koristi dslsv-ftudetva. Delav-0pfA»" dO kar prodm tra|o. peper is devoted |C mtereete of t K« ^gcla«* Work- , are entitled (o ali they produce. Kut«r**a« ••'oond-nittM ii'»tt*r, L>*c. iwr. »t tU. pom offt n Chio«(io. III. uudwi th. Act of * uii|{r«*(. of M »roti Ird. lN?it Office: 587 Ho. Centre Ave "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v oklepaju kt m naha|a poleg vašega naelova. prilepiti-nega »podajali na ovitku. Ako ( K K ) |e številka .V / tedni vam o prihodnjo Atevilko našega liata poteča naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako|. >V. (No.) 87. Chicago. U1.9 4. ma|a (May), 1909. Leto (VoL) IV. n peki se pripravljajo ijk. I'nija pekov in kolač-št .2. ki He je 2,300 članov zdšauje plače in sicer mo delo $1 več na teden, jno delu pa $2 več. Do so bile plače $13.50, $15, $18 za dnevno delo; $1 več pouočoo delo. a maiijili podjetij .i«' /.«' pogodbo, večji pu st upirarijo. čel, da se je ves material in da niso privoliti v zvišanje plače, pi pji nt' bodo odnehali od rlAsti, ker so njih zahteve ili uian ji gospodarji, ikor se njih usoda določi ijšim času. jvski delavci so si zmage ir,jamo vsletl tega vse t>rga pe in neorganizirane sloven-j hrvatska pek;-, da ne v zadela v krajih, kjer se štraj- Marija Antonijeta, lah koži-Ji cesarice Marije Terezije, Ljudevita 16., obglavlje-franeoakega kralja, je rekla J, ko so .ji pripovedali be-pkega ljudstva: "Kdor ni- i, naj je kolače." rijs Antonijeta je plačala ta »miseln izrek s svojim živin na morišču. dasi morda s izrekom ni nič mislila sla- n pa popolnoma hladno in promišljeno dfaii pšeui-On ne pozna milosti, k večjem Ogovarja, da je poleg njega še špekulantov, podraženja pšenice bo v večjih ameriških rae-kjer prebivajo proletarci, še , beda. kot je bila od sedaj. Mn bi morali kapitalistični ■ji tudi malo razmišljati, da JI dražili kar takt) — brez ■oks življenskih potrebščin, ie bi v naši republiki, v kteri so |l mnogo bolj surovi in ne-i kot v Evropi, počila vsta-vsled lakote, potem bo slabo, ljUbo. \ to je pa potrebno, da se *ga borznega špekulanta, ki voljno zavoljo dobička dra-ljudska živila, pošlje kot na-dnega cestnega roparja v ječo. Iko se to zvrši, potem ni tre-pti, da bi kdaj vsled lakote ^Ja krvava vstaja. Kdor je prijatelj pravega natika razvoja, bo tudi zahte-» da se borzni špekulačiji na-ii konec. * h Privrženci kraljestva iti kle-Bilei na Francoskem žele, da bi *rušila republika, in da bi «ija dobila zopet kralja, anovrstne postopače v fraku z >lpini imeni in v kuti skominja "jjolnih skledah in zabavah na »I je vtkem dvoru. Vsi klerikalni rojalistični listi so na dan itoenja .Tanne ti'Are', 44de-" Orleanske svetnici v dolzih ^fcfcivih člankih povedali, da ^ncija potrebuje kralja, da jo vpropastenja. pobratim s<> pa organizirani JN izdali manifest na vse idhe vslužbence, naj se pridru-jpelavski organizaciji, da se. ypfeje završi vpropastenje ka-■rtiene družbe mirnim poli brez brutaltie sile, na njenih •linah pa zgradi social istič-Plžba \ kraljem ne bo torej nič! V *bciji poleg blaziranih kava-b I klerikalcev žive še dru-ki ne marajo za take igračice. - V semenišču v Princ«tonu so ^Jpili dijaki Ta opor je profil duh časa. Razkritja Dar-in drugih učenjakov, poaeb-ps najdba okoatja pra^loveka učinkovala tako na možgane iMtarjev. da so pričeli dvo-W stvarjenju aveta. kot se pripoveduje v zgodbah sv. pisma. Zanjan ko iskali poduka pri profesorjih na tem učiliAču m obruili so se na nadzorni iu upravni odbor z uljudno prošnjo, da naj se v prihodnje zgodovina vere in razlaganja starega in novega testamenta predava v bolj pametni obliki. Proinjo, je podpisalo ?5 dijakov zadnjega semestra. To semenišče je največje v Zdr. drž. Predsednik semenišča dr. Patten je vsled te prošnje kar iz sebe. Izjavil je, da si ne bo dal ukazovati od dijakov, kaj bodo on in profesorji učili. Morda se bo dr. Patten premislil, kedar bo zaznal, da vsi inteligentni krogi siiupatizirajo z dijaki. Dandanes povsod vre, še v le-menatu niso več varni preti tem duhom časa. e e a — Pred kratkem je v Clevelan-du, O., žena, mati več otrok umrla počasi lakote. Tako smo čitali v 44 Volkafreundu". Zdravnik je konstantiral, da je umrla vsled osla bi jen j a, ker ni imela koj jesti. Soprog te žene ni brez tlela. On tlela za jeklarski trust in dobiva en dolar in 2f> centov plače na dan. Socialisti so večkrat povedali, da taka plača komaj zadostuje, tla delavska družina umira počasi gladu. Vzlic temu pa nasprotniki socializma trdijo, tla v Ameriki ni treba nikomu umreti lakote, tla so socialisti navadni hujskači/. Tudi ta slučaj ne bi bil prišel v javnost, ako bi zdravnik pri diagnozi ne imel poguma povedati resnice. e e e — Požrešni kapitalizem hoče požreti t tuli vinarje beračev. To se je dokazalo pri tožbi v llallu, v Nemčiji, ktero sta iilo-žila lajnara brata Gerlaeh proti zavodu za izposojevauje lajen. Tvrdka Hartung v posluje lajnar-je kot tvorniear delavce. Te laj-narje pošilja tvrdka na sejme, tla tam beračijo. Zvečer morajo lajnarji izposojevaleu lajen izročiti naberačeni denar, za kar dobe dnevno plačo in povrnitev potnih t roško v. Nekoč je v Bremenu igralo večje število halenških lajnarjev na semnju. Brata Gerlaeh sta dobila pri tem izletu lajnarjev v Bremen premalo plače. Preti sodiščem sta izpovedala, tla sta v Bremenu vsaki dan naberačila 18—20 mark, mejnem se je pa podjetnik (izpo-sejaveleč lajen) zabaval po bremenskih gostilnah. Sodišče je razsodilo v prid to-žiteljema. Ta dogodek priča, tla kapitalisti priznajo eno samo načelo, če se gre za profit: denar ne smrtli. pa naj že prihaja iz be ras-kili rok ali pa od kje drugod. ' e • e _ Tudi spomlad ni prinesla, kar se nam je obetalo v jeseni in po zimi. Prosperiteta se še ni vrnila in najbrž bomo še dolgo čakali na njo. Tako se 44dobri časi", ki imajo priti, vedno prelagajo od zime na spomlad — od poletja na jesen in tako dalje. No, nekega dne bodo že zopet pričela prihajati večja naročila in delati se bo pričelo. Takrat bodo za to delo zagrabili vsi, kot sestradani psi za oglodano ktwt. Vse bo vrvelo in se pehalo, da se zamaše luknje, ktere je pro-vzročila gospodarska kriza . . . Treha bo plačati hišnemu posestniku stanarino, plačati bo treba mesarja, peka in trgovca z je- stvinami. Kupiti bo treba tudi novo obleko, vsaj deei, kajti stara obleka bo razstrgana. Očetje, matere, sinovi, hčere, stari očetje in stare matere, vse bo delalo. Delo bodo jemali tudi na dom, da povišajo zaslužek . . . da uglatlijo pot novi gospodarski krizi. Za tem bo napočila zopet skrbi polna doba, za njo bo prišlo zopet drvenje za delom, potem zopet skrb. Potem drvenje. Skrb, drvenje itd. Blaznost, pa nič druzega! redimo ji konce! na- Bodimo jrnmet ni in i^Udajuio le -Uuznajo, da au tatovi na debelo Za ljudske sloje, ktere izsesava kapitalizem, je slaba tolažba, ako toliko, kolikor potrebujemo. Ako hočemo živeti prijetno življenje, potem zamenjajmo del pridelkov s pridelkif ktere so proizvedli drugi bratje. Organizirajino socialistično človeško družbo in blaznosti bo konec na svetu. e e e •— Papež je rekel minole dni tleputaeiji talij^nake zveze katoliških žena: 4,Tisti, ki hočejo ženske v vseh zadevah postaviti moš. kim enako, se motijo. Ako bi se ženske postavilo v agitacijo javnega življenja, bi bi bilo to konec družine in družbe. Žena naj bo tovarišiča moža, pa naj priznava njegovo autoriteto. z ljubeznijo omiljeno autoriteto. pa nič dru-zegiu Tako govori zastopnik tiste cerkve, v ktero zaupajo in verjamejo tisoči žena. Žena naj služi in molči, naj bo torej sužinja. Kes, lepo načelo! Tako načelo je žalitev vseh žena. In to br naj žene tudi občutile! Ali to kar je sedanji papež povedal, tako so mislili vsi cerkveni očetje. Katoliška religija, kot vse orientalske religije smatrajo žensko za nekaj nižjega v družbi. Po načelih pra krščanstva je ženska nečisto bitje, ki je prineslo greh na ta svet. A postelj Pavel, pravi ustanovitelj krščanstva je bil samec in je tudi drugim svetoval, naj se nikar ne ženijo, ako je mogoče. Ženske pa to zaničevanje naj- laglje in najboljše plačajo s tem, da ne hodijo v cerkev in ne vzgo- jajo versko svojih otrok. e e e Nepridaniči špekulant je so na delti na vsi črti, tla bi podražili prepotrebna ljudska živla. Patten ni edini špekulant. Treba je citati le naslednji izkaz čikaške borze za pridelke in lahko bo vsakdo spoznal razlikt) med lanskimi in letošniji cenami, d as i ravno so bile že lansko leto cene neizmerno visoke. 190!) 1o premišljenemu, za-rotniškemu načrtu, ker so bili Taylor in klika poraženi v volilni borbi, radi tega se je tudi proti njim dvignila obtožnica. Taylor je ubežal v Indiano in gubernator te države ga ni hotel izročiti gos-podski države Kentucky. Ztlaj st> pa zopet nrišli v državi Kentucky prijatelji Taylora na krmilo. In prvodelo teh prijateljev je bilo, tla so pomiiostili osebe sumljive umora, še predno se"je vršila sodnjiska obravnava. To je škandal! Kdor ima odprte oči. lahko vidi, tla se dandanes v kapitalistični-družbi šopiri sramota ha prvem mestu. e e e — Znani demokratični senator Tillman države So. Carolina je dejal na nekem shodu v New Yor-ku: 44 Pravijo, da moramo zv iševati nepristransko zakone, ili izjavimo, da tega ne bomo zvršili. JmftJUaiŽllLLi odstavek Ustave in zamorcem v južnih državah smo vzeli volilno pravo." 14. odstavek se glasi: Nobena država ne sme sprejeti zakonov, ki omejujejo svobodo in pravico državljanov. 15. odstavek se glasi: Državljanom. Ztlr. tlrž ne smejo odrekati volilnega prava Ztlr. tlrž., ale kte-ra druga država radi rase, polti ali prešnje nesvobode. Takt) je govoril javno senator. Povedal je jasno vzlic določno zapisani ustavi, da se posedujoči sloji ue zmenijo za ustavo. Vzlic tem ti mu pa nihče ne reče. da je anarhist — neželjen državljan. • e • — Kazenske stotnije za tatove in socialiste (!). To je najnovejša cvetka militarizma v pruski Nemčiji. "Berliner Boersen Courier" piše: 44V forti llahnenberg poleg Spandana se bo ustanovil kazenski oddelek za rezerviste in deželne brambovce. Ta naredim ima namen . da se tnlstrani iz garde rezerviste in deželne brambovce. ki st) služili v gardi in ki so zvršili kaj nečastnega. V ta oddelek se bodo uvrstili taki, ki so se pregrešili zoper lastnino, ki so zvršili razžaljenje veličanstva ali ki so bili kaznovani radi socialističnih prestopkov." \ Ali so nemški delavci res še lahko pontwni na svojo domovino, ki je dežela mislecev in pesnikovi Račune za ta trud prusko nemške drŽave bodeta kasirala proti patriotizem in proti-militarizem. In to tudi nekaj velja. Kini pa j .9,376.964 11,575.679 Svota ponevrjenja denarja v bankah se je skoraj podvojila. Ta svota bi bila še mnogo večja, ako bi se take zgube ne zamolčale Če-stokrat, da se ne izgubi zaupanje občinstva. . SVETOVEN PREGLED. Ruska armada pod poveljstvom generala Snarskija je zaaedla Ta-bris, dakiravno je med perzijskem šahom in nacionalisti prišlo do sporazuma. Dva bataljona pehote sta od-marširala iz 'Tiflisa na mejo. Sploh je pa cela divizija pripravljena, da zasede Perzijo. — Rusija se boji, tla bo vsled klanja Armencev v Mali Aziji prišlo do intervencije tujih držav, da bodo velevlasti prisiljene izkrcati pomorščake. Vsi uni in nade zagrizenih in starokopitnih Maho-medancev v Carigradu so šli po vodi. Kadi tega ščuva jo Mahome-dauee proti drugim narodom in vernikom in propagirajo splošno klanje napram vsem, ki ne verjamejo v- alalia in njegovega preroka Mahomeda. e e e — Mladoturki so zvršili svojo obljubo. Po kratkem in vročem boju so zasedli Carigrad. Druzega evnuha, prouzročitelja proti-revolucionarne zarote, Nadir pašo so obesili javno na galatskom mostu; mnogo druzih nazadnjakov st> pa postavili ob zid in postrelili. Odstavili so sultana Alxiul Ha-midrt in proglasili sultanom njegovega brata, ki se bo zdaj imenoval Mahomed V. Ko je parlame-tarna deputacija čitala Abdulu Ha ni iti u odstavko se je tresel kot šiba na vodi — kot se tresejo vsi tirani, kt) zgube svojo moč in je milo s solzami v očeh prosil za svoje življenje. Abdul Hamid bo prebival kot jetnik v Saloniku, v hiši poveljnika žandarmerijc, tla mu ne bo mogoče vprihodnje vpri-zarjati nasilnih nazadn jaških vstankov. Kt> je ljudstvo v Carigradu zvedelo, tla je Abdul I la mid odstavljen in brat njegov imenovan sultanom, je dan proslavilo v kavarnah in na ulicah. Na ulicah so prodajali podobe novega sultaua in majhne turške zastave z napisom: Svoboda, bratstvo, jedna-kost in pravica. e e e — Ameriška vlada je odposlala dve križarki v Malo Azijo, tla va-rujeti interese ameriških državljanov. Predsednik Taft je zauka- zal, tla naj plujeti s polnim parom. • e • — Iz Francije se poroča, tla je sodrug Jaures v 44IIumanite" poročal, da mislijo ruski policajski špijoni vprizoriti atentat na predsednika republike. Falliersa in predsednika zbornice Clemen-ceau-a za časa njiju bivanja v Nizzi. Sodr. Jaures pra*i: Ako policajski, ruski spletkarji takoj ne ostavijo Francije in ne opuste svojega načrta jih bom javno razkrinkal in povedal njih imena. — Delavska zveza je izdala o-krožnico na vsa strokovna društva v Franciji, tla dostojno praznujejo prvi majnik. e e e — Iz Avstrije se poroča, tla je Rusija izročila ministerstvu zunanjih del noto, v kteri priznava neodvisnost Bolgarije. ^ —: V Avstdiji se je minoli teden pričelo zopet parlementarno zasedanje. Takoj ob otvoritvi so radikalni narodni češki in nemški poslanci priredili običajno ra-buko. Res. skrajni čas. tla avstrijski nart>tli pošljejo te poslaniške klovne v cirkus Barnum in Bailey za pajace, tla bi tam služili s skrem- ženimi obrazi svoje dnevnice, e e e — Iz Nemčije se poroča, tla je nemški stavbenik Renschhausen razobesil na svetiniku v Tangeru. Maroko nemško zastavo, ker mu marokanska vlada dolguje za pri-staniščne stavbe. Nemška vlada je stavbeniku takoj naročila brzojavno, tla sname nemško zastavo, e e e — V Španiji je častno sodišče vzelo Jtianu Marcias službo sodnika. ker je Marcias obdolžil mi-nisterstvo, tla se je vdeležilo sleparij pri oddaji pogododb za gradnjo bojnih ladij. — Streha katedrale v Torbesu. provinca Sergo se je zrušila med mašo. Devet oseb je vbitih in trideset, p« ranjenih, Bog-oče je zopet udaril svoje otroke, ko so ga na kolenih prosili milosti. Listnica uredništva. F. in Ž. Frontenec, Kans.: Vajin dopis je prišel prepozno za zadnjo številko, za to pa ni več merodajen. — Pozdrav! G. Vincene Zevnik, N. Y.: Izjavljamo, da vi v '4 Proletarca" sploh niate nikdar pisali niti dopisovali. RUSKA VLADA NA DELU ZA VZGOJO SPIJONAŽE V AMERIŠKI SOCIJALISTICNI STRANKI. Pisma iz urada tajne policije v NVaršavi pričajo, da. skuša ruska vlada koritmpirati socijalistično stranko v Ameriki. Vlada namreč išče članov soc. stranke, ki bi hoteli preskrbovati informacij jz raznih odborov in jih pošiljati na tozadevne ruske oblasti. Za informacije obljubuje vlada dobro nagrado in pozneje tudi stalno plačo tistim, ki bi vršili ta posel. Glavno, kar želi ruska vlada zvedeti je, koliko denarja jb bilo nabranega v revolucijonarne svr-he in koliko'je bilo poslanega v Rusijo. Ta vest je prišla v tuk. soc. stranko potom pisma opremljenega z drugim pismom, kterega bi imel prejeti nek član poljske soc. stranke v Warsavi, kte-remu so pisale tozadevne državne oblasti, — kjer se narekuje za podrobnosti t) informacijah, ktere naj bi preskrbel iz odborov t.uk. (amer.) soc. stranke. Poljski socijalist, ki je nastopil to službo v Ameriki potom dopisovanja s tajno policijo v Warša-vi — je seveda sedaj razkrinkan in zagotovljeno je, tla dotičnik ne bo imel prilike 44zaslužiti" si na ta način nobenega centa od ruske vlade. Pismo, kterega je imel prejeti dotični socijalistični špijon od tajne poji c i je v Warsavi se ^lasi doslovno: , Dragi gogpod:— Vaše pismo naslovljeno na oddelek tajne policije smo prejeli. Cela zadeva je bila oddana Nem kaj, na nas, ker »e nanaša zgolj na Pojsko in ker imamo mi v oskrbi ta del carevine. V prihodnje prosimo, da ho obračate na spodnji naslov. DejstvO, da ste ?lan poljske socijalist ičn* stranke v Ameriki nam zamore neizrečeno služiti, te pomislimo, da nam Vi, dragi gospod blagohotno pre-skrbite takih informacij, kakršne potrebujemo. Oledajte v kolikoT motno, da pridete v različne osrtslnje odbore, kajti tam Vam bo omogočeno priti do važnejših informacij kakor pa če bi bili le navaden člnn. Proeimo Vas, če bi mogli dobiti informacij na sledeča uprašanja: Kakftni so načrti stranke v bljižni bodočnosti! Kaj je njih prihodnja akcija t Kam in komu je bil poslan denar, ki je bil nabran v svrho revolucionarnega fo>ndaf KnkAne vrste orožje in kako ga mislijo prevašati v staro domovinof S kom so v zvezi T Prosimo, poročajte vedno le resnico in ne samo Vaše mnenje, tako, da se lahko zanašamo na Vaša poročila. Vaša ugibanja bi provzročila le nesoglasje z našimi načrti in bi bila le v našo oviro. Plačilo boste prejedi vedno odgovarjajoče po vrednosti Vaših informacij. Kadar bomo pa prepričani, da je Vaše delo v resnici vredno za nas in da ste pravični in zanesljivi, dali Vam Itomo stalno plačo. S poštovanjem Alexander Aristoff, No. 5, Danielewiczowska Ulica, Warszawa (Warsaw). Dotičnik, ki je bil v zvezi z Aristoffom, in tajno policijo v Warsawi je — kakor se ve — naredil že par izletov čez Ocean. Sodi se, da je bil zelo aktiven na svojem delu v obeh strankah — na Ruskem in v Ameriki. Koneč-no pa so mu waršawski socijalisti prečrtali račune za bodočnost. Črnogorsko vprašanje. Rim 7. aprila. — Italijanski poslanik na Cetinju je črnogorski vladi vročil predlog italijanske vlade, kako naj bi, se rešile zadeve med Avstrijo in Črno goro. Na to je črnogorska vlada odgovorila tako, dn se tudi Čmogorssko vprašanje lahko smatra ra rešeno. Črnogorska Vlada izjavlja, da o-hrani Bar značaj trgovinske Inke; cetinjska vlada ima najboljši namen, imeti z Avstro-Ogrsko prijateljske razmere in ima popolno zaupanje vanje; kar se tiče članka 25 berlinske pogodbe (o okupaciji Bosne in Hercegovine), bo črnogorska vlada sprejela odločbo velesil. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. v IZHAJA VSAKI TOREK Laataik In izdajatelj. Jufoilovamki delavska lUkovna drniba I v Chicago. III. Naroteia«; Za Arr.erco $1.50 «a cslo lato. 7Sc *a pol teta. Za Evropo V *a celo leto. $1 «a pol leta. Oolasi p0 dogovoru, Pri ipromrmbi bivlUfm J4 prtoq »woo* nainanili tudi STARI Molov. PROLETARIAN Owned and publiahed Eveky Tuesday by Som t h Slavic Workmen'! Publishing Company Chicago. iiUnoU. Joe Jesih, President; John Petrich, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. li na spominu aobr. Jurij Mamek, ki v krepkih besedah doprinese motive, ki ga vodijo v aredo naprednih stvari in naprednih ljudi. kaj drugega, kar se sedaj sveti, s je v resnici gnjilo in smrdljivo! Ivan K* ker. Opomba unulniitva: Bodimo da g-~r i rvaker ne misli ustvarjati iiusterjoznin Napije v namen napredka Ui Ugank in da nasi bo v bllAnjl .bodočno tjbscrirtion rates: United Statea and Canada. W a year. 7Sc lor ball fear. Foreign countriet Si a year, $1 lor half fear. advertising rates od agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 5i>7 So, Centra Ave., Chicago, III. 31 BLAVNOSTEN BANKET V • PROSLAVO PETLETNICE 8. N. P. J., ki se je vršil dne 24. aprila v pro bratstva. Obema se odzove cela nt i razkril kaiko in kje je naatala I>0 dvorana z živeli klici. Med tem ttM>ta ali korupcija, časom je bila kolekta za Proletar- ca gotova. Preštevši novce se je I . Joliet, Illinois, izkazalo, da so darovali posarani- l>ra*1 ,nl Proletaree: — ki $12.30. Stem je bil končan ofi- ,>r(M,im' VEemi moJ,h Pttr vf8t'c cijelen del banketa in kramljanje v 8VOJe P^Me. Ni sicer puaebmh se je zopet pričelo. Godbo so pre-jll0VIC' *U vfndfr »ll8h,»: da M.e selili v drugo dvorano, kjer je po-1 *»<*» to zanimalo čltatelje. Naj-tem sledil ples do ranega jutra>reJ Povem» da »mo mieh 20. pre-Vse se je izteklo v najlepšem re- temnega meseca volitve v mestni du in splošno zadovoljna t. Ko, z««t0£- »o precej viharne. So-nečno naj še omenim, da smo 2nli cijalmti smo imeli kandidate na dober kvartet, ki nam je parkrat Napi»d (iokl/r bo!™ napredovali, bo-j provzročil precej animiran ja in do vedno dobro »raonje za j posladkosti med ljudstvom. : stranko. ....... , leti bi bilo prav od srca, da so ta Posebno hud je bil boj med re-kvartet formira v stalnost. Zju- publikincim demokrati. Ponujali, traj na vsezgodaj smo imeli " ta 80 ei*are "J kflr ,na debe*, zadni" še en "chance". Ta je bil I lo\v"ak delave nabrali se za nase orožje Pro- ■ ■ R^nnhli občinstva. Kmalu po 8. uri zvečer letarca $3.11. Nekdo na pragu jej £™ «el* je začelo prihajati občinstvo in ^pnil: minil je banket 5 letniee, kanc» "J™ rRZVen P*r zasedati pripravljene prostore upajmo, da bomo tudi na banketu • lir.dnik Uftk okroc nogrnienih miz ki so bile 10 letnice obstanka SNPJ! ' I [n nadalje dragi urednik, kak-oarog pogrnjenin miz, ju so imo ,wqv;i šna novica. Njegovo veličanstvo, okinčUne z raznimi sočnatimi je- Ja* P» sem dostavil — upaj-l^ k konjar pogrebnik sadili rmenim ječmenovcem ter mol Udeležnik. lunkiper/Storman' dvakratni'pre. ohisko žlahtno kapljico. j ^TZTZT" dsednik. vodja vseh Slovencev v Po deveti uri so bili malone ze DOPISI. Jolietu je bil tudi poražen. To na zasedeni vsi prostori zanimajočih _______.. . veliko žalost še tistih prijateljev, se proslavljencev 111 začelo se je POMOTA ALI KORUPCIJA? kterih 5tojp zadnje ^ dovolj živahno družinsko kramljanje, t Goriška "Soča" je priobčila,: pičlo število. kterega je spremljevala dobra kakor se mi je povedalo (sam y počaat sijajnega poraza so okrekster godba. Kakor kako veli- nigem ^^ y ^^ Orecrorei-I mu priredili potem častni po-1 ko gradsko družino, ki praznuje čeyega 8ponienika neko> baje sicer zdrav v podobi slamnatega moža, svoj godovmk. je bilo videti to neka|M0 ayit0 in nejasno notico,! kterega sp postavili v kiblo od kramljajočo avdijenco, ki se je M dft ? Gaberšček denarja ai j masti ravno nasproti njegovega zavedno kretala sempatja iseoč si prpjel m da je ouo od meJ y okim Tftko je raini,a R,avg m0_ zabave in razvedrila med znanci -]>roletarou- objavljeno Gaber-j ža, kterega beseda je bila dolgo brati m prijatelji. To, skoraj pol &ekovo pismo ponarejeno. Sedaj i zapoved, bivšega kralja-Nemani-drugo uro trajajoče kramljanje tad| jfl2 o Un Q(j dvomim. upra.|ga. glava porazu. TTn l nt'n Iti^ ^ je ^ se je P'smo po- Z delom gre tudi tukaj bolj sla-Mladič - ki J v odsotnosti gl. namlilo: ali v Chicagi, ali pa v ba. Xad ,0(K) delavcev počiva. H predsednika imel voditi banket - Gorieif Denarja potemtakom ko je naznamil, da se prične oft- morda res ni je, Gaberšček, cijelna stran banketa z govor, m prejeti ^ ^ mora, pri „Sočj„ napitnicami. Mimo tega je v da- kdodnIJ?i! No, pride čas, ko se bo ltaem nagovoru pojasnil namen izkazalo kdo je eje, priredbe banketa, skl.cujo« se na Ko me je ^ Kond , j. oni razvoj S. N. P. J. v žg. namen se _ Konda kj me je d iažnjjvi. banket vrs. - m kontno je po- m/ (>bljubami zrabu selnkaj v zaravu s pr.m.rnim. hesedam! Amerik0( ter mi potem radi svo- udelezence na to pa dal besedo • «tr#nya» v katereca ie nri "' "",'""""<" "" gl. tajniku Fr. Kržetu. Gl. tajnik M ^ kriiitve'taksnih'^tnih'kaj to pa z8toker nM tukaj ' Je v zakonov. ,,silil svoj list meni, vedal namen pnred.tve banketa, greenhornu in nepoinavajoiemu sklicujoč se »totako na S. N. P. raznler in si(,er takimi oji J., kako da jo je rodila potreba . . . f . ... . J . 4 . w .. in s tem namenom, da ga vzame m koliko je imela organizacija • . 1 „ , .. « . . .. .' - , * nazaj, kakor hitro se iz škripcev prestati — in se danes trpi na tem , • • , . ~ A r . ... . . ..v * izvije, — in nadalje oni Konda, — od vnanjih in notranjih sovraz- , • . - * 4 , • u x . . . , . • , . ki mi ^e potem, ko je svoj sebični m l/A«f Irfniviikt WA I Ailnnf a rlnhmA * • OGROMNI IZDATKI ZA OBOROŽEVANJE. Ta t«d4>n ne vrii ▼ Cbioagt^inirovni kongren, in pri tej priliki bo br«> ix vedet i,-koliko Mtaue naroau»ka.............a, ........ 3,144,070 Frauvijn..............................................137,560,648 Nemčija.....................................159,4H3,703 Anglija.....v......................................178,709,355 tirška....................................3,679,404 Italija . . . ..........................47,986,200 Japo trnka............................21,000,000 Nizozemska . . ...............................10,608,249 Norvnifca . , . ...... 4,77g,418 Portugalska .......................................27,847,745 Humtittitka ... r. .......jt ttttttt-------f,509,689 Kuaija.........................®63,939,044 Berbija.........................3,694,868 Španija ..................................35,233,940 Avedaka........................14,398,860 Švica....................................5,710,451 Zed. države (1906)................................83,663,276 T 2,050,905 172,287,500 21,866,535 16,413,063 6,603,510 1,236,200 4,187,859 254,3H* 92,504,992 7,188,340 5,511,800 116,038,805 11,061.742 4,662,072 i,MT3,875 200,255,552 218,195,218 350,91^6,855 3,679,404 69,851,735 37,413,063 17,211,759 6,008,618 32,035,604 7*f T 60 356,444,063 3,694,868 42,422,280 19,910,660 5,710,451 199,702,081 Književnost. "Naši Zapiski", dvojna številka (3. in 4 ) izidejo jutri. Prinašajo sledečo vsebino: Junij: Poraz? — Etbin Kristan: Herzeg-Hosna. — R. L.: Anarhizem. (Dalje.) — Dr. H. Turna: Po osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstega, i Konec.) — Dr. Drago-tin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa. (Dalje/. — Dr. Boris Zamik: In me-moriam Charles Darwin. (Konec.) — Dr. Ivan Prijatelj: Donesek k jezikovni in socialni zgodovini slovenski. — Dr. Edvard Serijo: Duhovnost in klerikalizem. — Pregled: Narodno gospodarstvo. — Biologija. — Strokovni pregled. — Zadružništvo. — Literatura. — Šolstvo. — Politika. — Oton Zupančič: Epigrami. sklepu pozdravljam vse čitateljej Proletarea in mu želim kot edi-uem delavskemu listu veliko naročnikov. Volilec. Neff, O. Cenjeni mi Proletaree:— Iz naše naselbine se malokdaj nikov, kterim pa Jednota klubuje namen dosegel, odvzel z zvijača- živi le i malo Slovencev. Naznanjam Vam. da smo se s Poljskimi in Češkimi socijalisti dobro pripravljali na prvi maj, kteri je edini delavski praznik v celem le* tu. Tukaj obstoji namreč močna socijalistiena stranka, za ktero so .se borili najprej Čehi. Naravno, kot trdna skala ktere ne omajč mi jn 9odnijo 0'bljub,jeni kruh ter da se je njim, kakor tudi nam .U- nobena burja niti ne izdolbe jo no- me brezobzirno pahnil z družino vilo veliko zaprek. Teh imamo še bem valovi. "Pravi preporod Jed- yred y siromait£, _ ko me je danes dovolj. Imamo namreč tu- note" - pravi govornik "je bil torej ta Konda na podlagi ka-i neke^a nwko Poljskega duš. na 3. konvenciji v La Salle, kjer nek Uma ki je ^ so. nega pastirja, kteri deluje proti se je šcistil pogibljeci živelj iz d Mo,ek ^ C|(>riceJ kamor se vsemu, celo proti SNPJ. reko«, da nje m kjer se je postavila Jedno-!je bu ta moj takrafni )pr . So tam vse dnigo samo dobri lju- ta na realna tla, da m odvisna od(li8tiJ iiQ]RH gvobode„ (monda dje ne. Zlasti Poljake nikogar. Najjasneji dokaz, da Jednota napreduje, je brezdvom-no dejstvo, da ima danes nad sto društev in da je čimdalje bolj o-pažati red in točnost." ima na svo- KondAtovih navodilih) obrnil, ne ^ vrvici. Ti reveji si ne privošči-da bi poprej mene uprašal za po- J0* ampak vse sproti znesejo svo-jasnjlo: — pisal sem tudi jaz g. j*mu pastirju. Gaberseku in zahteval točnega po- Delavci, ki si v potu svojega jasnila. Kajti stvar se mi je začela obraza služite svoj kruh, kdaj bo- V prilog razvoju SNPJ. so še Z al- , - - ri" , -i . V i , u , J ^/i^cio i m ■ i dozdevati sumljiva. A odgovora dete spregledali? kdaj bode zavas govorili: odposlanec dr. Triglav št. 2. v La Salle, 111., br. Vincenc Louis Novina y imenu dr. Slavija št. 1. Vsem gorovnikom je sledilo se nisem dobil, m tudi dvomim, da dan ustajenja? Žal, da vlada tuši,. _ \ nu oaiie, m., nr. vincenc vi truiJi i . I i . . , , . k*. . • bl Ka. v kljub temu pa se bo ta'di med našimi ljudmi še velika Zevnik, br. John rabjan v imenu ____. v . . , .. . . . T . , dr Narod Vitezov št 39- br !upranka ze pojasnila tako ali tako. tema. List Proletaree jih budi in Lonia Novinn v imann dr Si«vHn( Zagonetna notica v "Soči", — drami, toda žarki delavske svobo- to bo spet nekaj za g. Kondata! Z ... petletnice našega društva. Ker pa Mladič se spominjs navzočih bra- za tožbo je treba denarja. Braniti r x ... .. f, , T Ti rt , , • i • / njt i «o časi tako slabi, smo morsli od- tov Cehov, g. J. E. Zarobskv-a se je ložje in enostavnejše. Zdaj . v ko R|aV (» oskrbnika čei. nar. tiskarne in bo morda tožil, ko mu bo menda 7 1 sa ° V. Cipre, vposlenca v tej tiskarni. V Gaberšček dal pooblastilo. To- Pozdravljam sodruge po celi Zahvali se na spominu sodr. VAc. rej, g. Konds, le po menil Bom Ameriki in želim, da hi kmalu Cipra s primirnimi besedami v imel vsaj priliko, da se bo raz- spregledali, kje je njih korist. Češkem jeziku. Istotako se zahva- pravljalo pred sodni jo še marši- Josip Dernač. Viktor J. Kubelka. Slovensko Angleška slovnica in tolmač, Angleško Slovenski slovar. 1909. Taka je naslov knjigi, ktero smo prejeli na ogled. Kot pove naslov sam, je knjiga razdeljena na tri dele. Prvi del obsega slovnico na 64 straneh. Razdelha se vrsi pravilno. Povedano je vse in tudi več, kot je potreba za knjigo, kte-ra ni namenjena šolani, ampak priprostemu delavcu. Drugi del obseea vsakdanje razgovore. Tretji del obsega slovar in sicer Angleško Slovenski. Ne mislimo se spuščati v podobno kritiko, pač pa hočemo povedati le nekaj mislij. Kot smo že rekli, obsega slovnični del celih 64 stranij. To se nam zdi popolnoma odveč ali vsaj štiri petine preveč. Slovnica Angleškega jezika je tako malenkostna, da bi se jo dalo spraviti na petino imenovanega prostora. Pomisliti je treba namreč, da je knjiga namenjena delavcu in ne šolam. Vrh-tega bi bilo tudi dobro, če bi se bil pisatelj držal Slovenske slovnice; kar je namreč popolnoma dobro za nemški jezik, ni se za slovenskega. Besede se dajo prestaviti lahko dobesedno, ne pa slovnica. Tudi jezik ni najboljši; za angleške čase se rabi dobesedna prestava in tako imamo oblike, kterih aploh ni v slovenščini, kot: jaz sem bil bil. Opombe pod črto še ne opravičujejo nikogar, da prestavlja kot bi ne smel. Drugi del je najboljši. Tam najdemo domfee razgovore. Podobno ali jednako razpredelje je skoro v vseh slovnicah drugih jezikov. Tretji del je slovar. Ima prilič-no lepo Število besedij. le škoda. da bodo tako malo koristile. Če je pisatelj hotel na vsak način spraviti slovar v knjigo, potem bi bil moral napraviti Slovensko-An-gleškega. Slovnični del pripravlja Slovenca na Angleški jezik, prav-tako »o razgovori Slovensko-An-gleški. Če vzamemo človeka, kteri ne razume Angleškega jezika, bode vselej vedel, kako se imenuje kaka stvar v Slovenskem jeziku; šele potem jo pojde iskat, kako se pravi po Angleško. Zato je pa tak slovar popolnoma odveč, Če ni še slovensko Angleškega poleg. Naseljenci potrebujejo besedij. kako je ta ali oni izraz po Angleško, ne pa, kako se ta ali ona stvar pravi po Slovensko. Ne rečemo, da tudi to ni potrebno. Toda kadar bode kdo potreboval že Angleško Slovenskega slovarja, bode že toliko zmožen jezika, da bode moral poseči po popolnejšem slovarju. ' mi'' ... * Tudi izgovarjanje je naravnost slabo. Tako izgovarjanje smo imeli v kvoderskih slovnicah. Če pa kdo izda nekaj večjega, boljšega in dražjega, mora pa že paziti, da napiše malo boljši izgovor. Dobra polovica besedij je, ktere se sploh tako ne izgovarjajo, kot je pisano v tej svolnici. To so naše pripombe. Treba j*t namreč tudi v Ameriki priti malo nad nivo, da je za Slovence v Ameriki vse dobro. In s tega stališča bomo v bodoče obdelali vse, kar se bode ponujalo našemu narodu. To je tudi uzrok, da smo napisali precej strogo sodbo. V splošnem pa moramo reči, da pomenja pravkar izšla slovnica napredek, kajti boljše, večje in popolnejše slovnice nimamo še do danes. Priporočamo je rojakom,, kteri žele pridobiti osnovnih pojmov iz Angleščine. Slovnica velja sicer je-den dolar, a bodete ^ veliko na boljšem, če kupite to, kakor pa kako eenemo-kakoršne mudijo drugod. * Oblika je priročna, vezava lepa, ima zelo dober papir in prijeten čist tisk. Pomenja pa kljub vsem hibam-kot smo rekli-nepredek. Dr. W. C. Ohlendorf. jv Zdravnik sa notranje '.ola^ in ranocalnik. ladravnlika preiskava rfijM 6»ti j« la zda vila. 647 in 649 Blat Avt. Chicago. Za dne ure: Od ] j m > j h > 1. Od 7 do 9 zveAer. Izv«* o šiveti bolniki naj pitalo o?ilja. liljam proti predplačilu ali p« po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tndi^ moje lepo urejeme gostilne s ' pilačami in s vedno pripruvlj ■t i m prigrizkom. Za dobro In točno p<>«treflfeifl tudi sa pristnost vina jAmlbl. j JOSIP ZALOKAl Edlsoi RoK N. E.. CHmH '. ..... .A. t- J- !>« »*.; ,-ik-lA . it i 'a Jugoslovanske Soc. Slranke na kranjskem. Daly.) tem j«' dana na*i jugo-aoeialno-demokratični taktika za bližno bodoč-V prvi vrati mora prestopiti resu cerkve same, da se religije ne Konec dober, vse dobro. l*wlužuje kot dekle politike. V1 ,, . ,, , , boju, da se mi dovoli izraz, kakor ( e ^ trpljenje še tako hudo, ga rabi čt*to nizka polemika, s P^ljenpjje kmalu' kadar "farji" moramo vedeti, da nimamo proti sebi le klerikalnih farjev, ampak da imamo mnogo hujše "liberalne farjeMt ki so še i itranka iz dosedanje defen-|bo,J «rtodoksni, bornirani in iz-fii taktiem-^ra boja za obsta- 'Jajski nego črni farji. Moramo t ofenzivo. No, tudi tukaj sej Tedeti> (,a so duhovniki po kritdi ' ijam i'1'kii sodruga drja. |W>«raUlih farjev prižli do te moči, se srečno konča. Vse bolečine in ne-prijetnosti resnega obolenja pozabljamo bržko smo spet zdravi, ampak naša namera je vedno, doseči ta srečni konec čim hitreje tem bolje. Ker se bolezni po o-groruni večini začenjajo z izgubo teka in moči; je modro, če se takoj začne uživati prav dobro toni-ko, kakor je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravi- na strankinem zboru na I kakor 1,nai° danea. Liberalni leta 1804: 'Najvišje pra- f*ri> 80 bl,i nesposobni izvojevati «ake revolucijonarne taktike'1)0J Proti nazadujastvu, oni so je . .. . ... . wak J i SV1 povzročili in vzgojili med seboj. Ilo dovede Prebav da k njihovi Zatorej se bojujmo proti klerikal-1PPavi?i delavnosti. Bržko 11 cern le tam in le toliko, in to z da si' ogleda predvsem de-poloiaj," in reka sodruga na istem shodil: "Trenotki 0 je revolucijonarni naval | vsemi dopustnimi sredstvi, koder pravi, so pa tudi trenutki,!in kJer na*e pripadnike obrekuje-knaval vse ugonobi." Danes,' K kJer se zoperstavljajo proletar-gtranka narašča, in danes, i *kemu b°Ju Ztt svobodno duha. 0-nasa stranka v svojem za-, ^stiti pa moramo frazasti boj , najino."-1 m-]■;«» stranko v dr/u- l"""'1 «l"»'<'vst m. takemu, nas ,fojinu vi j.osla.KM, danes, ko'b°j bodl le fdtoj in pri |3no-demokratična stranka tom bodl obenem boj za svobodo vala splošno volilno pravico' takega prepričanja, torej tudi ,mi zbor, nam ni več po- Poznavanje vsakega verskega pre-revolucijonarnega navala, pričanja. nam je, da po svoji smotre-! ^nnnentno aktualuo vprašanje mniiaciji izvajamo odločno Pred naim J* »^arno vprašanje, ploinega »ooialno-deinokratič- Na* kraet Je ,nah kmet- Razume-programa one točke, ki so ,n0 Pod tem kmečkega posestnika, stopile v ospredje za vse ki 9 svojim delom in delom svoje _K narode in posebej še za Nižine pridobiva toliko, da si mali slovenski narod. Ne mi- vzdržuje življenje in ni vatanu na-tukaj z besedo narod na b,ratl kapitala. In pridemo do za-frazo liberalnih in na- klJučka, da je naš nasprotnik in Jh naših nasprotnikov. Na- Počasno nasprotnik malega po-jni"je zavedna ljudska masa, senika le veleposestnik, da je le remi po enem in gotovem po- ta da nam pa mora biti _em cilju m ki se zaveda, da mah Poseatnik kmečki demokrat stali sloji poleg delajoče ljud- P^oletarec. Ozreti moramo svoj mase poklicani sodelovati ž P«*W na oni *taD' ki P°le* *f in ne stati nad njo, tako da je hovfetva deluJe med kmitom, t. j. . izraz narod istoveten z ljud- na nčiteljstvo. V svoji brezdelno-maso z zavestjo celote, in to- «ti brezciljnosti in samopašnosti bližnjim političnim ciljem: -ie l:*>eral»a stranka odbila, potem in narodno avtonomijo. ko *a ie deaeUatja raj)ila kot ne-proletarsko ljudstvo se naša plačanega agitatorja, učiteljstvo ka zaveda, da je zastopnica J*1 seDe- Koai nam , t. j. za vsako skupino, ki se reda skupne kulture, tudi enot-politično moč, torej zahteva enakopravnost zavedne re mase enega jezika kot na-Zahtevali moramo torej in rzeti inicijativo, kakor je po-rjal sod m g Kristan že na zboru: "Mi zahtevamo kul-»o enoto vseh južnih Slova-»v." "Proč iz naših vrst z brez-nim in brezmesnim internaci-Jkmom." kakor je vskliknil irug Pemerso 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. vite pi 4 J or Učite se angleško! Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo Zlaati je neprecenljive koristi za delavca, ki «e mora pri angleških podjetjih boriti za svoj kruh. V Chicagu itno pred, kratkim odprli slovensko anglefcko kdo, kjer u^imo na podlagi slovenščine pisati, Citati in govoriti angleški Jezik, dola traja vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9»/t zvečer na 587 So. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. ftolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chicagu. kterim manjka znanja angleščine, pridite in se vpifiite. Učimo tndi ienske. Za rojake izven Chicage imamo po«ebni tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejii in jako praktični metodi učenja. Natančneja pojasnila poftlemu vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleAkot Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, tl^^Tm Kako so nastale vere in bogovi? Po Ingersollovih spisih za Slovence prirecil Ivan Kaker. CE3NA KNJIŽICI 3 O c. Dobi te pri izdajatelju: Ivanu Kaker, 629 Laflln SI., Chicago, 111. Dr. Wm. A. Lurle, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinnje: Auda's Drugstore, 631 S. Centre ave., od 11—12 po dnevi. Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 me popoldne, izvzemii nedelje. Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal 859. j Znamenita ponudba. Izvrstne vrste otroftk.h vozičkov po 93.06. Cena, ki odgovarja popolno delu te vrste. Voci&ki so lični, streha in cela konstrukcija se|da zloiiti skupaj. Streha je izdelana iz dobre kole. Marve su različne: črne, rmene ali mo* driksste S6.60 za............$3.95 Popravimo kolesa na volički h t roba rje v m i natečaji. JOS. 417-419-421-423 W. 18th Street. QNICAQO, ILL. V rak ve, Lakaj se rabijo zunaj-ni pripomočki. Auko^Pain Ex-pcllci je edeu najboljših te vrste, je eno najbolj znanstvenih priprav za to rabo. Rabi se po celem svetu. 25c. in 50c. Naročite se na Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovonski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York,, N. Y. Primemo delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. POZORI SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljl&en Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter nnijske smodke. Potniki dobe čedno premo čiiče za nizko ceno. Postrežba točna in taborna. Vsem Slovencem ia drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 604 SO. CENTER AVE., CHIOAOO Sveži kruh in fino pecivo debite vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i R&dakovič 623 So. Throop Street Voai tudi na dom CHICAGO. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, III Toči vee, gostilni podrejene pijač* inse priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in solidna. M. Lackovič •78 Vie »t t Btta St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN SKA TRGOVINA Z JESTVINAM1 (GROCERIJA.) Najboljši riž, kava, čaj, moka itd. sploh vsakovrstno domače in preko mor sko blago vedno sveže po najinižji eenf na prodaj. Na zahtevo razvažam blago tud na tlom. za kar nič ne računim. Joseph Kratky, 575 W. 17th St.. Chicago. 111. Izdelovalec najfinej&ih cigar vsake vrste. Na debelo in drobno. G.Vnknuo 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg, CHICAGO, ILL. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center Av Chicago, III. KUPUJTE PRI Albert Lurle Co.f 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. at= Mogoče kdo misli, da v Chleagi nI dobiti IT, mLš XV. taeega mesa kot v stari domovini. Ampak to -—— je zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, iiye kokoii čiste kokoii in meso vse vrste. Cene najnižje, blsgo uajboljt. MIHAEL LACKOVI6, 376 W. 18th St., Ohieago. Slovencem in Hrvatom! naananjasno, da iadalujemo raonovmtne Ohl^k^ **° n*jnOT®j*®m kroju. Unijsko delo; trpežno in li&ao ' , V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k epa. da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nafto izložbo. Z vee-m spožtovanjetn i3 J.J.Dvorak l Co. UNION (101H ICRS'" TAILORS. > Dobro je vedeti ^fs Posebno važno je to za bodoče neveste in ženine za ženitovanjske slike Izkušeni fotografist je najbolje poznat Za primerne cene dobite krasno izdelane slike. Fotografira tudi ob večerih pri posebni luči. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. M, A, Weisskopf, M. D, Ixkulen idravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Aahland Ava. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Slovenci Pozor! II Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURA J MAMEK. SST I btizo 18. ul., Cbicago 0»»OOOOOOOOOOO + OOOO., ♦ »♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦»♦o............ . ................... i! ZEMANOVO "GRENKO VINO", i: A V o je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ! nim želodca, črev in ledvic, čiati kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKKVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", ;; želodcčni grenčec.Tatra je izdelani iz zdravilnih zelišč tatran-;; skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo j J želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tndi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. I R 7FMAN 777 A,P°r Street j; O. ^CrlUAi^, Chicago, III. »♦•♦♦♦♦♦ooo»oo»»»»»OMoooooo»p»oooo»»o»»» • 111. ' i Zdravljenje v 5 dneh brez noža iti bolečin Varicocele, Hydrocele ^A,zftIRANJE Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoeeli, Strictnri. Dalje ozoro $4.03, J os. Steel, O., 50 ct.; Louis Morgan, Pa., 25et.; Jac. Short Creek. W V a . J."> &V Oolkonda, McMechen, W. ct.; Klub št. 1(1. \urofl$ $1.25. — I/ Rock Springs, T. Č. ker je (J. S odjehjslf ker je prišel z g. K v d et.. ker ne more ostati h kovanja 10 et. halo za i val ee 10 et . za V se skuf 10 ct. Joe Kramar ker bre dopise nd Savaa 10 Kurniku pod noge ne pusti Trije svobodomiselei pri et.. ker so veseli 10 et . ker kdo želel molsti kravico Aavsu v pozdrav 10 ct. ker sva bila s Šavsoiu v gu skupaj 10 ct.. ker j« pravilno izvoljen 10 et., d* še videl v Clevelandu 10 še kaj ukrene 10 et /ivtfij tarec 25 ct., za dober et. — Vsem iskrena /a h v