivanjem krvi so avtoritete ustavile promet med mestoma Jafa in Tel Aviv. Iz Sarafenda je dospela v Ja/fo močna oborožena sila in postavila žične ograje. ~ Policija je prepovedala kmetom v predmestjih Jeruzalema vstop v mesto, židovski uradniki, ki delajo v Jafi, v mestu, v katerem je arabsko prebivalstvo v večini, pa bo bili posvar-jeni, naj ostanejo doma. Arabski jetniki, ki vkovani v verigah odslužujejo težke kazni v zaporih, v Tul Karemu, so zastavkali v znak solidarnosti z drugimi arabskimi stavkarji, ki vodijo opozicijo proti naseljevanju Židov v Palestini in prodajanju zemlje Židom. Voditelji Arabcev so naznanili veliko propagandno kampanjo v prilog stavki proti vladnim avtoritetam, ako ne bodo te pristale na njih zahteve in ustavile naseljevanja Židov v Palestini. Vrhovni arabski svet je izjavil, da ae bo kampanja civilne nepokorščine pričela prihodnji petek in bo med drugim uključevala odpor proti plačevanju davkov. MNwauäke novice Milwaukee. — Ciril Cerar iz W. Allisa je bil zadnje dni ob sojen v plačilo $50 kazni, ker se je a svojim avtom zaletel v policijski avtomobil in ga nekoliko poškodoval. — Iz starega kraja, Solčave v Savinjski dolini, je prišla vest, da je tamkaj umrl bivši Milvvaučan Se-bastijan Qaep v atarosti 69 let. V Ameriki je živel 26 let in v stari kraj ae je vrnil pred dvema letoma. Tu zapušča dva sinova. — Zadnje dni je umrl Ernest E. Heim, koroški Nemec in znani pevovodja, čigar žena je bila koroška Slovenka. Star je bil 76 let. Heim je vodil slovenske pevske zbore Zvon, Naprej in zadnje čase Planinsko rožo. —- V bolnišnici sta Joe Certalič in Josephine Erchull s svojo triletno hčerko. — Dne 2. maja se je tu poročil znani čikaški slovenski pogreb-nik J os. R. Zefran z Amelijo Sagadin. Težko bolan Warren, O. — Joseph Jež, tajnik društva 321 SNPJ, je bil pred nekaj dnevi naglo odpeljan v bolnišnico, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Za enkrat še niso obiski dovoljeni. Člani mu žele hitrega okrevanja. Smrt dečka Bentleyville, Pa. — Tu je u-mrl Frank Kovač, star 17 let hi rojen v Ameriki. Bil je član mladinskega oddelka pri društvu 240 SNPJ. Iz Cleveianda Cleveland. — Operaciji je podlegel Andrej Furlan, samec, star 46 let in doma iz Franči-čev pri Reki v Istri. V Ameriki je bil 23 let. — Dalje je v bolnišnici umrla Mary Gliha, roj. Miklič, stara 48 let in doma z Brega pri St. Vidu, Zatič-na na Dolenjskem. V Ameriki je bila 23 let in tu zapušča moža, sina in dve hčeri, brata v Harwicku, Pa. in drugega bra-ta/v Pueblu, Colo. — Jos. A. Si-slfovič in Fr. Siskovič sta bila! zadnje dni obveščena o smrti njunega bratranca Jos. Sker-janca v aanatoriju Maybury v North vi llu, Mich. Star je bil 37 et in doma iz Artiviže pri Ma^ teriji na Primorskem, kjer zapušča starše, brata in dve sestri. Hartow, Fla., 9. maja.—Sodna obravnava proti sedmim bivšim policajem ia Tampe, ki so obtoženi ugrabljen j a in mučenja treh organizatorjev brezposelnih delavcev v zadnjem novembru in uboja enega izmed teh svojih žrtev, ae je ob koncu tega tedna privlekla do polovice svojega težavnega pota. Obravnava traja že mesec dni. Glavni državni tožilec Rex Farrior je danea naznanil, da državna evidenca proti obtožencem bo zaključena U. maja, nakar dobi zagovorništvo besedo. Razume se, da je Pat Whitaker, glavni branitelj obtoženih policajev, pripravil dolgo vrsto prič in legalnih trikov, s katerimi bo poskusil na vse načine izmotati obtožence iz mreže krivde z namenom, da uidejo zasluženi DELAV. FEDERACIJE ZA INDUSTRIJSKI UNIONIZEM Delo Odbora za industrijsko organizacijo podprli dve federaciji Hitler predlaga nov VELIKA FINANC-ekonomski načrt (JA PANIKA ZA- NttÄiClJEU FRANCIJO vprašanja ALABAMI PENNI IN Berlin, 9. maja. — Diktator Hitler, ki je 81. marca predlo il svoj mirovni načrt predstavnikom velesil, ki so razpravljali glede akcije proti nacljski Nemčiji, ko je ta raztrgala lo-karnsko pogodim s vojaško okupacijo Porenja, bo v kratkem Tehnična vprašanja, ki se sučejo okoli izjav več državnih prič, so ta teden požrla največ časa in sodnik Dewell, kateri predseduje obravnavi, je bil zelo zaposlen z mnogimi odloki glede teh vprašanj. V enem slučaju je sodnik odklonil odlok in sj>or-na zadeva je bila predložena državnemu vrhovnemu sodišču. ÂDF v novi krizi zaradi jeklarjev Green in Lewis sta spet udftrila **>, se Mala antanta poj-de v boj za načela Zunanji ministri pojasnili svoje stališče Trije vojatki letalci ubiti na Poljtkem Varšava, 9. maja.—Pri manevrih poljske letalske mornarice ao včeraj v zraku trčili tri-e aeroplani in padli na tla. Tri-e letalci so bili ubiti. Nesreča se je zgodila v Poznanju. Washington, I). C., 9. maja.—-William èreen je včeraj v imenu ekseklitive Ameriške delavske federacije naznanil uniji jeklarskih delavcev, katera zboruje v Canonsburgu, Pa„ da prihajajoča kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev ne bi) vršila v območju ADF in strogo na podlagi principa poklicnega unonizma. Delavci v jeklarski industriji morajo biti organizirani v treh ali štirih unijah, vsekakor kot mašinlstl, strojevodje, elektriki In splošni pomagačl. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMW in vodju Odbora za industrijsko organizacijo, je takoj brzojavll delegatom unije jeklarskih delavcev (Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers): "Načrt, katerega vam je si*)-ročil Green, Je nezadosten, nepraktičen in spočet v raz|M)lože-nju ponižujoče obupnoatl. Program izvršnega odbora ADF Je tak, da ga baroni jekla luhko z veseljem pozdravijo." I/ewlsov industrijski odbor Je ponudil jeklarski uniji pol milijona dolarjev za organlzatorič-no kampanjo pod |>ogojem, da Je kampanja v |*>dročju tega odbora, kar pomeni, da morajo biti lIniontown, Pa. — (UN8) — Konvencija Pennsylvanske delavske federacije je storila važen korak, ko je instruirala delegate za prihodnjo konvencijo Ameriške delavske federaoije, da glasujejo za "podelitev Industrijskih čarterjev delavcem v glavnih industrijah z maano produkcijo." * Resolucijo je predložila delegacija Amalgamated Clothing Workers unije iz Allentovvna. Več sličnlh resolucij je prišlo tudi od več drugih unij. Druga zmaga industrijskega bloka je 'bila, ko je konvencija podprla Radio Workers unijo v njenem prizadevaju, da dobi industrijski čarter od ekseku-tive ADF. Resolucija pravi, da z odklanjanjem industrijskega čarterja tej uniji ekaekutlva ADF "drži tkoče delavcev Izven federacije, čeprav bi bil radi del glavne struge organi ziranega delavstva." Resolucijo je izbijal organizator ADF Ix)wis J. Hlnes, ki je to unijo obtožil — dualizma. Vigorozno mu je odgovarjal John Brophy direktor odbora za industrijako organizacijo. Konvencija je tudi soglasno sprejela resolucija, v kater!1 ob J j ubija jeklarski uniji vao pod poro v slučaju, da prične splošno organizatorično kampn njo, na kar jo tudi urgira. K<»n venci j a federacije je poslala na konvencijo jeklarske unije Canonsburg tudi deputacljo. Florenre, Ala. — (IJN8) — Alalmmska delavska federacija je na svoji konvenciji pozvala Ameriško delavsko federacijo na vigorozno akcijo za organiziranje delavcev v masnih In dustrijah, in *ic«r v industrijskih unijah. ADF tudi urgira, naj podvzame akcijo, da bo vsak član pridruženih unij pla če val pet odstotkov asesmenta v splošni organizatorlčnl »klad in za vzgojno delo. Vse to so sadovi agitacljake ga In izobraževalnega dela Odbora za industrijsko organisira nje, katerega je eksekutiva ADF zadnjo jesen obsodila in mu ukazala, da se mora razpustiti. Odbor je že ustvaril širok sentiment za industrijski »unio-nlzem. Med organiziranim delavstvom se ta sentiment liri ko prerijski požar in izgleda, da Is* stari gardi na prihodnji k<«i venci J l ADF slaba predla. I Vlada pozvana, naj ustavi naval na slato FRANCOSKI FRANK V NEVARNOSTI ______ _________ _ Parla, 0. maja. — Francoska objavil avoj odgovor na vpraša-1 socialistična stranka in njeni nja, ki mu jih je stavila angle-1 zavezniki so proti nasilju in za ška vlada. oživitev poslovnih in drugih Hitler hoče, da se angleško- aktivnosti. Tako je iijavll Leon nemški ratgovori vršijo v Her- Hitim, vodja socialistov, ki bo inu in posval bo Halifaxa, lor- najbrž postal premier» ko bodo da kraljevskega pečata, v glav- levičarji previell vlado, po ra*• no mesto Nemčije In osebno govoru s sedanjim ministrskim tonferiral i njim. Pozneje na- predsednikom Harrautom. merava predložiti svoj "eko- To iajavo smatrajo aa doka». nomski mirovni načrt" lokarn- kritične ' finančne situacije v «kim državam (Francija, An- Franciji. Sarraut, ki je Hlumu glija, Italija in Belgija), da jih orisal nevarnost, ki preti pari-iridobl za sklicanj« splošne i Imrzl in državni banki v ionferenče, na kateri naj bi zvezi imago radikalne ljudske razpravljali o njegovih politič- fronte pri parlamentarnih votlih in ekonomskih predlogih. litvah, Je po raagovoru a aocia-(Hitler Je v avoji izjavi 111. Mističnim voditeljem rekel, da marca poudaril, da je priprav- je zadovoljen s njegovo (Blu-Jen skleniti zaščitne pakte s movo) iajavo. sosedi Nemčije. Dalje Je pred- Parla. maja. — Po objavi lagal ustanovitev mednarodne komunističnega programa, ki komiaije, ki naj bi nadzorovala določa težko obdavčenje boga-Porenje v dobi trimesečnega tinov, je nastala velika panika premierja", ko se bodo vršila na pariški borzi In se riullla po pogajanja, zaeno pa je zagoto- vsej deželi. Finančni intereal vil velesile, da ne bo povečal silno krlče In poalvajo Sarrau-oborožene sile v Porenju, če bo- tovo vlado, naj ustavi naval na sta Francija in Belgija dali zlato in reši frank, čigar zlati sllčno garancijo.) I standard je v nevarnoati. Akcl- Dejatvo, da je aunanje mini- ja Je potreba aedaj, ko le ni stratvo izročilo angleška vpra- na krmilu aoclaliatična vlada, ki šanja voditeljem nadjev v avr- Je dobila večino aedežev v dr-ho študije, kaže, da vlada po- iavni »bornlcl pri Mdnjih par« ■veda zadevi veliko ^poaornost. lamentamlh volitvah. Nacljski voditelji pod vod- Državna banka in druge po stvom Rudolfa Hessa, Hitlerje- deželi ne bodo mogle dolgo vega zaupnika, so se sedaj vzdržati navala vlagateljev na zbrali v Monakovu na kotile 1 slaU», kaMega pošiljajo v i nore ne I, da sestavijo odgovor. zemstvo. Zaloga zlata v držav-Zunanji minister Je izjavil, ni banki znaša $4,600,000,000, da so vprašanja komplicirana a bo v nekaj dneh lačrpana, če in da bo proučevanje vzelo dol- ne bo vlada odredila drastične go časa. Nemčija ne bo mogla akcije, pravijo finančni eksper-datl odgovora, dokler se ne se- ti. Zadnji torek Je vlada na. stanejo predstavniki lokarnsklh «nanlla, da ne bo uveljavila po-držav na avoji seji v Ženevi, sebnih finančnih ukrepov, tem-Hitlerjevi zaupniki naglašajo, več vso stvar prepustila nove-da so lokarnske državu pokata-1 mu režimu, ki pride na krmilo e, da ne razumejo veličine in |. Junija. dalekoeetnoati Hitlerjevega ml- V čitrtrk so se člani Harrau-rovttega načrta, obenem pa Iz- tovega kabineta ponovno ae-ražajo upanje, da se bodo »a stali »»'» »»voji seji, toda sklenili la-rllnskl konferenci med HM niso ničesar, das! Je Marcel tlerjem In Ha!ifaxom razčistili Ri.gnler, finančni minister, pri pojmi. poročal, naj vlada nekaj stori Nacijski uradniki so nazna-Ua obranila» franka, nili, da se bo Nemčija vrnila v ljudska fronta (socialisti, |.igo narodov le, če bo dobila komunisti in socialni radlkalcl) garancijo, da bo ženevska usta- j« tudi vziu-mirjena, ker noče nova temeljito reorganizirana h,M odgovorna za padm: franka in priznala enakopravnost Nem- LmiaJ, ko še ni formirala vlade. ¿¡Je. Tu domnevajo, tla bo fronta - —----' vzela vso stvar v svoje roke in Krvava bitka izsilila akcijo Harrautove vls< med policijo in »tav» - d», ne bo ta houl* nlfeasr kar ji na Crikem\*^>** *,mU ' iz Francije. Atene 0. maja,- Petdeset j i;|MHjju „ocialistične strank» jeklarski delavci organizirani eni sami industrijski uniji. •r-r:. te» Poročila v M tflase, da Je Mka armada itrtaL) Belgrad. 9. maja. — Države male antante so «informirale svet, da bodo branile svoja na čela do skrajnosti in skupno nastopile proti vsakemu, ki b jih skušal kršiti. Zunanji ministri Jugoslavije Cehoslovakije in Rumunije, ki so se sestali na konferenci Belgradu, ao naznanili, da načela. katera bodo branili z vso odločnostjo, uključujejo neodvisnost Avstrije, opozicijo proti restavriranju Hababuržanov na avstrijski prestol, vzdržitev sedanjih meja držav centralna Evrope, obstoječih pogodb in okrepitev ustroja Lige narodov. Poročilo, ki je bilo prečitano na konferenci zunanjih ministrov, žigoaa Avstrijo, ki je u-vedla obvezno vojaško službo In s tem pogazila določbe sentier-man-kega pakta. oseb Je bilo ranjenih pri vči raišiijem spopadu mod policijo in tobačnimi delavci, ki stavkajo v Solunu. Policija Je hotela I (g it. pohod ;itavkarj« V D KrojT 10,000 delavt«'V Je v hlit^l že teden dni. Hindenburg, ne nitki zrakoplov, dane» zapuuti Ameriko Ukehurst, N. J , 10. maja. Novi nemAkl cepelin Hindenburg Je vdiraj zjutraj prvič priplul v Združene države. Plovba Je trajala okrog 00 ur. Zrakoplov "Populaire" Je naslovilo ostro H m rilo vladi. "Ako predstavniki desničarskih strank, fašisti in bakirji, mislijo, da bodo a svojimi manevri zanetili raz _ I Ml ■»1,-11», » m«ja, vrne v Nem ! ^ ukn.|MlVi Klik. kaže velike demo«.! rar I J* 4pa»»kih levičarjev v Madridu, ki serva t h nega predsednika Zanore. »Mil« resignar I JI kon s« Jutri, H čl jo. Konnre§ dovolil 488 milijonov za ceete Washington, D. < , 9 maja Henat Je včeraj odobril program za gradnjo cest in 4MM milijonov dolarjev it federalne blagajne v ta namen Nižja zbornica ga Je 1 že »prejela Program se za^ne Uvajati v fiskalnem letu 1930. koi v ria»ih vrstah, ae motijo,^ piše |M, "Oni ne morejo in ne boiio ustrahovali strank, kate rim ljudstvo zaupa in Jiro j« poverilo vlado pri zadnjih volitvah," Ako m* n«- bo finančna panika polegla, kar,je dvomljivo, se bo morda premier Sarraul posvetoval z novimi člani državne •bornie* m jih »kusal pridobiti ím od«»brítev drastičnih finali* Konec diktature prihaja v Litvinzki Kovno, l it va, 9. maja. -Lit-vinska nacionalistična vlada, ki vrli diktaturo ie 10 let, Je raz-pisala parlamentarne volitve za 9 in 10. Junija, lsvoljenih bo 19 j*»slanrev, eden na vsakih 1 60,000 prebivalcev. PSOSV ETA PR08VETA THE RNLIGHTENMKHT SLAMLO Uf UITUINA IUIVWIT rOOrOBMB JIMWI itMliilit « fcr |W| ___, M imifir <»«'«• CM—» IB »M m M* mM m 9* ** - m to CW. 91-M »«(.lUfclinBH » pi M ^ __ , _. - . , ntMI f«r Um UaltM (flBMP* h4 "urlr MM p~ r~r. CkW* m4 CUmrm flM 9m MtK. «matrtaa K M pm w—i ■atipW _ _ _______Iti MMi. ílMM. »Mi H4-» M «• J* »rOuáJJ A4«WtUtM riut a* ÊgrmmmL-IMIWM •rti«»- M,* M *uriM. K—«. w,n * taM k» «wkulMrill pROfiVETA MT H trn. hmwuéml» if«. C W t» rcocas reiskava preiskovalcev V kongresu je prišel z burbonske strani predlog za novo preiskavo. Kaznih kongresnih preiskav je bilo izza "newdealske" dobe toliko, da nikdar ne ve* koliko teh preiskav je hkrati v teku. Predlagana nova preiskava je pa ne-kaj novega. Pedala se bi z ostalimi — preiskavami, posebno pa z Blackovo senatno preiskavo lobijskih aktivnosti, katero burbonci najbolj sovražijo in preklinjajo. To preiskavanje preinkav lahko vodi v absurdnost. Nobena preinkava ne more biti nepristranska in če je treba dane« preiskati metode neke preiskave, bo jutri lahko prav tako upravičena preiskava preiskovalcev preiskav — in to gre lahko ad infinitum, brez konca in kraja. Ce hočemo biti objektivni, priznajmo, da so preiskave potrebne z vseh strani. Vsaka pretakava ima najmanj dve strani. Alu» hoče kongres graditi svoje zakonodajstvo na dejstvih — kar se pa nerado zgodi —' mora dobiti praktične informacije, teh pa ne more dobiti brez preiskave. Akutno vprašanje danes je na primer korupcija v demokratskem relifnem sistemu. Da ta korupcija obstoji v mnogih krajih, o tem ni najmanjšega dvoma; vprašanje je le, kako ohšlrna fn globoka je ta korupcija in koliko bo vplivala na letošnje volitve, i Ce bi pošteni newdealski demokratje — priznajmo, da so |K>*tenjaki med njimi, čeprav so ti ljudje bolj ali manj naivni — sami zahtevali preUkavo korupcije pri relifnih dolih na sploš-no, bi bilo to od njih jako iskreno in pošteno. Je pa največje hinavstvo s strani burbonskih republikancev, ker jo oni zahtevajo. Zakaj je hinavstvo? Zato. ker povprečni republikanski politiki niso ta lan bolj i ko povprečni demokratski politiki; oboji so podvrženi korupciji in oboji so ie neštetokrat de-monstrirali, da se poslužljo korupcije čim se jim ponudi prilika. Republikanski petrolejskl Škandal za časa llardinga je sijajen dokaz. Kadar javne organizacije, kakor je danes re-lifna, razpolagajo z milijoni in milijardami dolarjev, je to med .za vse poftreéne trote, ki mirne vesti smatrajo, da je "postranski zaslužek" za njih nekaj absolutno naravnega. Ta politično-ekonom*ka morala se enako drži republikancev in demokratov — in najbrte bi pritegnila še koga drugega, kateremu so osebne koristi nad etičnimi principi in prepričanjem. V takih primerih so resne preiskave na me-ntu, ampak burbonskl hi|>okrlti nas ne bodo ^ prepričali, da so 1 mh oni edini prsvični sodniki. ki lahko vodijo take preiskave. Njihova Ntrauka ima preveč maula na svoji glavi t Javkanje pri sosedih Ameriknnski Slovenec je pred nekaj dnevi v uvodniku |mHoZÍI o meAanih zakonih v svojem tulxiru. V slovensko-katoliAkih krogih ne gre vse gladko. Mlada slovenska generacija, ki je bila vzgojena katoliško, uhaja v tuje zelj-nike. Katoliški fantje se tenijo z drugoverka-mi druge narodnosti ali s slovenskimi brez-verkami in katoliška dekleta »<• molijo t dru-goverci sli brezverci — s katoliškega stalila je pa t«> velik mlAmaš. Več ali manj teh "ovčic" je potem izgubljenih za sveto cerkev. Clankarjevo resno svarilo je, da mora mta-dl no MHliti v takih slučajih razum, ne srce. Treln» je več razsodnosti, vW- razuma, ki naj |N>tlači sree in ljul>ez«*n, pa Im> manj meAanih zakonov! K katoliške nt rani je to dobro, toda člaukar je |M»zat»il, tU obstoji A* druga stran z enako pritoibo Iti za to drugo stran je pravilno, če katoliško srcr potlači razum! Ce srce katoliškemu dekkMa «nivoji sina svobodnomiselnih in socialističnih *l*r*»v in gs pri\Uv«< v katoli. Aki talw»r! V Um primera o*t grt- k vrsfu nasprotni razum! Kje je doslednost? V čiks*ki naselbini imamo primer, ko je kn-toliAko dekle iztrgalo svobod nom t setni materi edinega sina in ga «hIvedlo m m njim srcem —» ne razumom! — v katoliški tal»i*r. Mati je zdaj sama. PoAlcna Ar ne Je. dr>.i m» svojega prepričanja —- In zato mor« biti na «tara lela bret podpore In ljubezni sina Iti to ni edini slučaj. < Na drugi strani se pa dogaja ha* narobe, da sinovi in hčere it katoliAkrga tal<«>ra prihajajo k nam. Nam je tal za na««* itguMjene sinove in hčere, a[4 na splo«no je ta i/.gut»w poravnana a dobitkom z nasprotne strani - in tako se vadrtuje ravnovesje. Hrv* ali razum? Glasovi iž naselbin Cankarje« spomenik in ni Cleveland, O. — Poklicani smo bili, da se dne 28. aprila kot društveni zastopniki udeležimo sestanka, ki je bil nklican z namenom, da se razpravlja, kaj se ukrene glede spomenika Ivana Cankarja, ker ni bil poatavljen v naA kulturni vrst v mestnem [Mirku. Sklicatelji so poročali, da se je že sličen sestanek vrAil leta 1D34, nakar se je prečita! zapisnik dotičnega sestanka. Dalje je bila preči ta na tudi resolucija, sprejeta na isti seji in poslana ljubljanski občini glede Cankarjeve sohe, katera je bila poslana v Cleveland, da se postavi v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Toda namesto sohe Ivana Cankarja, je dobi! pri tukajAnjih slovenskih klerikalcih prednost Akof ftaraga, Cankarjeva soha pa se Ae vedno nahaja v Gordonovem parku v kolibi, kjer delavci spravljajo svoje orodje. Poročalo se je, da je Erazem Uorshe dopisoval z ljubljanskim magistratom, ker so obljubili, da pride soha v kulturni vrt. Toda «magistrat „ je v Ljubljani in ne more sem poslati svoje policije, da bi prisilila one, ki "protektirajo" soho v omenjeni kolibi, da jo bi dali p«»d pokroviteljstvo kulturnih vrtnarjev clevelandske mestne občine. In kaj jim moremo? Oni ne marajo Cankarja, a kljub temu se ga nočejo iznobi-ti, da bi njegovo soho oddali naprednemu slovenskemu elementu v Clevelandu. Tega pa te ne! Oni sedaj spet nabirajo prispevke, čeA: sedaj bomo postavili pa Ae Gregorčiča in Cankarja, da se bosta gledala z Barago! Gorshe je bil tudi v stikih z ljubljanskim županom, in »II-Aali smo, da s«) naAi kulturni vrtnarji iz Ljubljane prejeli precej ostro pismo, toda od sebe niso dali nobenega defini-tivnega odgovora. Pri upravi mcstnegu parka pravijo, da so bili pripravljeni kip izročiti onim, ki ga bi postavili tako, da bi bil v ponos Slovencem. NaSlA pa Me je tudi neka mrs. VVeek (?), ki ima zraven baje tudi besedo. Ona da je dobila "namig", kako naj stavi predlog, in baje je predlagala, naj Cankarjeva soha o-stane kjer je. Sedaj pa se seveda hoče stvar prikazati, da so za Cankarja i klerikalci, da bi tako za seboj izbrisali bla-mažo. Ampak je lic bodo, kajti Cankarjevi spisi jasno povedo, kaj je bil v svojem življenju, da je bičal najbolj baš take. ki se bi sedaj radi z njim okinča-II. Tega, kar Je Cankar pisal, pa oni nc bodo izbrisali, niti Jole Grdina ne bo, pa tudi če Ae stokrat zapiAe, da je Cankar stokrat prejel svete zakramen te. - Uprava parka je baje potem izjavila, da nima s to soho no-lienega opravka. In tak«> Imi menda s|>et enkrat parada, Tone Grdina ho spet zajezdil kljuse, J«>Ze pa Imi kot bivAi avstrijski "soldat" zii njim ko rakal in — "fige" pobiral. Kaj ti sedaj ga morajo sami |>o*ta viti — in to svojejhi nasprot nlka! Nekateri so bili na tem sestanku mnenja, da se vrtnarje Ae enkrat vpraAa, kam so skril soho; drugI pn sir timr.il» mnenje, da se gre s stvarjo brez njih naprej ter da ai napredni «¿•meni aam da izdelat« spomenik Ivanu Cankarju. Nekdo izmed stare klerikalne garde je baje dejal, ako hočemo Cankarja, da moramo priapevati $2000, drugi pa, da dokler bo z mazincem "migal", da Cankarja v kulturnem vrtu ne bo! Zastopnik Anton Kupnik je bil proti temu, da bi nekdanja naspr«>tnika, zastopnika dveh ekstremov, Cankar in Baraga, sedaj priAla skupaj, česar Ai v življenju nista želela. Rečeno je tudi bilo, ako imajo soho, naj jo imajo, mi pa moramo na delo, da se postavi spomin Ivanu Cankarju. Podpisani je navzočim priporočal, ako Slovenci želijo, da se Cankarju v Clevelandu postavi spomenik, bi se to lahko zgodilo. V Clevelandu, kakor pravijo, živi do 50,000 Slovencev, in če se bi zavzeli, bi lahko mestni zbornici priporočali, da bi imenovala njemu v trajen spomin eno mestnih cest za Cankar avenue ali street. Seveda, nekaterim se to smešno vidi. Toda, če imenujejo ceste za Poljaki v Clevelandu, Chicagu, in drugih mestih, zakaj ne bi to storili v spomin našemu Cankarju? Ker naAi rojaki vedno radi poudarjajo le ob volitvah, da smo Slovenci jn zato naj volimo za demokrate, pa se pokažimo Ae s tem, da smo za trajen spomenik naAemu pisatelju, ki je resnično ustvarjal in dosegel najviAjo stopnjo v naAi in svetovni literaturi. Le on ima pravico v kulturnem vrtu! Frank Barbič, 53. —TaSmiUd FI«Um. Tri dekleta v Puefaiu, Colo., so si nataknile maske. Te bodo prav priftle, ko bodo začeli divjati pedčeni viharji na zapad« v poletnih mesecih. - ■ !■ • Hudomušni april Hharon, Pa. — LetoAnji april je bil ves od muh. Niti najstarej-Ai ljudje ne pomnijo takega a-prila, pa tudi jaz ne, četudi sem obhajal že celih 70 aprilov, pa *e nobeden se ni tako nerodno ponaAal kot ta. Ljudje pravijo, la je marec hudomuAen, če ne porogovili z glavo, pa z repom. Ijetos je marcu prevzel ta opravek april in ga je "spretno" izvrAil. PrnAtvo At. 262 8NPJ je pra- bil Filip Godina iz Chicaga, u-pravnik Prosvete. Govoril je e-no uro. Njegov glas je močan in vsakdo ga je lahko slišal. Orisal je zgodovino SNPJ ter vzpodbujal stare in mlade, naj pripeljejo vse svoje prijatelje in znance ter svojce pod okrilje naAe jed-note. Na starAe je Se posebno a-peliral, naj vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek SNPJ, naj pripeljejo svoje sinove in hčere v društva SNPJ, kjer se bodo počutili domače in kjer bodo deležni materialne in moralne podpore. Jednota nudi razne ugodnosti in dobre pogoje, tako da lahko vsakdo postane njen član. O-menil je, koliko dobrega je že naša SNPJ storila za svoje člane in naAe ljudstvo sploh, bodisi v direktnih podporah kakor v izrednih. Na občinstvo je napravil zelo dober vtis. Za njim je pevsko društvo Slavec zapelo par lepih slovenskih, nakar se je pričela splošna zabava. Mladina sc je začela pridno sukati, pa je prijelo tudi Godino in mene, da sva si izbrala brhke plesalke, izpod kurjih očes pa so kar iskre švigale. Vse je bilo v zraku, le noge so se malo dotikal* tal. Vse je bilo okej, le časa je pri- «novalo svojo 20 letnico dne 25. tprila. Povabljeno je bilo vse.ob-' manjkovalo, kajti kazalec na uri •instvo od blizu in flaleč. Udčlež- ne je hitro p«jmaknil. >a je bila zadovoljiva. To društ-| Naslednje jutro sva jo že ob vo ima pevce in igralce, ki na« g, Uri ubrala proti Pittsburghu. večkrat zabavajo. Slovensko pet*! Godino sem namreč spremil do je naA i h pevcev tudi mene več- (Pittsburgha in ob l.M popoldne krat navduši in razveseli, četudi 8Va se ločila. On je odAel v Um- nem že "precej v letih", saj imam >.e sedem križev na grbi. ^ Slavje se se je vršilo v Sloven- ontovvn po opravku, jaz pa v poplavljeno Verono, kjer sem takoj opazil veliko Ak«>do na vrtovih, «kem domu. Ljudje so se zbrali.ki jo je povzročila velika povo-«kupaj in se zabavali, program ,denj. Prejšnja leta so imeli lepe pa se je precej pozno otvoril. To vrtove, sedaj so še večinoma zaje seveda dalo več prilike, da>loteni z blatom in nesnago. Lju-smo se razgovarjali ob časi do- dje so Ae vedno preplašeni. -SN->rega piva. V takih slučajih sejPJ je prizadetim članom precej M»ziki radi razmajejo in sliši se pomagala. Nekateri so nezado-marsikaj. V takem razpoloženju j voljni in pravijo, da ni bilo pra-je veselja dovolj. Program se je.vično raz. Ce ni bila pod-pričel in izvt»del dobro. Govorni- pora pravično razdeljena, so kriki so povedali marsikaj zaniml- vi sami dotični v prfsadeti nasel-vega in pevci so lepo odpeli več bini, kajti gl. urad se rm>re za-epih pesmi. Nastopila jo tudi naAati le na njihova poročila, ki FraHelova mladenka iz Latroba»!pridejo uradno od društev. Nih-ki je navduševala mladino za SN- Če ne more vsem ustr«*či v nobe-PJ in delavsko stvar. Na navzo« nem slučaju. V tem slučaju so ic je napravila globok vtis s svo- imeli besedo člani sami pri raz-jim izvajanjem. Mladi članici is nih prizadetih društvih v popla-Lstroba iskreno čestitam k nic- vljeni coni. nemu uspehu, njeni starAi pa so' Ob 10. zvečer sem se vrnil v lahko srečni in ponosni, k<«r so Pittsburgh med člane drultva kimi zahvalami. Pri društvu 11S SNPJ se ni nihče pritoževal, da je premalo dobil. Nekaterim se je pomagalo s plačanjem ases» menta. Vsi so zadovoljni. Anton Zidanšek, zastopnik. Iz Traunika v Cleveland Cleveland, O. — 2e samo ime Traunik pove, da je to slovenska naselbina. Nahaja se v državi Michigan. Tam so naseljeni večinoma Slovenci na farmah, kjer se največ bavljo z živinorejo. Človek si po več letih skuša napraviti svoje življenje bolj udobno. Kriza je ffkoro slehernega delavca pripravila, da je pričel misliti na bodočnost in tako je tudi mene. Po daljšem premišljevanju sem se odločil, da poskušam svojo srečo kje drugje, pa sem se odločil za Cleveland k svojcem. Kakor ptice selivke, ki se po dolgi hudi zimi vrnejo, tako sem tudi jaz z mojo družino na 14. aprila zasedel našo "lizo" in smo se odpeljali proti Clevelandu. Vožnja je bila dokaj ugodna, brez kake nezgode. Težko se človeku vidi, ko se po tolikih let i H 1'K'i od svojih znancev in i prijateljev, toda življenski obstoj nas Često prisili v to, ker ni druge poti, da človek poskuša vse, kar misli, da bo najboljše. Naselbina Traunik mi bo o-stala v trajnem spominu. Obenem se iskreno zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za veselo presenečenje in dar, ki sem ga dobil pred odhodom, posebno pa družinam L. Miku-lich, F. H. Bartol in J. Bartol. Spominjali se vas bomo ob vsaki priliki. Hvala vsem skupaj! Joe Bartol. 387. vzgojili tako zavedno dekle. 7v> lel bi, da bi jo sliAal na vseh na-nih proslavah. 118 SNPJ. Br. Frank Golob me je naprosil, naj se v njegovem imenu zahvalim SNIM za pomoč. (¡lavni govornik na sporedu jt Njemu so sledili se drugi z ena- USTNICA UREDNIŠTVA Racine, Wis., Fr. Slana: Vaše pismo smo izročili Jakobu Zupančiču. New York, Frank Kerže: Prvo slovensko podporno društvo v Ameriki se je ustanovilo v Calumetu, Mich., leta 1882, namreč društvo sv. Jožefa, ki je bilo samostojno do 1908. Takrat se je razcepilo. Manjša skupina je šla h JvSK.J, večja je pa |H>stala društvo sv. Jožefa št. SHZ, ki Ae danes obstoji. Slovensko-hrvatska zveza se je ustanovila 1. januarja 1903, ne 1907, in je eno leto starejša kakor SNPJ. To v dobrohotne informacije. \ehkf laUorakf. ki Jih federalna «lada gradi ob reki Tenn v blilini jeza Wl »•4 Mrtavm . PONDBLJEV „ Korioznosti * JŠ1 trilijonov muh V New Yorku imajo na 32. cesti «i l torij za proučevanje iutelk". T«m ^V^^^torij je usUno^J izdelovalec sredstev za pobijanii» ^ 2 m- velik zaboj xapro îffîï? "ti' vanj mr6tsa>ga pvnAka. Ce jt M bo prvih deset minut oUtfalo 95 muh arjJ« mora biti najmanj 60 muh mrtvih S V laboratoriju umore tako mko ^\J mu*. Izračunali so, da bi teh 50 00* „^ jih ne bi ubili, imelo v bore petihZ^* Unko 191 trilijonov potomcev. h ni' Vmrjebmmt ptkrèkov Statistika neke ameriike zavarovalnic : ??! Trojèkl se rode v ratsTu ar ^in f Kakteje Nekatere mehiike kakteje zrasejo do 10 .1 visoko in tehtajo do 12 kvintalov. Izvolite nove živce? Pred kratkim ae je posrečilo celo iiv» transplantirati (presaditi). Tako smo brili, Prater Tafbtytu", da so nekemu bolniku ki mu ja bila ohromela ena stran obraia, izretf i« njegove** stegna kos živca in mu ga pi% dtti na obraz. Živec se je zarasel in molj, knel čez pol leta spet ves obraz v oblasti. T5 milijonov telefonskih razgovorov TS milijonov telefonskih razgovorov se vri približno in povprečno vsak dan v Združenih državah. To se pravi, okoli 900 na sekunda Postelja je nevarna Statistika pravi, da je 1. 1934. umrlo na A* ffleškem 92 ljudi, ker so padli iz postelje. Napis na cerkvenih vratih Roda Roda pripoveduje, da je videl pred vhodom v cerkev Santa Maria Novella v ft rend tole proénjo v angleščini: "Prosi«! ženske, da ne stopijo v cerkev v taki obleU, -da bi jim puAčala gol vrat in ramena, ker bi 1 tem žalile angele, ki so zmerom osebno m-v ročni v tej cerkvi." (... for this would grienl the angela, who are always present in per&«| in this church.) > . Najnovejša senzacija v egiptološkem pol ročju so najdbe mladega Angleia EmeryjiTj neki grobnici v fiakhari pri Kairu. Ta grob izvira iz časa prve dinastije, j« it« torej nekako peitiaoč let, in so ga poznali *j davno prej. Ko so ga odkrili, pa so ga mi; prašnega, znamenje, da so bili v njem g<*p»j darili plenilci grobov. Emery pa je sedaj o* kril tajne prostore, ki so bili skriti za opek» stimi oboki groba in polni vsakovrstnih prtlj metov, kakr&ne so stari Egipčani polagali pokojnim v grobove. Napisi velijo, da se je m-tvec imenoval Hemeka in da je bil miniittr faraona Densa. Ta faraon je živel pol stol* ja pred zgradbo piramid in dve tisočletji pn4 slavnim Tutankamenom. Predmeti, ki jih je našel Emery, so primi-tivnejši od tistih, ki so jih našli v Tutankan» novi grobnici, »nanstveno pa so prsv t»ko p* membni. Nadel je zapečatene lončene rftf ki bo vsebovali nekoč živila in vino, dalje»' metniško izdelane nože in srpe iz kremena, vrvi, ki so videti ie danes kakor nove. lese» skrinjice, ki vsebujejo neko igro ns deski, it celo vrsto okroglih plott iz ksmns, brona, len in slonovine. Cemu so rabile, ni insno, izd»-lane pa so zelo lepo in ena med njimi je éena z vdelano sliko lovskega prizora. Nemški nacionalni "tocializera" Iskrenost nemškega nacionalnega ma" kaže ta dogodek v nemški industriji: NemAka država je dala največji on*** dustriji, zedinjetiim jeklarnam 140 milijo«» mark, da razvije obrat To je storil HiU* » hvaležnosti Fricu Thyssenu, ki g« je v borbi za oblast Za posojilo je dobils ¿ritn delnice. Sedaj je pa država te delnice i>rili to delegati mladinske ucije vladne stranke, ki k predsedniku vladne za HrvaŠko, h graščaku ivtfn, da se mu pritožijo rodstvu stranke v Zagre-ed gradom, pred zaprtimi jt /.bul« v eni uri okrog »etov, ki so zahtevali, da eputacija oz.—kakor so -ti četniki predajo njim. em je prišlo do pokolja, »mo fd že opisali v svo-vem obiirnem poročilu, ojasnjeno je še, kdo je pr-jal. Razni izjkjvedujejo, prvi strel prišel iz gradu nekega kmeta. Nato je naskok kmetov na grad. »pet trdijo, da so prvi u-kmetje. Za talce so krneli traščakaJtfihaloviča, o ieno in njegovo hčer, ki tfena z ministrom dvora Ko so pobili vse čet-odposlance JRZ, je vsa množica h talci krenila Mu vasi, kjer je imel irtico bivši četnik Jovan «• j«* priselil v te kraje *a Buto so kmetje sovra-w ie bil aktiven načična-*pr«tnik radičevcev. Bu-ieno in dva otroka, ' Kmetje ho hišo Huta pa je z družino ¿-¡Si.....V; p,a ? jih kandidatov, s to vabo so ** J0«'»» na tla, le Hin je N'kjer ni bilo sledu '^mnevali so. da so ga najl»r/<> vr^li v gorečo «*lo ph HP je, da si je ¡W Ostal je sam, ru >r'7 ni.'ttrro, brez se-^ jim j«* pogorela. P"** f-ira Butovega .la j, BuU , " s,n'ljanjem ...... i:* let. Fu ' ;r".....''"je, kako na prihr »» k Kit 1.1 V '». popol- v»tu. Nena-,rT1< ii» \r gozda ve-" 11 • k. mi kri* koli, ne- Pekami. (KV ), n "J«m je uka-' v h no. Vrata nrno w na ¡"« *o 7â»HI It me-' l»i*o in na '*l mat^rj in se. "»'»o in im» J" .To m ta tu. /«teke (»okati Jfcti tudi o-,n *"fra zbe-r"*du, kmetje "... J-r. lovili glasove volilcev. Seveda so imeli vodovod samo na jezi-ku do volitev, potem pa so se odpeljali na Dunaj ali v Beograd ter lepo mblčali in vlekli dnevnice. Avgusta 1934 pa je vendarle lahko sklenil občinski odl>or, da začne z vodovodom in najame posojilo, fte tisti mesec ho zapele lopate In začeli so iska ti proKtor za zajetje Obrha. Po K metrov dolgem rovu so naflftl nje le odkrili skalnato votlino, pripravno za zajetje vode. l*o tem ho začeli graditi rezervar na Veselici fn polagati cevi. Jarkr za cevi so kopali vso zimo in j« bilo deio zaradi trdoga t -rrn.* TMinekod zelo težko. Lani spomh di ho Je lahko postavili pri za jetjn zasilno črpalko in junija «n m-eizkuiali hidrante. Trajalo p« je Ae do letoAnje zime in tega leta. da so bila vms glavna d#Jn končana. V centru so napeljal vodovod v hiše. postavili več hi drantnv in izlivk. 8 tem je Wl 7»klju«en prvi del vsega načrta iH-iifri del načrta— napeljava vo-d*ivi»da na (teriferijo—si» hoteli izvesti kasneje, vendar so tudi pol tega drugega dt-la izvršili. Vsi stroški doslej znašajo blizu pol milijona. Položenih je bi-lo- doslej skupno 24*8 metrov cevi, postavljenih 14 hidrantov in 14 izlivk. Rezervar obstoji iz vseh predelov, vsak ima 75 kub. metrov prostornine. Rezervar je z električnim tokom z avtomatičnimi stikali zvezan z elektromotorjem v črpal niči. Vodovod je bil otvorjen 17. aprila ob izviru Obrha. Slavno-sti se je udeležilo mnogo ljudi. Osumljena, da sta zastrupila mater oz. taščo Mariborski veliki senat je razpravljal o skrivnostni smrti preužitkarice, 72 letne Frančiške Senčarjeve iz Galušaka pri Ptuju. Dne 6. februarja ponoči je nenadoma umrla. Po pogrebu so začeli po vasi govoriti, da je bi-la starka zastrupljena in da i-mata umor na vesti njen rodni sin, 3« letni posestnik Vinko SenČar in njegova žena Marija. O^ožništvo je s sodiščem odredilo izkop trupla, v Ljubljani pa so preiskali pokojničino drobovje ter našli sledove arzena iz mušnice. Nato sta bila Senčar in žena aretirana. Preiskava je dognala, da si je stara Senčarjeva izgovorila precejšen preužitek in da sta se zaradi tega s sinom in snaho vedno prepirala, Januarja pa sta se nenadoma sprijaznila s starko, 5. februarja pa je nenadoma u-mrla. Priče so izpovedale, da je bila starka še popoldne popolnoma zdrava, da pa je po večerji začela bruhati in je v silnih krčih umrla. Pokojnica je že večkrat poprej tožila, da jo včasi po hrani boli želodec in da bruha. Znano je tudi, da je januarja pila na sinovo povabilo neko vino in ji je postalo po njem slabo. Zaradi vsega tega je starka pogosto tožila znankam, da se boji sina, češ, saj me bo zastrupil. Oba obtoženca pa sta vsako krivdo tajila v preiskavi in zdaj na razpravi. Ker direktnih dokazov ni, je sodišče oba obtoženca oprostila Fantovski pretepi so zlasti v naših vinorodnih krajih zelo pogosti. Zdaj poročajo spet iz Ptuja o hudem pokolju, ki se je dogodil v nedeljo 19 aprila. V Kr-čevini pri Vurbergu so se zbrali v nekem vinotoču fantje iz TTajdine, Brega fn Hojdoš, ki pa so se vinjeni kmalu začeli prepirati zaradi nekih deklet, stopili so iz vinotoča ter se stepli. Oborožili so se s koli in grab-Ijami in vsevprek mahali drug po drugem kar na slepo. Kmalu se je zgrudil ves v krvi 26 letni viničarjev sin Franc Krepek iz Krčevine in po nekaj minutah umrl. Njegov brat Alojz, ki je bil tudi ranjen na glavi, je tekel domov, a se je spotoma zgrudil in nezavesten obležal, drugi so se razbežali. Alojza Kre{>eka so prepeljali v bolnišnico, vendar pa je le malo upanja, da bi o-kreval. Orožniki so aretirali že okrog deset fantov, ki so po večini vsi potolčeni. O umoru v Splitu, kjer je bil z nožem umorjen bivši četnik Miroslav Koziak, trdijo z gotovostjo, da gre prav tako kakor pri dogodkih v Kerestincu za maščevanje za ubitim kmečkim pošlancem Hrkljačičem. Umoril ga je gotovo kdo od radičevcev. Ni pa za morilcem nikakega sle-du, vendar je policija izvršila že več aretacij. Policijska uprava je razpisala tudi nagrado za o-nega, ki odkrije ali pomaga odkriti morilca. PROSVETA Novi problemi — z zmago v Franciji Ali bo ljudtka fronta držala skupaj in kot problemom? Pari«. —. Ljudska fronta —-socialisti, komunisti in socialni radikalci ali liberalci — je pri zadnjih francoskih volitvah Hijajno zmagala. Njena veČina v zbornici, nad 60 glasov, je reakciji že pognala strah v kosti. Ta strah se najbolj zrcali v begu zlata iz Francije. To sicer ni nič novega, ker zlato rado beži iz vsake dežele, kjer in kadarkoli reakcija začuti tresenje tal pod nogami. Vseeno ima na gospodarske razmere dežele to lahko velike posledice v smeri poslabšanja. Francija, kakor vse kapitalistične države, se zadnja leta nahaja v veliki gospodarski krizi. To krizo je poostrevala tudi finan^ia politika vlade, ki je predvsem skrbela, da ohrani frank na stari valuti. V svrho balanciranja državnega proračuna in znižanja izdatkov je vlada lani izvedla večje redukcije mezd vsem vladnim uslužbencem. Delavski zaslužek je stalno nazadoval tudi v privatnih industrijah. Na drugi strani je v Franciji velika draginja, proti kateri je vlada sicer delala geste, toda ni storila ničesar za znižanje cen. Te volitve so torej našle francosko delovno ljudstvo v veliki stiski. In v krizi se navadno ljudske množice obrnejo k stranki ali strankam, ki imajo vigorozen program in zasledujejo politiko bojevitosti. Ljudska fronta se v Franciji ponaša z obojim, toda bolj s slednjim kakor s prvim. Formirana je bila v znamenju boja proti naraščajočemu fašizmu, katerega je pri zadnjih volitvah tudi sijajno porazila. Toda če ga je, o-ziroma ga bo premagala, bo pokazala bodočnost. Prava preizkušnja ljudske fronte se šele pričenja. Večino volilcev je pridobila na svojo stran prvič, ker se je vigor,oz-no iMJHtavila v obrambo demokratičnih pravic, katere so fašisti prikrito in o < Fp r lo 7)b IJliliTj a -li poteptati. Drugič je večino pridobila na svojo stran, ker je masam obljubila nekakšen 'new deal', razne reforme. Fundamentalno vprašanje je, ali bo nova francoska vlada kos gospodarskim problemom? Odgovor na to vprašanje zavisi od tega, koliko daleč bodo socialni radikalci (lil>eralci) pripravljeni iti. Soditi po paktu vseh treh zmagotovitih strank, ki je tvoril tudi volilni program ljudske fronte, je vprašanje na mestu. Pakt, sestoječ iz več ali manj važnih reform, so diktirali liberalci in je v precejšnji meri podoben Rooseveltovim roformam. Socialisti in komunisti so ga sprejeli kot minimalni program iz razloga, da obvarujejo ljudsko fronto pred razsulom. Najglavnejša točka tega pakta ali programa je podržavljanje Francoske banke. To ne pomeni podržavljanja bankir* stva v splošnem, marveč le centralne ali emisijske l»anke (ne-kaj takega kakor zahteva "father" Coughlin v Ameriki). Druga važnejša reforma, na katero so v tem paktu pristali liberalci, je "reformiranje" mu* nicijske in oroiarske industrije, ki je največja industrija v Franciji in v veliki meri diktira zunanjo politiko vlade ter izvaja velik vpliv in kontrolo nad javnim mnenjem. Kot prvo stopnjo določa pakt vladno kontrolo nad to industrijo, kar se naj spremeni v stopnjevalno po-driavljenje. O podrtavljenju ali socializiranju drugih industrij pakt molči. V ostalem je program kopica manjših reform, manjših namreč tudi za Francijo. Vprašanje nastane, ali bo mogla nova levičarska vlada, v kateri bodo imeli glavno odgovornost socialisti kot največja stranka, s temi reformami o-zdraviti ali reformirati francoski kapitalizem in masam prinesti gospodarsko izboljšanje? Ce tega ne bo mogla storiti, kaj potem? Ali bodo socialisti in komunisti mogli pridobiti stranko socialnih radikalcev ali vsaj večino njenih poslancev za nadaljnje in bolj fundumental-ne spremembe, to je za vqlik kos socializma? Tukaj je treba postaviti vrsto vprašajev. Ljudska fronta je torej na pragu resne preizkušnje. In ne samo ljudska fronta, marveč vse francosko soci listič no in komunistično gibanje, med katerima je glavna razlika v tem, da komunisti trdno verujejo, da bo prehod iz kapitalizma v socializem prišel le skozi prole-tarsko diktaturo, socialisti pa še u|>ajo ta prehod napraviti s parlamentarno akcijo, to je z demokratičnimi sredstvi. Na drugi strani pa socialni radikalci ali liberalci, stranka male buržvazije in mulega biz-nisa, streme le za reformiranjem kapitalizma, ne pa za odpravo istega. In v novi vladi bodo oni imeli odločevalno besedo. Razvidno je, da bodo vsled tega imeli socialisti izredno teiko stališče. Odgovornost bodo imeli veliko, toda socialističnega programa ne bodo mogli izvajati, ker bodo odvisni od liberalcev na eni in od komunistov na drugi strani. V taki situaciji je mogoča ejlino reformlstična vlada—program ljudske fronte tudi ne predvideva drugačne. Reform L stična vlada je seveda lahko vi-gorozna ali pa šibka. Ce bo nova francoska vlada šibka in ne bo mogla uspešno reševati krize, se bodo delavske mase obrnile od nje in krenile lx>disi proti skrajni levici ali pa proti desnici. Na preizkušnji bo torej ves parlamentarni sistem ne samo v Franciji, marveč tudi na splošno. Na preizkušnji bo enako kakor je v ftpanijl, kjer so združeni v skupni fronti enaki elementi ko v Franciji. Buržujska revija žigosa trust jekla Krtači ga radi antide-lavtke politike New York. — (FP) — Milijo-narski magazin "Fortune," ki stane vsaka kopija en dolar, je v majski izdaji posvetil U. S. Steel korporaciji in razkrinkal njeno antidelavsko politiko. Raz-krinkana je bila sicer ie neštetokrat, toda v t*»m plutokratič-nem magazinu še nobenkrat. Da pa ne t>o preveč bolelo, je v Članku tudi čedna apologija. Korporacijsko stališče do delavskega problema je po bese-dah pisca članka v tem, "da sploh nI takega problema . . . Korporacija nima nobenih stikov i delavsko organizacijo . . . Teoretično sploh ne priznava, da obstoje kakšne delavske organizacije." Delavske pritožbe proti jek-larskemu trustu sumira takole; "Obtožen je tnliavanja plač In natezanja delovnika, Ipioniranja nad svojimi delavci pri delu in doma, uničevanja unij, korum-piranja delavskih voditeljev in brezbrižnega pritiskanja delavcev k tlom noč in dan . , . Predvsem je korporacija naimdana vsled supreslje vsake demokracije, in sicer ne samo v tovarnah, marveč tudi v mestih, ka-tere dominlra . . , Smatra se, da korporacija uslljuje svojo de. lavsko politiko ne samo vsej jeklarski industriji, marveč tudi družbam, od katerih nabavlja material, ter na ta način stalno širi obseg neorganiziranih Industrij." In ko je člankar opisal antl-delavsko politiko jeklarskega trusta, se Je takoj umaknil v luknjo ter potegnil vrata za sabo. Za to politiko namreč pravi, da ni odgovoren predsednik korporacije Myron C. Taylor, "dobromisleč in radodaren mot," ki svojim delavcem le dobro ftell. Niti niso odgovorni njegovi kolegi. škratje so na dnu, majhni bossl v tovarnah, ki šikanirajo delavce! Za buržujskl magazin, katerega čitajo ie (»etični ijud-J<\ je taka dvoobraznost pač lo-fttmn--— Akcija proti agentom za loterijakte srečke VVashlngton, D. C., 9. maja.—-Poštna oblast Je včeraj odvsela poštne pravice K4 agentom v iriozemHtvu, ki prodajajo loterijske srečke v Združenih drža-vah. Agentje se nahajajo na Irskem, Kubi, Bermudi, v Franciji, Monaku in na Filipinah, Odlok se glasi, da noben |M>štar v Združenih državah ne sme iz-dati denarne nakaznice tem agentom In vsa ameriška pošta, naslovljena na njih, se ima vrniti pošiljateljem z označbo "Sleparija." Muttolinijev rop v Afriki izival krizo na Angleikem (NatfalJsvaaj* ■ 1. «raaM vkorakala v Harar, drugo naj večje abesinsko mesto, in s tem je bila okupacija južne Abesi nije zaključena. Vesti Iz francoskega pristanišča Džibuti govorijo o velikih izgredih, poži ganju hiš In plenltvl, ki so bili v teku pred prihodom Italijan skega vojaštva. Vrhovni fašiztlčni svet se bo sestal na Izredni seji, na kate ri bo proglasil spojitev Abesinije z Italijo. Diplomatje naglaša-Jo, da Italija ne bo pristala na koncesije drugim državam v |M»dJarmljenl Abesiniji, zajam čila pa ls> Angliji njene pravice in InUtrese v okolici Tanskega jer.era, izvora reke Nil, ki zalaga * vodo Sudan in Kgipt. Dalje ho informirala Francijo, du Imi protektirala njeno želez nico, ki vodi iz pristanišča Dži-buti v Addis A babo. Addis Abaka. f. maja. — Italijanske mllitaristične avtoritete so naznanile, da Je ras Se-youm, poveljnik abenlnska armade na severni fronti, fffcpltu-liral pred fašistično oboroženo silo. Thomas obiskal Mooneyja v ječi San Francisco.—Ko se je zad-nje dni tukaj nahajal Norman Thomas, je obiskal v okrajni ječi tudi Toma Mooneyja in War-rena K. Rillingsav Našel je oba v dobrem fizičnem stanju. Moo* ney je rekel, da pričakuje, da bo sedanje zasliševanje pred izrednim sodiščem končano okrog 1. junija, nakar bo on poslan nazaj v San Quentin, Billings pa v ječo Foison. On ne pričakuje, da bi prišel na prosto pred enim letom, ker bo šla zadeva najprvo pred državno vrhovno sodišče in |H>tem mogoče še pred zvezni vrhovni tribunal. Njegova obranit* je v resni zagati radi pomanjkanja sredstev za prepis ogromnega zapisnika in drugih stroškov v zvezi s procesom in prizivom. Apelira za nadaljnje pri«i>evke, ki se naj pošiljajo na Tom Mooney Moulders Defense Committee* Box 1475, San Francisco, Cal. Misterioana smrt avstrijskega uradnika Dunaj, 0. maja. — Berthold Curand, zaveznik podkancelar-ja Starhemberga, voditelja "Heimwehra', privatne fašistične armade, je bil najden mrtev v svojem stanovanju s kroglo v glavi. Sedaj ugibajo, ali je ia-vršil samomor ali so ga umorili drugi. Poročila se glase, da je bil Curand zapleten v polom avstrijske zavarovalne družin» Feniks. Odkritje evidence, da so rasne politične grupe dobivale velike subvencijo Is «klada zavarovalne družbe, je močno o-majalo Schuschniggovo vlado in je v nevarnosti strmoglavlje nja. Neki časopisni poročevalec, Klebinder po Imenu, ki Je bil zapleten v polom druAbe In mu je pretila prosekucija, Je tudi Izvršil samomor. Avtoritete preiskujejo okolnostl Curan-dove smrti, da ugotovijo vsrok. i'ozon»čr n»á /lati» rudnik»« v Se dva notorična kriminalca prijeta San Francisco, Callf — Zvezni detektivi so zadnji četrtek tukaj prijeti Willlama Maham*, enega Izmed ugrabiteljev JMetnegs (Jeorgeja Weyerhaeiiserja v Ta-coml, Wash. Odvoden Je Ml takoj z letalom v Tarofno. Mahan se Je skrival leto dni f*» Itvrše-n< m *l'»'Aiau. Htar )e 59 let. Cim so ga privedli v Tartrmo, je priznal kri «do in oboojen je bil na tto let iAf*>ra Toledo, O,—Harry ( «mpt»ell, partner zloglasnega Alvina Kar pt»a, ki Je Mideloval pri ugrab-ijenju ffremerja, Je Ml A. maja , aretiran v tem mestu In takoj Kalifa*u, Kanada, v katerem je pudiuitba najela I—rudnika, odposlan v Hi. Paul, Mina. Sovjetska zastava na palači vrhov. sodišča Wa*hlnfton, D. C„ 0, maja. — Zastava sovjetske republike Je vihrala nad eno uro na drogu nove palače federalnega vrhovnega sodišča. ljudje, ki so opazili rdečo zastavo, so takoj obvestili T. H. Cooka, načelnika straže vrhovnega sodišča, ki Je nato pozval gasilce, da so odstranili in uničili zastavo. Ti so našli ob drogu kopijo glasila študentov univerze Harvard "Harvard Lampoon", ki je vsebovala članek z naslovom "Proč s kapitalizmom." Cambrldge, Mam*., tt. maja. — Woods MttCahili, blagajnik II-ata "Harvard Lampoon", Je dejal, da so uredniki tsga lista rszobesili sovjetsko zastavo na palači vrhovnega sodišča v Wa-»hingtonu, "ampak vse je bila le burka." Stavka na gaso-linskih postajah v Minneapolisu Minneapolis, Minn., 0. maja, — fteststo izmed MOO gasolin* skih postaj v tem mestu Je moralo zapreti Vrata zaradi stav- ^ ke uslužliencev. Stavko Je okli-cala unija, ko so lastniki postaj odklonili zahtevo glede iziieaa ' četi J a mezde za vse unijske u-•lužbence, HtavkarJI sedaj pi-ketlrajo pontaje In v nekaterih krajih Je prišlo do manjših na. mirov, ker se ^služhencl niso hoteli pridružiti stavkarjem. Itoj se je razširil tudi na St. Paul, kjer Je A20 |M*taj prizadetih zaradi stavke. Bojazen pred izgredi Je velika In lastniki postaj so a|»ellrali na župana Oe liana za polirijnko protekcljo. —- ■■ -r- 1 Laboriti v St. Paulu izvolili tri koncilmane 81, Paul, Minn.-Pri zadnjih občinskih volitvah so laUiriti l*rodrll s tremi Izmeti sedmih mestnih komisarjev. Največ glasov sta dobila dva taborita. Farmarsko delavska stranka pa J« izgubila l»oJ ra župana, za ka-tero mesto se je zopet l*>ril bivši taborit* k i župan Wllliam Ma honey Poražen Je bil z okrog šest tisoč glasovi; dobil Je 4.1,. 4 ceni ples." Saxon je stala pred očetom vseh madronjev-cev in gledala Hazel in Hattie. kako sta vlekli polni zélenjavni voz skozi leao. A v tem je opazila Billy ja, ki je prihajal na dvoriAče. S seboj je vodil rdečkasto kobilo, ki se je solnce zlatno odbijalo na njeni svilnati koti. "Štiri leta ima, ognjevita je in živahna, a hudobna ni," je zapel njeno hvalo, ko se je u-M ta vil zraven Saxone. "Koža kakor barAun, usta kakor svila, a vendar bi upehala najmočnejie-ga konja, ki je kdaj dirjal po tem svetu. Le poglej te prsi in te nozdrvi! Ramona ji pravijo _ to je Apansko ime; njen oče je Morellito, mati pa prave Morganove reje." "In jo hočejo prodati?" je zasikala Saxon in v nemi zamaknjenosti sklenila roke. "Saj zato sem jo pripeljol, da ti jo pokaiem." "A koliko neki zahtevajo zanjo?" je bilo Sa-xonino drugo vpralanje, tako nemogoče se ji je zdelo, da bi moglo to čudo konjske popolnosti kdaj postati njena last. 'Tebi nič mar," je kratko odvrnil Billy. "Plača jo opekarna, ne zelenjavni ranč. Ce ti je kaj do nje, je tvoja. Kaj meni*?" 'Takoj ti povem." Saxon jo je poizkusila zajahati, a lepa živa! je živčno odskočila.----------■— —--------------- "Počakaj, da jo priveženv" je rekel Billy. "Ženskih kril ni vajena, to je vsa nesreča." Saxon je trdno zgrabila za vajeti in grivo, postavila čevelj z ostrogo na peti v Billyjevo dlan, in Billy jo je zlahka vzdignil na sedlo. "Ostrog je vajena," je Billy vjknil za njo. "špansko šolo ima, zato je nikar prehitro ne ustavljaj. Mirno ravnaj z njo in ji prigovarjaj. Plemenita žival je, da ve*." Saxon je pokimala, šinila skozi leso in po cesti nizdol, mahnila Klari Hastingsovi z roko,' ko je zletela mimo vhoda v "Zavetje Trillium", in dirjala dalje po kanjonu ob Divji vodi navzgor. Ko se je vrnila, je bila Ramona vsa penasta od nagle ježe. Saxon je za jahala okoli hi-*e, mimo kurnikov in cvetočih jagodničjih vrst, in se pridružila Billyju na robu police, kjer je v senci sedel na svojem konju in kadil cigareto. Skozi presledek med drevjem sta skupaj gledala nizdol po travniku, ki ni bil več travnik. Z matematično natančnostjo je bil razdeljen na kvadrate, *tirikotnike in ozke grede, po katerih se je v ostro določenih odtenkih menjavala mnogoterna barva zelenjavnega vrta. Gav Jam In Can Ci sta z mogočnima slamnikoma na glavah sadila zeleno čebulo. Stari Hughie je z motiko v roki tekal ob glavni vodni žili in odpiral stranske jarke, med tem ko je druge zapisal. Iz delavnice za skednjem so udarci kladiva naznanjali Saxoni, da Carlsen povezuje zelenjavne zaboje z žico. Veseli sopran gospe Paulove se je oglaAai v pobožni pesmi, ki se je ob spremljanju penjače razlegala med drevjem do njiju. Ostro lajanje je naznanjalo Possuma, ki je nekje *e vedno vodil svojo histerično in brezupno vojno proti vevericam. Billy je globoko potegnil iz cigarete, puhnil dim in se spet zagledal na travnik. Saxon je po njegovem vedenju uganila, da ima skrbi. Istegnila je prosto roko in jo mehko položila čez njegovo, ki je ležala na se-delni pruski. Billy se je |>očasi ozrl na penasti gobec njene kobile, kakor da ga ne vidi; nato je ustavil pogled na Saxoninem obrazu. "Ho!" je dejal nekam ogibljivo, kakor da bi se dramil, "Tisti Portugalci \_8*n Uandru nama ne bi mogli ničesar pokazati, kar se tiče intenzivnega obdelovanja zemlje. Poglej to vodo, ki se razteka na okoli ! Ve*, tako dobra se mi vidi časih, da bi se najrajAi spravil na vse ¿tiri in jo vso sam polokal." (Dal* prthodnjlê.) novi službi. MoAkim je ugajala in to je bilo glavno. Sanjala j« o bogastvu, o zlatu in dragocenostih ter lepih oblekah in želja se je delno uresničila. John je bil zadovoljen z novo služkinjo, ki mu je pomagala kopičiti bogastvo, in tudi ona se ni kesala, ker mu je sledila v veliko industrijsko mesta "Butlegar" John je nosil velike vsote denarja v banko. Računal je, da lahko pridejo deževni dnevi. na katere mora biti človek pripravljen. Denar je služila tudi Mary, kajti takrat so bili v deželi "dobri" časi. Avtomobilska industrija je obratovala s polno paro in nihče ni mislil na polom, ki je pri*el nekaj mesecev pozneje. Mary je bila nabrala že precej Čedno vaotko denarja. Se nekaj časa bo vztrajala v službi, potem pa bo krenila na drugo pot in počela, kar jo bo veselilo. Ampak ona je delala račun brez krčmar-ja. Dosežen je bil vrhunec ame-ri*ke prosperitete in temu je sledi1 padec, kakršnega je malokdo pričakoval. Kar naenkrat so tovarne začele odpu*čati delavce. Vrste brezposelnih so stalno naraščale in neplačani domovi so začeli pro- je Mary končno stopHa na pravo globoko je Že zabredla v močvirje. Spomnila se je na svoja radosti polna otro*ka leta, na svoje star*e in moža, od katerega se je ločila. Sklenila je usmeriti svoje življenje v nove struge, kreniti na pravo pot, da se izogne preteči propasti. Zdravnik jo je po nekaj tednih res izlečil in ji svetoval, naj ai poiAče poAteno delo. Ona se je potrudila in ga tudi dobila pri neki kompaniji, ki je obratovala več papirnic. Tako je priAla med skupino po*tenih delavcev in delavk in začela živeti novo življenje. To ni bila prevara kakor prej*nje, ko je pričakovala, da se bo z lahkoto prikopala do bogastva. K temeljiti spreobrnitvi je pomagalo tudi to, ker se je bila seznanila z nekim mladim italijanskim delavcem, v katerega se je bila v nekaj tednih resnično zaljubila. Mary se je tudi njemu dopadla, dasi mu ni prikrivala zajblod iz svojega razervanega življenja. Tako sta nekega dne odločila, da spadata drug drugemu. Teden dni pozneje sta že stala pred sodnikom, ki ju je postavno zvezal, nakar sta odšla na nov dom kot srečen zakonski par. Tako PONDEUEK —»«tam* ttetun. Slika kaže odprtine jeza Boulder, skozi katere gre 30,00« n nov vode v sekundi. » Frank K roll: Prevara in spoznanje 'S t * I -tNa vsi klanjajo. K te. bi ImkIo prihajali moški in ti nosili denar. Kaj bi živela na deie li. kjer ni prt ¿«-ni h ljudi! V ve. flkem mestu je vse druga««-. Tam boš utirala ttrfjmje kakor kak»na princesa. Ali ni to, kar sem ti pravkar obljubil, nekaj krasnega?" Ona je pokimala v znak, da razume, kaj hoče od nje in da je zadovoljna z njegovim predlogom. On je bil tudi vesel, ker je vedel, da je dobil pravo žensko. Segel Je v žep, kjer je Imel nekaj kovanega denarja In prijetno je zažvenketalo. Ona se Je <»l» tem zamislila in računala, kako bo Atela denar, ki ga bo dobivala od bogatih moAkih v Detroitu. Po dogovoru, ki sta ga sklenila v parku, sta mlAla v mesto, kjer je John pred nrkim hotelom pustil svoj avtomobil. Zasedla «ta tra in odbrzela proti farmi *tiirAev razporočenke. Tam se Je John poalovil od Mary in ji povedal. da s«* Im» čet nekaj dni vrnil in jo odpeljal v Detroit ip uvedel v nolo »lužbo. Povedati je treba, da je bil lohn "butlegar", trgovec s pre-i povedano pijačo, v službi pa je I imel tudi ženske, ki so se proda-jjale moAkim. toda večji del do> |>dčka Je Ael v njegov lep. Njegova trgovina je dobro uspevala In k lahko razsipal denar, ki so mu irit nomli pijanci in zaslužile žen* ske, ki no bile.v njegovi službi. * Tet nekaj dni se je John vrnil na fsrmo. kakor Rta se bila t raz-• port* etiko dogovorila. Starkem Je 'povedal, da bo Mary dobil« t do- bro službo v Detroitu, previdno pa je zamolčal, kakšna bo ta služba. Sicer pa Jima ni bilo dost mar. kam gre hči, ki jima Je napravili! ie dovolj sramote. Se vesela sta bila*prilike, da se je iz-neblta. Slovo je bilo kratko, brez posebnih ceremonij, kajti Mary je že težko čakala, da jo John odvede v veliko mesto, kjer jo čaka sreOa. John Je previdno krmaril svo avto po Airokl cesti in pripovedoval Mary o lepi liodočnosti, ki se JI obeta. On ni poiskal najkrajAe poti v Detroit, ker je hotel, da se Mary nekoliko razgleda. Obi skala sta več mest na jugu In v vsakem prebila nekaj dni. Hodila sta v gledališča in se zabavala John je skrbel, da je Imela Mary dovolj užitka in ona je bila hva letna Hila Je ponosna, ko je Johnom sedela v razkošnem avtomobilu. Zdelo se ji je. da jI IJu dje zavidajo srečo, ki jo Je našla pri Johnu. Po dolgi vožnji sta končno dospela v Detroit. Avtomobil se ustavil pred Johnovo "gostilno* Is katere se je slišalo kričanje in petje gostov. Ko sta stopila pivnico, so ju gostje hrupno prv zdravili. Mary se je kmalu seznanil« t njimi, nakar jo je gospodar odpeljal v sobo v ozadju v kateri *o Ml« tri mlade ftenske Mary te jt kmalu udomačil« padati. Priila je finančna panika, krah na newyoriki borzi, banke so pokale in ljudje so izgubili svoje prihranke. Depresija je udarila tudi "butlegarsko" obrt, kajti gostov je bilo čim dalje manj. John je mislil, da je to le začasen zastoj in istih misli je bila tudi Mary, toda oba sta se motila. Depresija se je iele začela in kmalu je objela vso A-meriko in se raztegnila na ves svet. Kriza je oplazila vse sloje, najbolj pa delavce. Pred miloš-činskimi uradi so že stale krušne linije, v katerih so se lačni gnetli in prerivali, kajti vsak je lotel biti prVi na vrsti, da dobi košček kruh«. John je bil te odslovil tri dekline in obdržal je le Mary. •Obrt" je propadala, ker ni bilo gostov, prišlo pa je *e hujše. Banka, v kateri je imel lepe tisočake, je zaprla vrata in tudi Wary je izgubila vse. To je bil "hud udarec za njo in v obupu e že mislila na samomor. Ko se e potožila Johnu, ji on ni mogel dati tolažbe. Denar, ki sta ga nosila v banko, je bil izgubljen. Cez nekaj tednov sta bila že taki stiski, da sta se zatekla mestni upravi in tam prosila pomoči. Ta jim je dala toliko, da nista od gladu umrla. Tako sta se znašla med armado brezposelnih. Jezila sta se, ker sta nosila denar v banko, toda zvonenje po toči ne pomaga. Lastnik poslopja, v katerem je Imel John "gostilno", ju je že prej izgnal in tako sta bila oba na cesti. Morala sta iti vsak po svoji poti — John se je pridnjžil krušni liniji, Mary pa je odpotovala v bližnje mesto Monroe, kjer je imela prijateljico. ki je tudi služila pri nekem "butlegarju". Ta se je za vzela za njo in ji preskrbela slu tbo pri "butlegarju", ki je bila slična oni v Detroitu. Nekega dne so možje postave navalili na beznlce. v katerih so prodajali prepovedane pijače. O-glasili so se tudi pri "butlegarju," pri katerem je bila Mary u-poslena. Njega. Mary in nekaj drugih žensk so aretirali in odvedli v zapor. Naslednji dan se je vršila obravnava. "Butlegar" je bil obsojen na devetdeset dni zapora ali plačltev denarne kazni $300. Izvolil ■! je slednje, da mu ni bilo treba sedeti v ječi. Ženske je sodnik obsodil na deset dni zaigra vsako ali plačitev $26. Mary in neka druga ženska sta pla čali, druge |>a so morale v zapor. Mesec dni po tistem policijskem navalu je Mary ugotovila, da si je nakopala nalezljivo bolezen, Ustrašila se je in takoj odhitela k zdravniku. Ta jo je pre-Iskal in ji odločno povedal, da Jo bo zdravil le, ako se bo popolnoma podvrgla njegovim navodilom. zaeno pa jo je posvaril pred resnimi posledicami, če bo vztrajala na svoji poti. Zdravni kove besede ao učinkovale In Mary je obljubil«, da se bo poboljšala Tako Je nastopil prvi trenutek v njenem življenju, da se je začela resnično kesati. Spoznal« je. da je sama kriva vsega in d« mor« tudi nami prevzeti odgovornost. V tistih skrbipolnih dneh Je mnogo mislit« na svojo preteklost in se prtttla zavedati, kako pot in zdelo oe Ji je, da je preteklost izginila, kakor da je nikoli ni bilo. Bila je vesel«, ker se je predramil«, ko ji je pretilo najhujše, da se je Ae pravočasno izvlekla iz močvirja in postavila podlago za novo življenje. George Milburn: PAST T« črtica iz oklahomskeg« življenja ni smela isiti v Milburnovi Zbirki "Oklahoma Town". Prevedena je po nemškem «prevodu. "Gospodarska prodajalna" je prodajala bonbone v vseh državah znane firme. Nekoč je poslala ta firma Docu Bascom- -bu velik hladilnik, v katerem naj razstavlja njene izdelke. Bila je to lepa omara s šipami na vseh štirih straneh, zgoraj pa, kjer je bila hladilna naprava, so bila zrcala. — Ko je priila ta hladilna oipa-ra v hi*o, je bil Doc Bascombe tako zelo ponosen, d« jo je postavil v sredo svoje trgovine. Vanjo je položi Ipraline je firme, pa tudi svoj(rfastne prigrizke in posl«d^. Neki petek popoldne je kupil doktor Boyd funt bonbonov in rekel: "Čedna omara za slaščice, Doc. Koliko ste pa dali zanjo?" "Niti centa," je odgovoril Doc Bascombe. "Dobil sem jo za nameček k naročilu od firme same. iPa mi dela same preglavice. Sredi prodajalne stoji in smrkavci, ki se po kinu oglašajo tu, mi kradejo slaščice iz nje. Tako se mi zdi, da jo bom moral drugam postaviti, in sicer tako, da nihče ne bo mogel do vrat, ne da bi stopil za pult." Pozno zvečer je prišel častiti Sweasy, baptistovski pridigar, po svojo medicino. Častiti 8wea-sy je že nekaj časa uiival neko krepčilno sredstvo. Vsak petek zvečer je prišel v trgovino, da se je preskrbel z novo zalogo. Doc Bascombe je bil baptist, in častiti Sweasy je vse kupoval pri njem. Ko je častiti Sweasy stopil v trgovino, je bil Doc Bascombe sam. Imel je nočno službo. Bili Hartshorn, provizor, je bil že odšel domov. Doc Bascombe je šel v drugo sobo po medicino za pridigarja. . Cez nekaj trenutkov ae je vrnil in dejal: "Zelo žal mi je, brat Sweasy, medicina nam je pošla. Samo minuto ie potrpi-te, pohitel bom k "Beli sovi" in vam prinesel steklenico medicine." "Bela sova" je bila druga drogerija v mestu. "Nikar, nikar! Kaj bi se trudili, brat Bascombe? Saj grem lahko sam ponjo," Je odgovoril prečastiti Sweasy. "Samo minuto, pa bom nazaj. Samo po|wzite mak» na robo. dokler se ne vrnem, brat Sweasy. Sam sem nocoj v službi." Doc Bascombe je pohitel čez Rotovški trg k apoteki "pri belli sovi" po medicino za pridigarja. V nekaj minutah je bil ie nazaj. "Ni bilo nikogar v trgovino?" je vprašal? "Nikogar, br«t Bascombe, ni-4 kofw. — Prav lep« hvala za vašo prijaznos.t Bog vas blagoslovi, brat." Naslednji popoldan je doktor Boy 4 znova kupil peka j slašč ic. Rekel je: "No, Doc, omare še niste nikamor prestavili. Kaj fantiči nič več ne kradejo bonbonov?" "Se, ie, toda omara bo stala nekaj Časa še na svojem mestu. 'Po tistem, ko sem včeraj govoril z vami, sva Bili Hashorn in jaz naredila nekaj, kar bo nemara ustavilo početje teh zmikavtov. Bonbone, ki leže najbliže pri vratcih, sva napolnila s krotonovim oljem. Saj veste, kako učinkuje krotonovo olje. Kdor bo te bonbone ukradel, bo moral leteti na tisti tihi prostorček, še preden bo začutil njih okus v ustih." Le previdno ravnajte i k tonovim oljem," je posvaril Boyd. "Saj spravit« lahko ga v grob. Ce bi radi kako strašna utegne biti| ska, bi morali biti sinoči 11 no pri nekem pacijentu. S« syja, baptivstovskega pridig ja, je vso noč mučila nezasB na driska." (Poslovenil M. Klopčič.) Odgovornost Učitelj: "Zdaj sem vam tanko pojasnil pojem odfo» nosti. Nu, Marko, ali bi lahko povedal kakšen zgled? Marko: "Od mojih šea gumbov na hlačah je ostal k eden. Na njem visi vsa vi vornost." NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklep« li. redne konvenri)« m lahko naroči na list Pr*r«te h lt«Jc «den, dv«, tri, fttiri «Ii pet ¿Inn«? i« mm družine k «j uromd Procreta atañe m t bo enako, sa ¿lañe «li nečlane $6.00 ca ena leta» m nine. Ker p* člani i« plačajo pri aaeamenta $1.20 sa tednik, m lin ta feteje k naročnini. Torej aedaj al Taroka, reči, da Je list predrti u i 8. N. P. J. List Proereta J« raie lastnina 1« estero Js ▼ tssH driiUi U M rad «tal Hrt rssk dan. Cen« lista ProsrsU Js: Sa Zdrvi, države S tednika In!!!! S tednike ia.... « tednike I«.... I tednikov la.. Kanado |MI .........4M »eeeeeeee B.60 .........IM ......... IM ......... M Za Evropo J«. Za Cicero la Chicafe J«. 1 tednik i«........t... S tednika In........... S tednike In........... 4 tednike I«......... I tednikov In.......... .....$t.OO Ispolnlte spodnji kopo«, priložite potrebno vsoto denarji aH Order v pisni« i« si naročite Prosvste. Ust, Id Js vala lastniaa. Pojaanilo:—Vselej knkor hitro luteri teh članov prenska biti lian I ili če se pressli proč od družino in bo sahtsval sam svsj lini trfsik, I moral tiati član ia dotičns družin«, ki js tako skupno naročena m '' Prosvsto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati vsoto listu Proaveta. Ako tog« ne store, tedaj, nor« opravaiitva datum aa to vaoto naročniku. • PROSVOTA. SNPJ, 2057 Bo. Lawndale Ars., Chiraf», Il Priloženo poliljaaa naročnino aa liât Prosrsto veste $........ 1) Ime........................................A drsltra it .. Naslov ......................................................... Ustavlts tsdnik in gn pripilite k me)l naročnini sd alsdečik ¿lasa* • dr«IIa«: I) I) ..... 4)..... •) ..... Moste .........CL druttrs *....... .........CL drnltra It....... ........CL dnOtra It........ ........CL dnrftrs »..*. TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča ià Tiska rabila ca veselica in shod«, vtsitmc«, knjife, koledarje, letake itd. v sloven«kem. h slovaJknm, čeikem, oemikem, anflelkem j*iku H VODSTVO TISKARNE MUIA NA 8JU'J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojeamila dajs vodstvs tiskan» S.N.P.J. PRINTER* MS7-I9 sa LAWNDALE AVKNXH TMmm R®e*w«fl CHICAGO. DJ-