Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
t
Leto XI. - Štev. 7
Gorica - četrtek 12. februarja 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Za naše pravice
Dne 5. oktobra 1954 sta sklenili Italija in Jugoslavija v Londonu sporazum, ki ga je podpisal za Italijo veleposlanik Manlio Brosio, in za Jugoslavijo dr. Vladimir Velebit. Temu sporazumu oziroma »Spomenici o sporazumu! Londonski Memorandum ) je priložen »Posebni Statut«, katerega sta tudi podpisala Brosio in Velebit. Na podlagi tega sporazuma je ustanovljen poseben italijansko-jugoslo-vanski mešani odbor, katerega naloga je, da ščiti pravice italijanske in jugoslovanske madjšine na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Ta odbor se je letos dne 9. februarja že v tretje sestal, in sicer tokrat v Beogradu, da razpravlja o ukrepih, ki naj se izdajajo za ostva-ritev pravic italijanske in slovenske narodne manjšine v smislu omenjenega sporazuma.
DVE GLAVNI VPRAŠANJI
Omenjeni odbor bo obravnaval tudi dve glavni vprašanji naše narodne manjšine, in sicer vprašanje našega jezika in našega šolstva.
Najvažnejše vprašanje naše manjšine je vprašanje našega jezika. Jezik je največja narodna dobrina. Brez jezika ni naroda. Jezik je varuh narodnih lastnosti in posebnosti. če narodu vzameš jezik, si ga uničil. S slovenskim jezikom naša narodna manjšina v Italiji stoji in pade. Če bomo ohranili svoj slovenski jezik v Italiji, ohranili bomo svojo narodnost, svoj narodni značaj, svoje kulturne posebnosti. Bistvena podlaga naše narodnosti, bistvena podlaga našega narodnega obstoja je naš narodni jezik, slovenski jezik. Jezik je duša naroda. Kakor telo ne more živeti brez duše, tako tudi narod ne more živeti brez svojega jezika. Zato je slovenski jezik bistveni pogoj našega narodnega življenja.
Drugo glavno vprašanje naše manjšine je šolsko vprašanje. Če hočemo ohraniti svoj jezik, moramo imeti svoje slovenske šole. Kaj nam koristi vsa zakonita zaščita slovenskega jezika, če nimamo svojih šol. Brez slovenskih šol naš jezik mora izginiti in z njim tudi naš slovenski narod v Italiji, ker ni naroda brez jezika.
SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI
Člen 5. »Posebnega statuta«, priloženega londonskemu sporazumu, pravi, da se bodo pripadniki jugoslovanske etnične skupine na području pod italijansko upravo lahko svobodno posluževali svojega je-žika pri osebnih in uradnih odnosih z u-Pravnimi in sodnimi oblastmi.
Ta določba je jasna, a ni niti govora, da bi se Slovenci na področju pod italijansko upravo mogli svobodno posluževati svojega jezika pred upravnimi in sodnimi oblastmi.
Fašistični paragraf 137 kazenskega po-stopnika o uporabi italijanskega jezika še danes prepoveduje uporabo slovenskega jezika pred kazensko sodnijo, in si-
cer z grožnjo ničnosti. Kdor zna italijanski, mora govoriti italijanski. Kdor noče govoriti italijanski, a zna italijanski, ali lažno trdi, da ne zna, se kaznuje z globo od 500 do 2000 lir, a tudi z večjimi kazni, če njegovo dejanje tvori težje kaznivo dejanje.
»Posebni statut« vsebuje tudi naslednjo določbo: »Italijanske in jugoslovanske o-blasti bodo takoj (podčrtali smo mi!) izdale zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije teh (namreč manjšinskih) šol v skladu s prednjimi določbami.«
Tudi ta določba je jasna. Toda italijanske oblasti niso »takoj«, ampak niti do danes, to je po več kot štirih letih, izdale zgoraj omenjenih predpisov za u-reditev stalne organizacije slovenskih šol.
GONJA PROTI SLOVENSKEMU JEZIKU
Pred sedanjim zasedanjem italijansko -jugoslovanskega odbora v Beogradu so italijanski poganski šovinisti uprizorili načrtno gonjo proti vpeljavi slovenskega jezika na sodnijah in drugih javnih uradih. »Piccolo« je v številki z dne 6.2.1959 med tržaškimi novicami označil slovensko zahtevo v pogledu uporabe slovenskega jezika na sodnijah in drugih javnih uradih kot »1’insidia del bilinguismo« (zanka dvojezičnosti).
Oglasili so se vojni prostovoljci iz Ju-
lijske krajine in Dalmacije. Oglasila se je »Zveza Istranov«. Tudi društvo »Kulturno središče F. Patrizio« je imelo v Trstu zborovanje. Temu zborovanju je med drugimi prisostvoval tudi monsignor Gligo.
Na tem zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri trdijo, da vpeljati dvojezičnost pomeni skušati »zadušiti neugasljivi plamen (italijanske) umetnosti in kulture, uvajanje dvojezičnosti da bi pomenilo »uničenje sleherne vrste italijanske omike v teh krajih«. Zato da je treba »zaščititi duhovno dediščino« italijanskega naroda, to je z drugimi besedami: treba je na vsak način preprečiti uvajanje slovenskega jezika na sodnijah in drugih javnih uradih.
GONJA PROTI SLOVENSKEMU JEZIKU JE NEMORALNA
že po naravnem pravu ima vsak narod pravico, da se poslužuje svojega jezika. Da je to tudi zahteva krščanske morale, je več kot jasno. Saj krščanska morala ne more biti v nasprotju z naravnim pravom, katerega izvor je človeška narava, ki jo je Bog ustvaril.
Poleg tega obstoji v tem konkretnem primeru tudi mednarodna pogodba, londonski sporazum, že poganski Rimljani so postavili načelo: »Pacta sunt servan-da,« to je: »Pogodbe se morajo izpolnjevati.« Italijani se s ponosom hvalijo, da so nasledniki starih Rimljanov, da jim je rimsko pravo podlaga vsega prava. A to je glede Slovencev samo teorija, prazna fraza!
(Nadaljevanje na 3. strani)
Segni sestavlja novo vlado
Duiiesovi posveti v Evropi
Ameriški zunanji minister Dul-les je pretekli teden odpotoval v Evropo in se najprej ustavil v Londonu. Od tu je potem šel še v Pariz in Bonn, odkoder se je v ponedeljek vrnil v Washington, tu ga je že čakal Eisenhovver, da mu direktno poroča o svojem poslanstvu po glavnih evropskih prestolnicah, ki zgleda, da je bilo bolj poizvedovalnega značaja. To je Dulles sam izjavil, ko je dejal ob svojem prihodu v London, da je prišel zgolj poslušat in ne razpravljat. Namen njegovega obiska je bil posvetovati se s svojimi evropskimi zavezniki o skupni politiki zapadnjakov pred morebitnim začetkom razgovorov s Sovjetsko zvezo o nemškem vprašanju, ki je sedaj v središču svetovnega zanimanja. — Kot znano so Sovjeti odločili, da bodo nadzorstvo med dohodi v Berlin izročili vzhodno-nemškim komunistom, Berlin sam pa naj postane »svobodno« mesto. Rok za zahodne predloge v zvezi z Berlinom za-' pade 27. maja. Zato verjetno A-merika ne mara biti postavljena čez noč pred izvršeno dejstvo in se na vso moč trudi, da bi Sov-
jete prepričala o resnih posledicah, ki bi jih utegnilo sprožiti njihovo enostransko reševanje mednarodnih vprašanj. Spričo tega je nujno potrebna trdna zahodna enotnost v zadržanju do Sovjetov glede nemškega ter berlinskega vprašanja. Sam Dulles je izjavil, da bo treba v prihodnjih tednih sprejeti važne odločitve spričo sovjetske diplomatske o-fenzive. Znamenje to, da se je v zadnjem času razgibala svetovna diplomacija. Kot kaže smo na pragu novih pogajanj s Kremljem.
Ameriški minister je predvsem hotel doseči, da bi se morebitna različna gledanja o postopku rešitve nemškega vprašanja poravnala, ker se je zdelo, da se Nemci in Francozi ne strinjajo povsem z Angleži, ki bi želeli voditi bolj prožno politiko pri pogajanjih s Sovjeti. Napovedano potovanje Mac Millana v Moskvo proti koncu tega meseca zgovorno priča o tem.
Vrenje v Južnem Tirolu
Po skoro 12-letnem sodelovanju s Krščansko demokracijo, v deželni vladi so v deželi Tridentin-Ska-Južni Tirol predstavniki nemške manjšine izstopili iz vlade ter sklenili preiti v opozicijo. Vzrok ?-a to jim je dal odlok rimske vlade, po katerem spada zidanje in Uprava tako imenovanih ljudskih hiš v območje centralne vlade v j^imu in ne pod oblast vlade v ®ocnu, v kateri imajo Nemci večino. Zaradi tega so trije odborniki izstopili iz deželne vlade; odposlanstvo južno-tirolske ljudske stranke (Volkspartei) je takoj Oato odpotovalo na Dunaj se pritožit avstrijski vladi, kar je se-yeda zelo razburilo italijanske
k
r°ge.
S tem se je položaj v Južnem Tirolu spet poslabšal, prav tako tudi odnosi med Italijo in sosedno Avstrijo.
Ni naš namen, da bi se vtikali v tirolske zadeve, ker vsaka narodna manjšina zna sama najbolje braniti svoje pravice. Iz vsega tega pa lahko sklepamo, da se položaj slovenske manjšine v Italiji ne more primerjati s položajem nemške manjšine v Južnem Tirolu. Poleg vsega drugega, česar mi nimamo, imajo Južni Tirolci močno oporo v avstrijski vladi. Za vsako stvar se obrnejo na Rim ali Dunaj, medtem ko mi ne zmoremo iti dlje od Velikega trga v Trstu, kamor romajo vse naše prošnje in protesti.
Sporazum za Ciper
V Zurihu v Švici se že več dni vršijo zaupna pogajanja med Grčijo in Turčijo glede Cipra; vodita jih grški in turški ministrski predsednik Karamandis odnosno Menderes. — Razgovori se vršijo v nekem mestnem hotelu in so strogo zaupni.
Otok Ciper naj bi dobil neodvisnost ter postal zvezna republika, ki bi se priključil Atlantski zvezi. Težave so še z vprašanjem odnosov med obema narodoma ter medsebojnega jamstva, da si ne bosta v bodočnosti ne Grčija ne Turčija priključili otoka. Rešiti je treba tudi še položaj Vel. Britanije na otoku.
Po zadnjih poročilih je med Grčijo in Turčijo prišlo do sporazuma :	Ciper postane neodvisna
republika, katere predsednik bo Grk, podpredsednik pa Turek. S tem se bo končalo žalostno poglavje, ki je toliko časa zastrupljalo odnose med zahodnimi zavezniki.
Potek sedanje vladne krizd v Italiji je res svojevrsten. Glavna značilnost je pravzaprav v tem, da je Fanfani prostovoljno odstopil, ne da bi mu prej parlament izrekel nezaupnico. Zato ni predsednik Gronchi takoj sprejel njegovega odstopa, ampak si je pridržal pravico, da o tem odloči po prvih posvetih. Z odstoppm Fan-fanija še kot tajnika Krščanske demokracije se je kriza še bolj poglobila. Spričo tega nenadnega preobrata, je Gronchi zavrnil odstop Fanfanijeve vlade ter ga pozval, naj se predstavi parlamentu in zahteva zaupnico. Fanfani je državnega poglavarja prosil, naj mu da en dan časa za premislek. Potem pa se vabilu ni odzval, ampak je svoj odstop dokončno potrdil. Dejal je, da je do tega sklepa prišel po skrbni preučitvi položaja.
Predsedniku republike Gronchi ju zato ni ostalo drugega, kot da sprejme odstop Fanfanija in določi osebnost, ki naj reši vladno krizo. Nalogo za sestavo nove vlade je zaupal poslancu Segniju. Ta je naročilo sprejel in brž začel iskati sodelavce. Sestal se je v ta namen z voditelji sredinskih demokratičnih strank t. j. s krščanskimi demokrati, socialdemokrati, liberalci ter republikanci. V sedanjem trenutku ni nobenih upov ali izgledov za obnovitev štiristranske vlade, kakršni je Segni predsedoval pred skoro štirimi leti, ker so socialni demokrat-je in republikanci nasprotni sodelovanju liberalcev v vladi. Zato ostaneta samo dve možnosti: ali sredinsko-levičarska vlada brez liberalcev ali enobarvna vlada krščanske demokracije.
Medtem je med socialdemokrati nastal nov položaj. Levo krilo stranke, kateremu pripadajo bivši minister Vigorelli, tržaška voditelja socialne demokracije Dulci in Lonza, ter še razni prvaki, je sklenilo, da izstopi iz socialdemokratske stranke in se osnuje v avtonomno gibanje v pričakovanju, da pozneje kdaj vstopi v Nenni-jevo socialistično stranko. Na ta način je Saragat izgubil pet poslancev in pa mladinsko socialistično organizacijo, ki se je izre-
kla za odcepitev. Zaradi tega razcepa v socialdemokratski stranki na splošno sodijo, da ta slednja ne bo hotela v Segnijevo vlado. Prihodnji dnevi bodo pokazali kako in kaj.
Macmillan pojde v Moskvo
Prejšnji četrtek so v Londonu uradno naznanili, da pojde angleški premjer Macmillan 21. februarja v Moskvo. Poročilo so objavili brž po odhodu Dullesa iz. Londona. Toda to potovanje bo poizvedovalno in mnogi vidijo v njem zahodnega Mikoyana. Vsekakor se angleški državnik ne gre pogajat v Moskvo, ker ni za to pooblaščen, vendar smemo u-pati, da bo marsikaj videl in zvedel.
Čeprav je ta Macmillanova pobuda tudi volilna poteza, sta jo tisk in laburistična opozicija u-godno sprejela. — Zadnji angleški ministrski predsednik je obiskal Moskvo leta 1941.
Kot znano sta pred nekaj leti (1956) obiskala Anglijo Hruščev in Bulganin in tedaj sta že tudi povabila tedanjega premjera Ede-na na obisk v Rusijo. Sueški dogodki so precej vplivali, da je angleška vlada šele sedaj sprejela vabilo.
Pogajanja v Ženevi
Na konferenci za preprečitev in nadzorstvo nad atomskimi poskusi v Ženevi je zadnji teden prišlo do resnega nesoglasja, ki grozi, da se pogajanja med Sovjeti, A-merikanci in Angleži razbijejo.
Zahodnjaki zahtevajo, da osrednji odbor za nadzorstvo nad a-tomskimi izstrelitvami sklepa z navadno večino, Sovjeti pa se temu krčevito upirajo ter zahtevajo soglasnost vseh članov odbora pri sprejemanju sklepov. Z drugimi besedami to pomeni, da hočejo Sovjeti doseči pravico do veta; izkazalo pa se je, da znajo sovjetski diplomati spretno izrabljati to pravico, kjer jo imajo, n, pr. v Varnostnem svetu ZN. Zato jim zapadnjaki ‘nočejo dati te pravice še drugje.
Po kongresu sovjetske partije
XXI. izredni kongres sovjetske kom. partije se je zaključil pretekli četrtek v Moskvi ob zvoku kom. internacionale, ki jo je zapelo 1.300 delegatov, domačih in tujih. —
Zaključni govor je imel tajnik Nikita Hruščev, nesporni zmago-slavec v težki borbi za oblast po Stalinovi smrti. Da drži dobro vladne vajeti v svojih rokah, je pokazal prav ta zadnji kongres, katerega označujejo kot začetek »dobe Hruščeva«. Ob tej priliki je pokazal vso svojo sposobnost, zvitost in predrznost. Kot po navadi se za dosego svojih ciljev poslužuje dvojne taktike: na eni strani je grozil z medcelinskimi raketami, na drugi pa je poudarjal željo po miru ter povabil Mac-millana in samega Eisenhowerja v Rusijo. — Slednje povabilo je sicer propagandnega značaja, toda ameriški predsednik je kljub temu odgovoril, da je vedno pripravljen iti kamorkoli, če vidi, da bo koristilo stvari miru. — Kritiziral je zadnje izjave ameriških državnikov ter primerjal
njihovo politiko stremuškim trgovcem, ki za denar in bogatstvo znajo prodati tudi svoje prijatelje in zaveznike. Potem ko je ZDA opomnil, da v Rusiji že serijsko izdelujejo iztrelke, jim je ponudil roko miru in sprave, ravnajoč se po načelu: V eni roki meč, v drugi pa oljkovo vejico. — Ostro je tudi napadel kanclerja Adenauerja ter ga imenoval »Herr Kanz-ler«. Toda o berlinskem vprašanju ni povedal nič novega in pozitivnega. Na koncu svojega' zaključnega poročila je napadel jugoslovanske komuniste ter jim o-čital, da so prezrli izraze naklonjenosti do njih na XX. kongresu.
Taktika Hruščeva je še bolj nevarna in zapeljiva za svobodni svet kot Stalinova. S poveličevanjem sedemletke hoče predvsem omamili svetovno javno mnenje ter si pridobiti simpatije mladih narodov v Afriki in Aziji. Svobodne narode pa hoče uspavati, češ da mednarodni komunizem želi tekmovati v gospodarstvu in ne v vojni.
NAS TEDEN V CERKVI
15.2. nedelja, 1. postna: sv. Favstin in lovita, m.
16.2. ponedeljek: sv. Julijana, d., m.
11.2. torek: sv. Hildegarda, vd.
18.2. sreda: sv. Bernardka Lurška
19.2. četrtek: sv. Konrad, p.
20. 2. petek: sv. Elevterij, škof
21.2. sobota: sv. Irena, d.
S V. FAVSTIN IN JOVITA, brata, rojena v Brešiji (sev. Italija) v drugi polovici, prvega stoletja. Starši, spreobrnjeni h krščanski veri, so ju tako lepo vzgojili, da sta bila od vseh zelo čislana zastran Žive vere in pobožnega življenja.
Brešanski škof ju je poklical' k sebi; mudil se je v nekem samotnem kraju,
kamor se je skril pred preganjalci. Ko je spoznal njuno krepostno, značajno življenje, je posvetil Favstina za duhovnika, lovita pa za diakona.
Neumorno sta delovala in oznanjala sv. vero. Toda sovražnik božji ne spi. Zatožili so ju. Sodnik ju je silil, naj darujeta kadilo soncu. Odgovorila sta: »Ne častiva po božje sonca. Moliva pa pravega Boga, ker je sonce ustvaril.«
Mučili so ju zelo, vlačili od kraja do kraja, od mesta do mesta. Pa niso zlomili njune vere. Končno so ju pripeljali nazaj in javno na odru odsekali glave, 15.2.122 po Kr.
Kljub preganjanju, tudi sedaj, rastejo duhovni poklici. Molimo za te odlične ilila-demče, da vztrajajo!
1. postna nedelja
Začeli smo 40-dnevni post, ki nas pripravlja na Veliko noč in večno blaženost. To, kar je advent pred Božičem, to je postni čas pred Veliko nočjo. Nam ljudem post in pokora nista ljuba in draga. Nam pa splošno bolj ugaja veselje in užitki. A kljub temu je treba sprejeti post in delati pokoro. Vsi katoličani, nele duhovniki in redovne osebe, so poklicani k dolžnemu postu in pokori. Motijo se tisti, ki mislijo, da sta post in pokora le za duhovnike in redovnice. Post in pokora sta predpisana vsem vernikom, posebno tistim, ki resno mislijo na sv. nebesa. Kakor nebesa niso namenjena samo duhovnikom in redovnicam, ampak vsem kristjanom, tako tudi post in pokora nista le za Bogu posvečene osebe, temveč za vse verne ljudi. Vsem skupaj nam je namreč od samega Boga naložena tale velika, pre-važna, poglavitna, nikdar dovolj umevana, nikdar zadosti upoštevana in izpolnjena skrb: rešitev lastne duše. Rešiti si moramo vsak svojo lastno dušo, rešiti za nebesa, rešiti pred peklom in peklenskim ognjem, rešiti pred večnim pogubljenjem, rešiti za večno življenje. In to ni lahka stvar! A ta zadeva je za vsakega člove-
ka vrhovnega pomena. Odrešenik nam kliče, vsem skupaj in vsakemu posebej, te-le presunljive in globoko pomembne besede: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa za vedno pogubi!« »Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?« — Nobena stvar ni važnejša v življenju od rešitve naše duše. Zatorej i-mejmo vedno pred očmi, neprestano živo v spominu tole božjo nalogo in glavno življenjsko skrb: rešiti moram svojo dušo; priti moram v nebesa.
Za dušno rešitev je potrebna popolna vera, potrebna je pokora ali žrtev, potrebna je svetost. Skrbimo za popolnost naše vere, delajmo pokoro in skrbimo za svetost ! Bolje je delati pokoro na tem svetu kot pa na drugem. Kaj nam pomagajo in kakšno korist nam dajo vsi užitki in zabave tega sveta, če bi se morali, kar Bog ne daj, za vedno pogubiti?! Ogibajmo se grehov, spovedujmo se pogosto, ljubimo Jezusa in pogosto sv. obhajilo, ljubimo kršč. popolnost in svetost! Ne iščimo plitvine, ampak življenjsko globino ! Ne bodimo površni, ampak popolni kristjani! Popolni v veri in popolni v ljubezni! Premagujmo po Zveličarjevem zgledu vse skušnjave hudega duha in ostanimo do konca zvesti Bogu!
življenja
0S6SB&
Matere duhovnikov romajo
Matere francoskih duhovnikov bodo letos poromale na grob svetega Janeza Via-neja. Letos namreč praznujejo v Franciji stoletnico smrti arškega župnika, ki ga je Cerkev naglasila za zavetnika dušnih pastirjev. Matere duhovnikov so povezane v posebno organizacijo.
80.000 ljudi v procesiji
Na praznik Kristusa Kralja je v srednjeameriški državi Nakaragui v navadi narodna procesija. Preteklo leto se je- te .procesije udeležilo 80.000 ljudi. V procesiji so bili tudi člani diplomatskega zbora in vlade. Vsako leto zavzame ta procesija zelo velik obseg, a letos je presegla vse pričakovanje.
Pomoč holandskih zdravnikov misijonom
Holandski katoliški zdravniki so sklenili, da bodo zbrali 50.000 dolarjev, da bi opremili 9 misijonskih porodnišnic v A-friki in Aziji. Preteklo leto je bilo njihovo delo zelo uspešno. Opremili so 15 misijonskih bolnic. Na misijonska področja so odpotovali tudi štirje zdravniki in več bolničark.
Praznik sv. Treh kraljev v Jordaniji
Jordanska vlada je priznala katoliškemu prazniku svetih Treh kraljev državni značaj. To dejstvo je tem bolj pomembno, ker vemo, da je Jordanija pretežno muslimanska država.
Lepo priznanje
Najvažnejši judovski časopis v Združenih državah The Advocate proglasi vsako leto za izredne zasluge kakega človeka za »Osebnost leta«. Letos je dobil to čast novi ameriški kardinal, nadškof v Bo-sjonu Rihard Cushing. Časopis pošlje odlikovancu tudi znatno nagrado. Pri utemeljitvi svoje izbire pravi časopis takole: »Njega ne ljubijo le katoličani, ampak vsi, ki so imeli priliko oceniti sadove njegovega dela. Ce bi mogli plemenite misli kardinala, ki je nasproten vsem
rasnim razlikam in verskim bojem, preliti v srce vsakega človeka, potem bi prišli do težko pričakovanega spoznanja, da smo vsi otroci istega Očeta, da bi skupno uživali njegovo stvarnost!
Junak krščanske ljubezni v Boliviji
V Boliviji so podelili narodno nagrado za dobroto 11-letnemu Justu Avalos. Mali junak je nedeljo za nedeljo prinašal v cerkev na svojih ramenih bolnega prijatelja, ki ne more hoditi.
Ladja za škofa
V Amsterdamu je neka družba za pomoč misijonom sklenila, da pošlje ladjo škofu msgr. Langu, ki je po rodu Holandec. Ladja mu bo olajšala potovanja po reki Amaconki, ob kateri leži njegova škofija.
Dar misijonarju na Quemoy-u
častniki in vojaki sedmega ameriškega brodovja so darovali celotno zbirko cerkvenih paramentov misijonarju Bernardu Druetto, ki je edini katoliški misijonar na otoku. Kitajska nacionalistična vlada je misijonarja tudi že odlikovala zaradi njegove požrtvovalnosti. Med komunističnim bombardiranjem otoka je stregel bolnim in ranjenim. Misijonar je po rodu Francoz.
Nezakonite šole v Mehiki
še izza časa verskega preganjanja v Mehiki leta 1930 so katoliške šole prepovedane. Vendar se sedaj zakon strogo ne izpolnjuje. Država ima namreč premalo učiteljev in šol na razpolago. Trenutno je v Mehiki 1900 katoliških šol, ki jih obiskuje okoli 300,000 otrok.
Z župnijskega kora v opero v Nevv Yorku
Leta 1950 so člani skromnega cerkvenega zbora neke župnije na Japonskem predlagali župniku, naj sprejme k petju tudi neko dekle, ki še ni bila katoličanka. Župnik Sergej Anamaria, po rodu Spanec je privolil. Takoj je opazil, da
ima nova pevka krasen glas. Posrečilo se mu je, da je spravil novo pevko na konservatorij v Madrid. Pevka se je potem izpopolnjevala še v Barceloni in v Milanu. Tu pa se je srečala z ravnateljem newyorške opere, ki jo je povabil v New York, kjer bo nastopila v glavni vlogi v operi Madame Butterfly. Mlada pevka Kunie Imai na svojih potovanjih po Evropi ni postala le slavna, ampak je našla tudi vero. Pri krstu je sprejela ime sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvenega petja. Z njo je sprejela katoliško vero vsa njena družina.
Spreobrnjenja na Formozi
Štirje kitajski profesorji so sprejeli katoliško vero. Zadnji je bil krščen dr. Lei Kuo-ting, profesor pedagogije. Sedaj poučuje v katoliški veri svojo ženo in devetletno hčerko ter ju pripravlja na sveti krst.
Šesti evropski kongres zakristanov
Na Dunaju bo 22. in 23. julija VI. evropski kongres cerkovnikov. Svojo udeležbo so najavili že številni udeležneci iz raznih evropskih držav. Prisoten bo tudi škof Kanizij van Lierde, ki je zakristan svetega očeta.
Škof Fiordelli na Malti
Ko je bil obsojen škof Fiordelli, so na Malti mnogi zaročenci, ki so bili zbrani na duhovnih vajah v pripravo na zakon, poslali brzojavko z izrazi solidarnosti. Škof se jim je zahvalil tako, da jih je nedavno obiskal na Malti. Priredili so mu slovesen sprejem. V stolnici je daroval sveto mašo, ki se jo je udeležila velika množica ljudstva. Potem je v škofijski palači sprejel vse mladoporočence preteklega leta.
To spričuje, da mnogi vendar dobro vedo, kako nekaj velikega je krščanski zakon.
Iz pastirskega pisma tržaškega škofa
*
ba
Fi Sp
k
N
feas
ski
bi:
3a
lik
irc
£
Vle
te
!>rc
|ab
APOSTOLSTVO MOLITVE
S Kristusom nebeškemu Očetu.
Kristusovo človeško življenje je bilo v celoti posvečeno in darovano njegovemu nebeškemu Očetu. To je hotel tudi javno pokazati,, ko je hotel že v mladosti obiskati tempelj v Jeruzalemu, ki je bil hiša njegovega Očeta. To je storil v spremstvu svoje Matere Marije.
Mi vsi smo Jezusovi. Združil nas je s seboj, ko nas je napravil ude svojega skrivnostnega Telesa. Z njim in po njem, ki je glava telesa, katerega udje smo mi, se moramo tudi mi posvečevati in darovati nebeškemu Očetu naše delo in trpljenje in se truditi za krepostno življenje.
Da bi se borili proti današnji uživanja-željnosti z zatajevanjem in postom! (Splošni namen)
Glavna značilnost današnjega časa je iskanje užitkov in zabav. Vse misli in delo današnjega človeka gre za tem. Glavni namen človeka naj bi bil ustvariti si na zemlji neke vrste raj za svoje čute. Tudi kristjani se vedno bolj bližajo tako napačnemu in nevarnemu pojmovanju življenja, ki je popolnoma nasprotno Jezusovemu nauku in krščanskemu smislu življenja. Zato nas sv. Cerkev poziva, naj se z vso odločnostjo borimo proti materialističnemu pojmovanju življenja, posebno z zatajevanjem in postom.
Da ne bi zvijačna komunistična delavnost odtrgala kristjanov na Kitajskem od edinosti s sv. Cerkvijo! (Misijonski namen)
Komunizem je v vseh deželah popolnoma enak v svojih načelih in delovanju. Kakor je postopal in postopa v drugih deželah, kjer je prišel na oblast, tako tudi na Kitajskem, le da se je tam po-slulil še znane kitajske prirojene pretkanosti. Kristjani so na Kitajskem bili le neznatna manjšina: 4 milijoni proti 61)0 milijonom prebivalcev. Toda komunizem ne bi bil komunizem, če ne bi smatral kot svojo najvažnejšo nalogo, da čimprej »likvidira« krščanstvo. Začelo se je silovito preganjanje. Vse tuje škofe in duhovnike so po nezaslišanih mučenjih v ječah spodili iz dežele, v kolikor niso pomrli v ječali. Domačine, duhovščino in vernike, pa so postavili pod silen pritisk in zahtevali, naj pretrgajo vsako zvezo s sv. stolico. Na žalost so se nekateri škofje in duhovniki vdali in so pripravljeni »sodelovati«. Tako je nevarnost, da lepo začeto misijonsko delo na Kitajskem propade. Sv. oče z veliko skrbjo in žalostjo gleda na to boleče vprašanje in nam ga priporoča v molitev.
Da ne bi naša mladina zaradi čezmernega uživanja zabav pozabila na redkost življenja! (Naš domači namen)
Nauka, naj si človek privošči činiveč užitkov in zabav, se posebno resno oklepa današnja mladina. Vsi tožijo, da danes mladina nima razumevanja za no-
. . . Nič ni lepšega, bolj veselega, bolj ubranega, kakor je božja beseda, ki nam je bila razodeta. Ko jo enkrat spoznamo, se duša napolni z radostjo, to pa le, če smo ponižni in čistega srca in smo pripravljeni sprejeti božji dar.
Toda kako bo prišel do otrok ta božji dar?
Prvi so starši, ki ga posredujejo svojim otrokom, če jih zares ljubijo in so prepričani, kako neizmerna nesreča bi bila zanje, če bi bili brez te luči.
Ni težko govoriti	otrokom o Bogu,	o Jezusu, o Mariji. Starši imajo nešteto
prilik, da z besedo in	zgledom	vsajajo v	duše svojih otrok seme božje	besede, da
v njih raste počasi poznanje in veselje za svete reči. To so dolžni storiti. Cerkev jim to nalaga s posebno zapovedjo, ko pravi, da imajo »zelo težko dolžnost po svojih močeh skrbeti za versko in nravno vzgojo svojih otrok« (kan. 1113).
Za starši pride Cerkev, to je Kristus sam, ki po njej svoje delo po vsej zemlji nadaljuje, božjo resnico uči in vabi k sebi otroke, da jih uči, jih blagoslavlja, jih varuje slabega, kakor je delal v Palestini.
Tudi v državnih šolah, kjer se mladij ljudje izobražujejo in vzgajajo, se vrši verski pouk, saj si ni mogoče misliti, da bi se dobro pripravili na življenje brez pouka v tistih stvareh, ki tvorijo temelj in cilj njihovega življenja.
Vrši se pouk krščanskega	nauka po	župnijah. Ko otroci odrastejo,	jih-Cerkev -
ne	zapusti. Vsak čas	življenja	jim nudi	potrebno duhovno hrano, da	jih varuje
nevednosti, omahovanja v veri in odpadov od nje. Ta namen ima vsakovrstno oznanjevanje božje besede in posebej še za versko izobrazbo s čitanjenl in premišljevanjem. Kdor išče resnico z ljubeznijo, ho spoznal njeno čudovito bogastvo.
V nadaljevanju razlaga gospod škof, kako naj se poskrbi za poučevanje krščanskega 'nauka po župnijah.
Cerkev in zakon z drugoverci
Vsi časopisi so zadnje čase polni resničnih, a še bolj neresničnih vesti o morebitni poroki savojske Marije Gabrijele s perzijskim šahom Reza Pahlevom. Perzijski šah je res prosil bivšo italijansko kraljico Marijo Jose za roko njene hčerke Gabrijele. Po vsej verjetnosti je dobil negativen odgovor. Največja zapreka za to poroko je pač v tem, da je perzijski šah muslimanske vere in raz-poročen. Sveta Cerkev nima rada versko mešanih zakonov. Vendar so tudi izredni slučaji, ko Cerkev dovoli tudi take zakone, a pod določenimi pogoji. Predvsem se mora zakonec katoličan slovesno obvezati, da bo živel po svoji veri in da bo tudi otroke vzgojil v svoji veri, jih dal krstiti in jim sploh preskrbel versko vzgojo. Zakonec katoličan ima tudi dolžnost, da svojega druga nekatoliča-na, ali drugoverca nagovarja, naj se spe-obrne k pravi veri.
2e dvakrat v zgodovini zadnjega časa, so se princezinje iz savojske hiše zatekle h Kongregaciji svetih obredov, da bi dobile potrebno dovoljenje za poroko z nekatoličani. Prvič pod papežem Pijem XI. za poroko princezinje Ivane z bolgarskim pravoslavnim kraljem Borisom. Konkordat med Cerkvijo in državo je bil pred kratkim podpisan in sv. oče je hotel poudariti ta konkordat in je dovolil poroko. Kralj Boris se je slovesno
beno resno zadevo, posebno duhovno ne, in išče samo uživanja in zabav. To velja v veliki meri tudi za našo slovensko mladino. Večina mladih ljudi nima nobenega zanimanja in ljubezni za lepo petje, prosveto, književnost, umetnost, posebno pa za verske zadeve ne, temveč išče svoj užitek v čutnih in materialnih rečeh. Ker je mladina naša bodočnost v narodnem in verskem oziru, mora ta žalostni pojav navdati vsakega resnega človeka s skrbjo. Storiti moramo torej vse, da se naša mladina vrne na pravo pot!
Dr. J. Gr.
obvezal, da bo spoštoval vse pogoje, ki jih je postavila rimska Cerkev v tem slučaju. Vendar je vse te obljube ob rojstvu prvega otroka, prestolonaslednika, poteptal in na prigovarjanje svojih ministrov otroka krstil po pravoslavnem obredu.
Kljub temu je bivši italijanski kralj Humbert pred leti znova prosil sveto stolico za podobno dovoljenje ob poroki svoje hčerke Marije Pije s pravoslavnim princem Aleksandrom iz Jugoslavije. Jugoslovanski princ Aleksander je vsekakor držal besedo in kakor vemo, je njegova prva otroka dvojčka krstij slovenski izseljeniški duhovnik Nace Čretnik v Parizu.
V slučaju Marije Gabrijele pa je zadeva čisto drugačna. Tukaj ne gre samo za poroko z drugovercem, temveč za poroko z možem, ki je bil po svoji veri že veljavno poročen in je sedaj ločen. V takih primerih Cerkev sploh ne more nič, ker, »naj človek ne loči, kar je Bog združil,« je rekel Kristus. Ne Marija Gabrijela ne kaka druga ne more zato računati na kak veljaven zakon s perzijskim šahom. —
«01,
»je;
!
hac
«clk
Wh
Hoj
»kil
Na
ftia,
bo
%
leta
A
'azi
Bet
ipa
Odi,
Nj
•Oo:
ita
lo
Plačani dijaki
Bivši vzgojni minister Giuseppe Ermini, sedaj rektor univerze v Perugiji, je v soglasju z drugimi univerzami izdelal načrt za socialno zaščito univerzitetnih študentov. Svojo zamisel razlaga na sledeči način: dijaka moramo upoštevati prav’ kakor vsakega delavca. Napor intelektualcev pri njihovem študiju je velikega pomena za boljšo bodočnost naroda. Za-to predvideva Erminijev načrt predvsem denarno pomoč visokošolcem, prosto stanovanje, hrano po znišani ceni in knji*' ne zadruge, ki bi oskrbele dijakom P°~ trebne knjige.
To zamisel so v socialističnih država!1 že izvedli, n. pr. v Jugoslaviji. Goto'*’ je potrebno, da se izpelje tudi na & padu.
T
fav
Lju
Sttd.
Mie
Cer]
Sar
vse
k
k
bol; v«n * > <te|, Sat
'lor
§
fes,
t>ra
IZ ROMANA
«Doktor Zivago»
: ... Nismo imeli sreče. Končali smo v bajstrašnejšem kazenskem taborišču, že p začetku jih je malo ostalo pri življenju. Spravili so nas iz vagona. Snežna puščava in v daljavi gozd. Spremstvo, puške paperjene, pastirski psi. Približno isto-Fasno so v presledkih prihajale nove Pkupine. Sredi planjave so nas razporedili v obliki trikotnika, obrnjene navzven, fta nismo mogli gledati drug drugega. Pkazali so nam, naj pokleknemo in pod požnjo ustrelitve, da ne smemo gledati vkrog. Začelo se je ponižujoče in brez-Jtončno klicanje prisotnih, kar se je zavleklo več ur. Vedno na kolenih. Potem pno vstali; druge' skupine so odvedli proč, nam pa so sporočili: »Glejte, vaše taborišče. Uredite si ga, kakor morete.«
£a
nase pravice
(Nadaljevanje s 1. strani)
NAUK PIJA XII.
Jasno je, da je neizpolnjevanje pogodb ^moralno, protikrščansko. Pokojni sveti •fe Pij XII. je v svojih govorih in enci-[likah večkrat opozoril narode na svetost mednarodnih pogodb. Posebno slovesno je to poudaril v encikliki Summi Kmtificatus z dne 20. okt. 1939. Bili smo |>a začetku strašne druge svetovne vojne, fapež je v omenjeni encikliki pokazal na Prvotne in glavne vzroke za vojno. Med !>jimi je navedel ravno nezaupanje med parodi, ki je nastalo zato, ker se neka-*eri niso držali slovesno sprejetih obveznosti. Zato pravi, je nujno potrebna zvestoba pogodbam, ki so bile sklenjene in Sotrjene v soglasju z mednarodnim pra-fom. (Summi Pontif. 29)
O Londonskem memorandumu moramo *eči, da je bil sklenjen po določilih, ve-‘Javnih v mednarodnem svetu. Zato ga toora tudi italijanski parlament sprejeti te vlada začeti z njegovim izvajanjem. Krščanska demokracija se sploh bori za Uveljavitev krščanskih političnih, etničnih W socialnih idej. Spoštovanje mednarodni sporazumov in pogodb je eno glavnih flačel ne samo krščanske, nego naravne etike sploh, kot smo prej videli. Vsled ,e8a je res nesmiselno in nelogično, ako "ekateri, ki se izdajajo za demokrate in
*a narodnjake, osporavajo veljavnost Londonskega sporazuma in hočejo preprečiti Negovo izvajanje od strani rimske vlade.
“V novem redu, zgrajenem na moralnih *'ačelih, ne sme biti mesta za zatiranje, Mkrito ali prikrito, kulturnih in jezikovih posebnosti narodnih manjšin, za one-iogočanje ali omejevanje njih gospodar-kih sposobnosti... Kolikor bolj vestno 'rizadeta državna oblast spoštuje pravice 'anjšin, toliko bolj gotovo in zanesljivo
Taborišče je bilo snežno polje pod milim nebom, v sredi je stal drog z napisom: »Gulag 92 Ja N 90« in nič drugega. (Gulag so kratice za Gosudarstvenoe U-pravlenie Lagerej — Državna uprava taborišč). ...
Sprva smo z golimi rokami v ledu lomili veje za šotore. Ne boš mi verjel, če ti rečem, da smo si počasi uredili. Zgradili smo celice, 'ograjo, zapore, nadzorne stolpe — vse sami. Kadar smo delali V gozdu, smo podirali drevesa, po osem se nas je vpreglo v sani,, nosili smo debla na ramah in se vgrezali do prsi v sneg.
Dolgo časa nismo vedeli, da je izbruhnila vojna. Prikrivali so nam. Nenadoma so nam predlagali: Kdor hoče, gre lahko na fronto v poseben kazenski bataljon in, če bo ostal živ, bo svoboden. In potem: napad za napadom, kilometri bodeče žice z električnim tokom, mine, bombe, mesece in mesece peklenski ogenj. Niso nas zaman nazivali »morituri« (tisti, ki gredo v smrt). Pokosili so nas do zadnjega moža. Kako sem preživel? In vendar pomisli, ta pekel je bil sreča v primeri z grozotami koncentracijskih taborišč in ne samo zaradi strašnih življenjskih pogojev, ampak tudi za vse drugo. ...
...Čudno je to! Ne samo v primerjavi s tvojo usodo deportiranca, temveč v pri-
merjavi z vsem prejšnjim življenjem v letih trideset, tudi na svobodi, tudi v blagostanju univerzitetnega udejstvovanja, med knjigami, med ugodnostmi, je bila vojna očiščevalna vihra osvežujoč zrak, predokus- rešenja. Mislim, da je bila kolektivizacija zgrešen ukrep, obsojen na propast in da pomote niso hoteli priznati. Da bi skrili neuspeh, so uporabljali vsa sredstva ustrahovanja, da bi ljudstvo odvadili misliti in presojati, da bi ga prisilili, naj vidi, česar ni bilo, in da bi mu dokazali, kar je nasprotno dejstvo. Odtod izvira krutost v dobi Jezova, ,ki nima. primere, proglasitev ustave, za katero se je vedelo, da je ne bodo izvajali, vpeljava volitev, ki se ne vršijo po volilnem principu. In ko je izbruhnila vojna, so bile njene grozote, pretnja smrti in druge nevarnosti — dobrota v primeri s prejšnjim nečloveškim gospodstvom. Vojna je prinesla olajšanje, ker je postavila meje hudičevi sili mrtve črke.
Ne samo tisti, ki so bili deportirani kakor ti, temveč vsi so na fronti zadihali bolj svobodno s polnimi pljuči. Kot omamljeni so se vrgli v smrtonosni in odrešilni boj z nekim občutkom sreče....
... V tisti dobi se je šele začela gonja, naj dijaki prevzgojijo svoje učitelje. Or-lecova se je vrgla z vsem ognjem na delo. Samo Bog ve, zakaj je tako zagrizeno delala proti meni. Njeni napadi so bili tako vztrajni, bojeviti in krivični, da so včasih, včasih drugi dijaki fakultete nastopili v mojo obrambo. Orlecova je imela tudi bogat dar za humor. Pod nekim izmišljenim imenom, za katerim so pa vsi spoznali mene, me je smešila v »Stenčasu«, da bolj ni mogla....
RAZNE NOVICE
Vulkanska' lava v industriji
V S. Teresa a Riva na obali med Mes-sino in Catanijo se v zadnjem času mnogo govori o lavini volni. V neki novi tvor-nici, največji te vrste v Evropi, pridelujejo iz lave umetno volno. Na tisoče ton
jbo
dosegla od njih lojalno izpolnjevanje
^iavljanskih dolžnosti, skupnih z vsemi Malimi državljani,« je zapisal Pij XII. feta 1941. (Božična poslanica)
Ali ni to kakor nalašč zapisano za naše azmere na Tržaškem in Goriškem in v neški Sloveniji? Nova ital. demokracija, Pajmo da ni samo slekla črnih srajc in f^ložila fašističnega feza, nego da je zares pripravljena graditi novi red, sloneč na Igralnih načelih, brez katerih bi bilo ''•'azno upanje graditi Združeno Evropo.
naj začne tu pri nas pri slovenski Manjšini na Tržaškem in v Italiji. P. U.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Radio — Verska oddaja
Bral sem odgovor urednika verske nedeljske oddaje in želim povedati le to, da me odgovor ne prepriča. Na svetu je toliko stvari, ki niso nujno potrebne in vendar jih imamo, ker jih hočemo imeti, ker jih želimo imeti. Če bi začeli zgubljati čas in prostor v našem listu z dopisi in podpisi vseh, ki želijo pri verski oddaji krščanski pozdrav Hvaljen Jezus, bi se takoj videlo, kako večina poslušalcev želi in prosi. Premnogi naši poslušalci
v Sloveniji pa sploh ne bi odgovorili in javno povedali svoje želje, ker ne upajo, a si prav oni krščanski pozdrav najbolj želijo. Nekdo je rekel tako: pri nas na cestah se že dolgo ne sliši Hvaljen Jezus in bi ga človek vsaj pri verski radijski oddaji rad slišal... Kaj če bi v Trstni le popustili, saj ne gre za kakšno načelo. — Lepo bi bilo, da bi to nedeljo že slišali, kar prosimo, in da ne bi bilo treba še pisati in beračiti, kar je pristno naše.
(sledi podpis)
*
Katoliški glas se pridružuje splošni prošnji in dodaja samo to: verjetno je komu na svetu naša verska oddaja ob nedeljah »Vera in naš čas« trn v peti. Toda zaradi krščanskega pozdrava ne bo postal trn nič bolj boleč. Vsebina jih grize in ne začetek ali konec.
,p VERIDICUS
Ozadje trojne cerkljanske tragedije
N Izpričana nedolžnost skupine g. Piščanca
'ako je n. pr. dr. Ivan Bratko, sedanji j^vnatelj Državne založbe Slovenije v Jubljani, izdal spis z naslovom »žrtev ^‘-'minšti ri deseti h«, v katerem s fanta-Sl'1-ninii potankostmi opisuje sodelovanje Cerkljanske »špijonske sekte« pri izdaji J^ftijske šole, pa čeprav je vedel, da je ,Se samo plod njegove domišljije in da
'‘do
H
*la
bil resnični izdajalec nekdo drugi.' In
je bil izdajalec, je prav tako in še moral znati pisatelj France Bevk, 1111 Narodnoosvobodilnega sveta za Slo-
Vet>sko
k
Primorje, ki pa je vseeno sprejel
njigo >>Spomini na partizanska leta«,
atero je on zbral in uredil, zgoraj orne-^i Bratkov spis. Pa tudi v svojem 11 »Pot v svobodo« je prikazal pogrom rt‘jske šole na tak način, da mora
ha.
Vsakdo
1111.
J^ač:
Si‘čen
odnesti vtis, da so bili izdajalci
način potvarjanja zgodovinske Sllice, ki stvarno zastira zločine, odo-
aVa klevete in vnebovpijoče krivice ter
izpostavlja nedolžne ljudi ponižanju in nevšečnostim, je nevreden kulturnega človeka.
V OBRAMBO NEDOLŽNIH
Moralna dolžnost, da ščitimo nedolžne, ter vnema za pravičnost, ki sta tako živi v našem ljudstvu, sta ob sami usmrtitvi cerkljanske petnajstorice vzbudili nepopisno zgražanje, ki ne bo prenehalo, dokler se primerno ne zadosti za tako strašno krivico.
Ob novici o aretaciji petnajstorice po partizanih je nastal moreč preplah in pretresljiva vznemirjenost, ob čitanju komunikeja o njihovi justifikaciji je pa vzbuk-nil pravi orkan razkačenja in ogorčenja. A ker so nabili nov plakat z grožnjo, da bo ustreljen vsakdo, ki bo trdil, da so bili nedolžni, je terorizirano in nezaščiteno ljudstvo izlilo svoj obup v besede žene, ki je ob oglasni deski kričala: »Ce so bili ti krivi, smo vsi! Se dojence pobijte v zibelkah!«
Bil je to krik narodne duše, tako težko ranjene v, najboljših svojih sinovih, bil je to krik srca in vesti, ki je protestiral proti zločinu, da so pobili nedolžne in da so oblatili še njihov spomin z obtožbo izdajstva, in ki je zahteval, naj se izkaže resnica in zadosti krivici.
In tako se je začela pred narodovim obličjem pravda za zadoščenje nedolžnim žrtvam.
Prvi, ki je.dvignil svoj glas in se raz--jokal nad žrtvami, je bil domači dekan č. g. Ivan Kunšič, ki ga je tragedija zlomila, da je umrl zagrenjen le nekaj mesecev pozneje.
V Gorici je pretresljivo zaplakal veliki Piščančev prijatelj dr. Josip Kogej, ki je leto pozneje padel na goriških ulicah kot žrtev zahrbtnega napada: v glasilu »Narodna edinost« je izlil svojo žalost ob smrti tako idealnih narodnjakov in izpovedal svoje ogorčenje nad bratomornim zločinom.
Leto pozneje je pisateljica Bogomila objavila v »Goriškem listu« turobni spis »Petnajstim v spomin«. V izredno toplih besedah je prikazala tragiko »bledih, mrkih arestantov« in nesrečo ter obup, v katerega je pognala toliko družin ta brezmiselna morija.
Koliko jezikov zna sv. oče
Malo jih je, ki poznajo sv. očeta Janeza XXIII. kot poliglota. Sv. oče pozna dobro poleg italijanščine še tri jezike: francoskega, bolgarskega in novogrškega. Či-ta in razume pa še španščino, angleščino in nekoliko tudi nemščino. Perfektno znanje bolgarščine mu daje možnost, da bolj ali manj dobro razume tudi druge slovanske jezike.
Sitnosti lovcev na medvede
V ameriški zvezni državi West Virginia imajo lovci na medvede svoje posebne težave. Postava namrčč prepoveduje streljanje medvedov, ki ne tehtajo nad 70 kg. Lovcu ne preostane drugega, kakor da se zanese na svoje oko in se tako izpostavi v nevarnost, da bo moral plačati znatno globo, ali da medveda ujame živega, ga stehta in šele potem ustreli. Medvedje imajo pa tudi svoje skrbi, da ne prekoračijo teže 70 kg in si tako zavarujejo življenje.
»Hostes« BEA nočejo kratkih kril
Predsednik angleške letalske družbe BEA lord Douglas Kirklesine je na pobudo svoje žene izdal ukaz, naj-bi njegovih sedem sto »hostes« skrajšalo svoja 'krila, tako da bi segala komaj pet cm pod koleno. Skoro vse hostes so se temu u-krepu uprle. Za to navajajo naslednje razloge: Prekratka krila so znak pomanjkanja sramežljivosti; spremeniti bi morale svoje uniforme in končno marsikatera izmed nas bi se osmešila, kajti kratka krila niso za vsa dekleta.
lave so že izkopali in prenesli v tvorni-ške peči, kjer se v temperaturi 2000 stopinj spreminja v tekočo gmoto, ki nato ohlajena in na poseben način obdelana daje izvrstno volneno blago. Približno 80 od sto materiala se spremeni v volno. Naravnost čudovit je proces in brzina postopka, ki je potreben, da se lava spremeni v volno. Komaj dvajset minut je potrebnih in že pride iz strojev lepo, mehko, sivobarvno volneno blago, ki ima še to prednost, da je nezgorljivo, saj prenese tudi 1000 stopinj vročine, nadalje je zelo elastično, solidno, zelo odporno proti vsem kislinam in organskim snovem ter nepristopno zajedalcem.
Dnevno predelajo približno pet ton lave. Za sedaj izdelujejo iz lave le termične in akustične izolatorje, ko pa boflo začeli izdelovati blago za širčo potrošnjo, si ga bo lahko vsak privoščil, saj bo zelo ceneno, le škoda da bo za modne muhe preveč trpežno.
Brezposelnost v Italiji
Ravnatelj Državnega zavoda za kmetijsko gospodarstvo, dr. Orlando, je objavil podatke o zaposlitvi v Italiji od leta 1953 do 1958.
31. decembra 1953 je čakalo na zaposlitev 2,312.000 italijanskih državljanov. 2 milijona in 400 tisoč pa je bilo takih, ki so že dozoreli za prvo delo in pa skritih brezposelnih, ki niso bili javljeni na uradu za delo. Tako se je nabralo skupno
4.762.000	brezposelnih. Od teh je v tem času dobilo delo 2,430.000 oseb, 320.000 pa se jih je izselilo. Spričo tega sodi prof. Orlando, da je bilo 31. dec. lani v Italiji še okoli 2,012.000 brezposelnih. — že vedno veliko število!
Poroka
V cerkvi Naše Gospe v Lujanu v Argentini sta si včeraj dne 28. januarja obljubila večno zvestobo gdč. Pavla Lovše iz ugledne ljubljanske družine ter slovenski pisatelj Ivan Korošec. Pavla Lovše je po prihodu v Argentino, dolgo vrsto let z vso požrtvovalnostjo delovala v Slovenski pisarni v Buenos Airesu. Ivana Korošca pa poznamo najbolj po njegovi knjigi čas pod streli, ki jo je izdala in založila Svobodna Slovenija v Buenos Airesu leta 1955.
»Katoliški glas« jima vošči vso srečo in božji blagoslov na njuni skupni življenjski poti.
70 let duhovnik
Redki jubilej 70 let mašništva je učakal duhovnik goriške nadškofije don Be-niamino Bianchi. Bil je namreč posvečen na svečnico pred 70 leti. Ta dan je jubilant pel slovesno mašo v župni cerkvi v Cervignanu v krogu številnih sobratov in ljudstva. Don Bianchi ni po rodu iz naše škofije, temveč je bil sprejet pozneje že kot duhovnik, kajti rodil se je v Casal-sigone v severni Italiji pred 93. leti. Po-
znal je še Garibaldija in Manzonija. Tudi Giuseppe Verdi je bil njegov znanec. V dušnem pastirstvu je bil vedno v Furlaniji in je slovel kot duhovnik, ki se je do nedavnega še vedno vozil s kolesom.
Častitemu jubilantu, ki je še vedno čvrst, naj gredo tudi voščila našega lista in naših vernikov.
Radio Trst A
od 15. do 21. februarja 1959
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu. Urednik: Mitja Volčič. —
15.40 Poje zbor iz Dornberga. — 17.00 »Don Juan«, komedija v petih dej. Igrajo člani SNG v Trstu, vodi Modest Sancin. — 20.30 Motivi iz Leharjevih operet »Dežela smehljaja« in »Paganini«. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Branko Radičevič«. Sestavil Vinko Beličič. — 22.00 Nedelja v športu. Urednik: Bojan Pavletič. — 22.10 Beethoven: Sonata št. 4 v A molu, op. 23.
Ponedeljek:	11.30 Brezobvezno, drobiž
od vsepovsod. — 14.30 Teden v svetu. —
18.00 Radijska univerza: Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Noj«. — 18.10 Koncert kvarteta Radia Trst - Zafred: Godalni kvartet št. 4. — 18.35 Vokalni kvintet »Zarja«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.30 Modest Mus-sorgsky: Hovanščina. V prvem odmoru (približno ob 21.15) »Opera, avtor in njegova doba«,.v drugem odmoru (približno ob 21.50) »Mala literarna oddaja«.
Torek: 18.00 Z začarane police: Zora Kafol: »Spominčice«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, Chopin: Koncert št. 1 v E rnolu, op. 11.
— 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. —
21.00 Postno predavanje: »Cerkev in zakramenti«. Napisal Jože Prešeren. — 21.20 Modest Mussorgsky: Hovanščina.
Sreda: 13.30 Lahke melodije. — 18.00 Radijska univerza: Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev: »Človeški odnosi v industriji«. — 18.10 Stravinsky: »Pomladni sejem«, slike iz poganske Rusije. — 19.00 Zdravstvena oddaja. Urejuje Milan Starc.
— 21.00 »Lepa Vida«, dramska pesnitev v treh dejanjih. Igrajo člani R. O., vodi Jože Peterlin. — 22.30 Mozart : Godalni kvartet v G duru K 387.
četrtek: 13.30 Lahke melodije. — 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Kje je mladi lovec našel svojo srečo«. — 18.10 Richard Strauss: »Tako je govoril Za-rathustra«. — 19.00 Šola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: »Otroška neubogljivost«. —
21.00 Postno predavanje: Franc Walland: »Krst«. — 21.30 »Potovanje na Mesec«. I-grajo člani R. O., vodi J. Peterlin. — 22.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane.
Petek: 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Javni uslužbenci«. — 18.10 Paganini: Koncert št. 1 v d duru za violino in orkester. —
18.40 Samospevi slov. skladateljev. — 19.00 Širimo obzorja: Gradovi na Tržaškem: »Miramarski grad«, napisal D. Štoka. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. U-rednik Franc Jeza. — 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov: »Josip Jurčič«. Urejuje M. Jevnikar.
Sobota: 16.00 Novelist tedna: Stephen Leacock: »Številka 56«. Ureja M. Jevnikar. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Radi-slav Rudan - Saša Martelanc: »Bilo je nekoč... (4) Usodne želje«. Igrajo člani R. O., vodi Stana Oficija. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. Ureja Marjana Prepeluh. —	21.00 »Roka«, dramatizirana
zgodba. Igrajo člani R. O., vodi Sl. Rebec.
Leta 1950 je gdč. Zorka Piščančeva zbrala bratovo pesniško zapuščino v zbirki »Pesmi zelene pomladi«, ki je izšla v Gorici. Te pesmi, ki so »živa slika pesnikovega mladega življenja... in najprist-nejša izpoved njegove otroško čiste duše«, so najzgovornejši dokaz njegove srčne plemenitosti, globoke ljubezni do svojega ljudstva in da je torej absoluten absurd trditev, da bi tako idealen duhovnik mogel povzročiti bližnjemu najmanjšo škodo.
Junija leta 1950 so goriški Slovenci priredili prosvetni večer, pesvečen spominu pesnika Ladota Piščanca. Pesnikov sošolec je prikazal življenje, delo in smrt pesnika-mučenca, deklamatorji pa so recitirali izbor najizrazitejših njegovih pesmi in odlomek iz »Zgodbe kaplana Simona«. Slavnostna akademija je globoko presunila pričujoče. Ganljiva tihota in zbranost je najlepše pričala, kako je Primorska tu-govala nad bolestno izgubo priljubljenega in splošno poznanega pevca in toliko obetajočega pesnika.
Februarja 1957 je dr. Veridicus objavil v Katoliškem glasu študijo »Ob trinajsti obletnici krvavih dogodkov v Cerknem« in docela ovrgel obtožbo izdajstva. Potem ko je pisec razprave vsestransko dokazal, da skupina g. Piščanca ni nikoli
niti sanjala o kakšnem izdajstvu, je ugotovil, da sploh ta skupina ni mogla izvršiti izdajstva, tudi če bi hotela, ker je bila pod stalnim nadzorstvom in ker je bilo Cerkno vsepovsod obdano od partizanov. če je bila zatorej partijska šola res izdana, ni to izdajstvo moglo izhajati od drugih kot. od samih partizanov. Raz-pravljalec je nato navedel nekaj primerov izdajalcev iz vrst partizanov in določno pokazal na zločinsko početje štaba XXX. divizije, ki je bil za časa opozorjen, da se Nemci bližajo Cerknemu. Toda v štabu niso vzeli opozorila v poštev: iz Nemcev so se le norčevali in ni jim bilo mar, da bi vsaj s strelom opozorili speče v Cerknem, da se bliža sovražnik. In tudi potem, ko se je iz vasi slišalo streljanje, niso takoj pohiteli na pomoč. Njihov minomet na Čeplazu se je oglasil, ko je bilo pokola že konec. Sami partizani so pozneje trdili: »Tudi divizijska komanda je sabotirala!«
Razpravljalec je zadel v živo. S prstom je pokazal na dejanskega izdajalca. V komunističnem taboru ni nihče črhnil na razpravo v Katoliškem glasu. Leto pozneje pa je komunistično časopisje stvar javno priznalo.
Pet sto let goriške stolne župnije
Stolna župnija sv. Hilarija in Tacijana v Gorici bo letos obhajala 500-letnico u-stanovitve. Jubilejno leto bodo slovesno otvorili na praznik farnih patronov dne 16. marca in bo trajalo do prihodnjega leta 1960. Na sporedu so številne proslave verskega in posvetnega značaja, da se dostojno proslavi ta pomenljiva obletnica. Delo najbolj trajnega pomena pa je gotovo temeljita in dolga razprava o ustanovitvi in 500-letnem življenju stolne župnije, ki jo je napisal stolni kanonik msgr. Igino Valdemarin in jo objavil v zadnji številki revije Studi Goriziani. tipamo, da bomo tej razpravi in obenem stoletnici stolne župnije v Gorici mogli posvetiti potrebno pozornost v prihodnjih tednih.
razum je marsikaterega goriškega trgovca rešil, ko je bil tik pred polomom.
Otvoritev delovišča v Sovodnjah
Po sporočilu sovodenj s kega župana bodo v Sovodnjah dne 16. febr. otvorili delovišče' za brezposelne, ki bo trajalo štiri mesece in zaposlilo 20 delavcev. Zainteresirani se morajo prijaviti na uradu za delo.
je naj starejša izmed nas vseh, od vseh spoštovana in ljubljena, kar je pričal njen pogreb.
Sedaj, ko žarki sonca ne motijo več njen počitek in zemska noč nima več moči, se vsi skupaj klanjamo njenemu spominu. Boga prosimo, naj da dobri »noni« večni pokoj, da bo v miru počivala na domačem pokopališču, česar si je vedno želela. Preostalim sinovom, hčeri in vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Doberdob
Sestanek avtomobilskega kluba
Preteklo nedeljo so imeli člani avtomobilskega kluba v svojih novih prostorih v ulici Roma svojo letno sejo. Predsednik inž. Lodatti je prečital poročilo o poslovanju kluba. Iz poročila je razvidno, da se je število članov v premeri z letom 1957 povišalo za 150 članov. Bencinska nakazila so se tudi povišala od 14.540 na 16.315. Klub se tudi zavzema, da bi se obnovila občinska komisija za promet. V njegovem okviru se je ustanovil odbor za udejstvitev načrta avtomobilske ceste Palmanova-Col-Ljubljana.
Podgora
Umrla je »nona«
V petek preteklega tedna so težki in trudni udarci mrtvaškega zvona odmevali v mrzlo februarsko jutro in naznanjali, da se je zavedno poslovila od nas dobra »nona« Petejanova.
Zatisnila je svoje trudne oči, potem ko je 93 let Bogu vdano prenašala usodo življenja. »Nona« — Jožefa Petejan — se je rodila 8. aprila leta 1866. Njeno življenje je nosilo pečat dobre krščanske
Pustna prireditev na Placuti
Poročili so se prejšnji teden: Rozina Ferfolja s Karlom Vižintinom iz Ronk, Marij Lavrenčič s Silvijo Okretič iz Ja-melj in Marij Ambrosig z Nerino Ussai iz Gorice. — Želimo jim obilo božjega blagoslova in sreče.
Kot že navadno, je tudi letos SKPD poskrbelo na pustno nedeljo za nekaj veselih uric.
Številno občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano Brezmadežne, je z užitkom sledilo veselemu in zabavnemu sporedu. Glavna točka je bila spevoigra »Zvesto dekle« ob spremljavi mandolističnega orkestra, ki so jo mnogi že videli, a so jo vseeno zopet radi gledali. Seveda je bilo vse povezano s pustom; za to pa so poskrbeli naši pridni igralci tako z vmesnimi šaljivimi prizori, kakor s kratko burko, ki je pri občinstvu izzvala obilo smeha.
Čeprav so prireditelji morali zadnji trenutek program nekoliko spremeniti, je vsa prireditev potekla v veselem razpoloženju. In s tem smo tudi med nami dali za letos pustu slovo.
žene in matere. Dokler so ji moči dopuščale, sta ji bili cerkev in družina središči življenja. Vdana v božjo voljo je tiho prekorakala od Boga začrtano pot. Vsem, ki so se k njej zatekli, je rada pomagala z dejanjem in dobro besedo. Bila je zvesta čitateljica Kat. glasa, vztrajna bralka Mohorjevih knjig in sploh vsega dobrega čtiva. Kakor je tiho živela, tako se je tudi tiho od nas poslovila. Bila
Pustu smo se tudi mi »dostojno poklonili« z »Veselim večerom« preteklo nedeljo. Tokrat so nas bazoviški skavtje prav pošteno zabavali s prebrisanostjo in izmišljotinami »vsiljivega natakarja«. Vsi prisotni so pohvalili vesele skavte, saj so nam tudi oni dokazali, da ni edino veselje — plesno norenje. Obenem s pohvalo jim izrekamo tudi voščilo, da bi lepo napredovali in bili v ponos svoji organizaciji, katoliški Cerkvi in narodu!
Mednarodna razstava cerkvene umetnosti v Trstu
Podatki trgovinske zbornice o gospodarskem položaju
V Trstu so začeli s pripravami za mednarodno razstavo cerkvene umetnosti, ki bo letos v našem mestu.
brez pomena, da hitijo s popravili obale med Trstom in Grljanom, ki je pač najbolj privlačna točka tržaškega področja.
Mesečnik trgovinske zbornice za Gorico poroča, da je bil v preteklem mesecu gospodarski položaj zelo kritičen, zlasti še v kovinarskem podjetju CRDA in SAFOG. V CRDA je najbolj trpela proizvodnja v oddelku za izdelovanje železniških vagonov in v elektromehaničnih delavnicah. V SAFOG pa- je kriza zajela vse obrate; potrebna je bila modernizacija obratov in proizvodnja novih izdelkov.
Podgorska predilnica uspe prodati vse blago že na domačem tržišču in, ker je povpraševanje veliko, tudi dela ne manjka. V trgovini na drobno pa zapazimo v zadnjih letih, zlasti od avgusta 1955 dalje, ko je prišel do veljave videmski sporazum, viden razmah in napredek. Vse trgovine so se modernizirale in so z blagom dobro založene. Videmski spo-
Turizem v našem mestu
Dne 4. februarja je bila na sedežu Pokrajinske ustanove za turizem tiskovna konferenca. Dr. Rinaldi je poročal o turističnem prometu v naši pokrajini, ki postaja iz leta v leto večji! V primeri z letom 1957 je bilo lani 16.960 več turistov, skupno 190 tisoč. To število se nanaša samo na tržaške hotele, po ostalih zavodih in privatnih stanovanjih pa so zabeležili še nadaljnjih 211 tisoč prihodov. Na prvem mestu so avstrijski turisti, nato jugoslovanski. Padlo pa je število francoskih turistov. Zelo velik je bil dotok mladinskih turistov v hotel pri Mira-maru, tako da ni mogel vseh zadovoljiti.
Dunajski list »Wiener Kurier« bo za veliko noč organiziral turistični. vlak v naše mesto, kateremu naj bi v poletni sezoni sledili še mnogi drugi. Zato ni
Seja tržaškeka občinskega sveta
Na torkovem zasedanju tržaškega občinskega sveta so razpravljali o ustanovitvi delegacije za zaščito dela, ki naj bi šla v Rim in tam posredovala in razložila vladi težki položaj tržaške ladjedelniške industrije. Delegacijo naj bi sestavljali predstavniki občin, pokrajine, trgovinske zbornice in sindikatov.
Župan Franzil je poročal svetovalcem, da se je osebno zanimal za položaj v ladjedelnici sv. Justa, kjer je izvedel, da so naročilo štirih indonezijskih ladij zavrnili zaradi nesprejemljivih pogojev. Indonezija je nato naročilo štirih ladij izročila neki toskanski ladjedelnici. Župan se je posvetoval tudi z vladnim' komisarjem Palamarom glede zaposlitve brezposelnih ladjedelniških delavcev.
Avstrijski promet skozi Trst
Odbor visokih osebnosti, ki ga bodo sestavljali zastopniki Tržaške ter avstrijske
trgovinske zbornice, bo kmalu začel poslovati, da bi povečal promet iz sosednje republike skozi Trst. Predlog o ustanovitvi tega odbora je pred kratkim potrdil kancler Raab, ki je to vprašanje proučeval s predsednikom tržaške trgovinske zbornice za trgovino Caidassijem.
Odbor bo moral reševati tehnične in praktične naloge ter sestavljati vzajemne predloge, katere bodo potem pošiljali o-bema vladama.
Marija Jarc, poročena Gergolet, je več mesecev zelo hudo trpela na zahrbtni in do zdaj neozdravljivi bolezni, raku. Potrpežljivo je prenašala težak križ trpljenja, dokler je ni 3. februarja poklical k sebi Bog po zasluženo plačilo. — Naj počiva v miru. Domačim, ki so ji neutrudno in potrpežljivo stregli, pa naše sožalje.
Jožef Lavrenčič je bil veren mož, nekdanji občinski svetovalec in skrbni družinski oče, po poklicu pa upokojeni železničar. Ker je že nekaj časa bolehal na srcu, ga je prav srčna kap zadela nepričakovano, ravno ko je zajtrkoval 5. februarja: padel je na tla in izdihnil. — Pokojnemu, katerega smo pokopali ob veliki udeležbi, naj podeli Gospod večni mir in pokoj, težko prizadetim domačim pa naše sožalje.
*
Urejanje stanovanjskega vprašanja v Trstu
Tržaški občinski svet je soglasno odobril resolucijo, ki se nanaša na čim obsežnejšo ureditev stanovanjskega vprašanja na našem področju.
Na Greti so poleg dosedanjih poslopij položili temeljni kamen za novo železničarsko stanovanjsko hišo. Pri Sv. Alojziju pa se je začela zidava 27 stanovanjskih hiš, ki bodo štela skupno 174 stanovanj. Dokončane bodo v letu dni in bodo stale 435 milijonov lir.
Sv. Ivan
Na zadnjo predpostno nedeljo, 8. februarja, je tudi svetoivanska Marijina družba poskrbela za nekaj uric zabave in smeha. Na odru Marijinega doma so nastopili otroci in doraščajoča mladina s šaljivimi prizori in štiridejanko »Zvezda repatica«. Pri tej veseloigri so govorili v starem mandrijanskem narečju, kar je bilo za številno občinstvo privlačna novost. Nastop so naštudirale in vodile tukajšnje č. šolske sestre, za kar smo jim dolžni hvaležnost, želimo, da bi tudi pri gospodinjskem tečaju, ki se prične ta teden, imele velik uspeh. Marijini družbi in vrtcu so priskočile na pomoč tudi druga dekleta in gojenke iz zavoda, kakor tudi naš dragi »Polde«, ki nas je dobro zabaval s svojo »korajžo« in solo petjem. Nekatere igralke so pri čisto preprostih vlogah pokazale svoje odlične i-gralske sposobnosti.
Barkovlje
Tudi pri nas v zadnjem času opažamo bolj razgibano življenje. Imamo novo farno dvorano, ki je na razpolago Italijanom kakor Slovencem. Na pustno nedeljo nam je naša barkovljanska mladina iz kulturnega krožka, skupno z drugimi člani, priredila veseli večer. Režiral je prof. Peterlin. Večer je zelo uspel in u-panje vseh je, da nam bo naša mladina še kaj nudila. Ustanovili smo tudi krožek slovenskih skavtov. Je sicer šele skromen začetek, a trdno smo prepričani, da bomo uspeli in pritegnili šfe druge mlade fante. Tudi v verskem pogledu opažamo večjo razgibanost, čeravno bi želeli videti v cerkvi več mladine, zlasti več otrok. Ustanovili smo apostolstvo molitve in skušamo sedaj obnoviti rožno-vensko bratovščino. Upajmo, da bo pomlad prinesla obnovo v naše versko in kulturno življenje.
Mačkovlje
V soboto 7. febr. popoldne so se Mačko vi j ani poslovili od svojega pokojnega rojaka prof. dr. Ivana Tula. Odkar so ob desetih dopoldne pripeljali krsto v cerkev, so se neprestano vrstili obiskovalci, ki so hoteli pomoliti za pokojnika. Popoldne ob štirih je bila zbrana vsa vas v cerkvi in pred cerkvijo, ker je bilo v cerkvi premalo prostora. Med pogrebno sv. mašo, ki jo je daroval msgr. Škerl, so sobratje-duhovniki peli lep Perosijev Re-quiem. Msgr. Ukmar je v poslovilnem govoru vabil prisotne, naj bi blagega po-
kojnika posnemali v njegovem krepo: nem življenju in v vdanem prenašati trpljenja.
V žarkih zahajajočega sonca se je razv dolg pogrebni sprevod. Mačkovljanski ce kveni zbor je zapel v slovo več lepih Iostink.
V vrstah slovenskih duhovnikov je a stala nova vrzel. Naj dobri duhovnik, je skoraj celo svoje življenje prebil me bogoslovci, prosi pri Bogu za nove, dobi duhovnike!
Dolina
V teh dneh se vrši v Dolini ponovite sv. misijona, ki smo ga imeli pred se< mirni leti. Misijonske pridige ima g. Al ton Cvetko, ki je prišel s Koroške, prve postne dneve smo izbrali zaradi zi ključka Marijinega leta v Lurdu. V m deijo 15. febr., ko bodo sklepne jubileji slovesnosti v Lurdu, bomo imeli popo dne ob treh sklep izrednih marijanski dni v naši župniji.
Svetovna televizija
Do prve neposredne televizijske zvet med Evropo in ameriško celino bo prisl 4. aprila. S tem bodo uresničili načr imenovan NARCOM (North Atlantic Rela Communication System), ki ga je že prt petimi leti zasnoval Amerikanec Willial Halstead. Ta je predsednik družbe UN TEL (Universal Television) in je dal lej j 1953 patentirati izum za televizijsko vezavo Amerike z Evropo preko Labrado' ja, Groenlandije, Islandije, Faroerskih j tokov in Velike Britanije. Gre za nov n čin prenosa z radioelektričnimi valo' po načelu njihovega širjenja v troposfei
Spričo tega važnega koraka je zdaj jasno, da bodo ameriški gledalci prihoi nje leto lahko neposredno spremljali le ne olimpijske igre, ki bodo v Rimu, e ropski pa zimske, ki bodo leta 1961 Združenih državah.
OBVESTILA
POSTNE PRIDIGE ZA SLOV. VERNI KE V GORICI bodo vsak petek ob 20”
cerkvi sv. Ignacija. Govoril bo č. g. kan Pavlin.
d
URA CEŠČENJA ZA DUHOVNIŠKE P<
KLICE bo tudi letos v postnem času vsa četrtek od 5. do 6. popoldne v ce r k vi"
starega sv. Antona v Gorici. Prvič bo četrtek 19. februarja.
KROJNI TEČAJ ERRE-VI v slovenščil se bo vršil v Gorici, ulica Alviano 6. Vp sovanje bo od ponedeljka 16. do sred 18. febr. od 10. do 14. ure. Istotam se d< bijo tudi vsa potrebna pojasnila. — Is! časno se sprejemajo prijave za dopolnili tečaj, katerega se lahko udeležijo vse ol učenke, ki so dopolnile prvi tečaj.
DAROVI:
Za Alojzijevišče: F. P. 1.500; Marget Bolčina namesto cvetja na grob pok. žefe Petejan 1.000 lir.
Za »Katoliški glas«: Namesto cvetja grob pok. Jožefa Močnika in svojega p očeta daruje dr. Kolednik 2.000 lir.
Vsem dobrotnikom naj ljubi Bog ; tero povrne!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpci trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7f davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni Tiska tiskarna Budin v Gorici
IZDAJALEC V DIVIZIJSKEM ŠTABU
Do zdaj smo govorili o dvojni tragediji v Cerknem, a bila je trojna. Poleg pokola tečajnikov in postrelitve skupine g. Piščanca se je odigrala za kulisami še tretja tragedija: aretacija in likvidacija dejanskega izdajalca partijske šole — divizijskega štabnega načelnika majorja Jerneja Hrastnika.
Pa je to res? Le kako je bilo mogoče, da je geštapovec zasedel med partizani položaj štabnega načelnika in s tega vrhunskega mesta izdajal Nemcem lastne ljudi? In to vkljub partijski konspiraciji in varnostni obveščevalni službi?
Vsa zadeva se zdi na prvi pogled nemogoča, blazna. A če to proglašajo sami jugoslovanski vodilni krogi in če so to vest objavili komunistični časopisi, kot npr. Tedenska Tribuna, bo že res.
Sicer pa namiguje na ozadje izdajstva znotraj komunistične partije, in naj-brže prav na primer majorja Hrastnika, že sam dr. I. Bratko v navedenem spisu »Žrtev sedeniinštiridesetih«. Pravi namreč, da je inženir Rancinger imel zveze z gorenjskimi plavogardisti, ki so takrat »po navodilih Nemcev vtihotapili svoje prikrite agente v naše enote in, če le
mogoče, na čim bolj vodilna mesta«. (Spomini na partizanska leta, IV., str. 108).
Pa tudi pisatelj Bevk kaže neko nerazumljivo nervoznost, ko opisuje cerkljanske dogodke: Priznava, da so bile represalije prenagljene: »Vse okoliščine naglega, načrtnega, v vsej tihoti pripravljenega napada še do danes niso do konca pojasnjene.« Išče opravičila, za kar se je zgodilo, za »globoko ogorčenje, ki je iskalo krivcev nesreč« (Pot v svobodo, str. 118). Nima pa dovolj poguma, da bi priznal čisto resnico in izpovedal, kar mu je znanega.
Resnica je pa končno le prišla na dan.
Andrej Kranjc, bivši častnik varnostne obveščevalne službe (VOS-a), je strnil svoje spomine v zgodbo »Poslal jih je Gestapo«. Zgodba, kot trdi sam, je resnična in hoče prikazati boj, ki ga je vodila partizanska obveščevalna služba z Gestapom. Vpletel je med resnico, radi lepšega, kakšno malenkostno netočnost in včasih je navajal resnične osebe z namišljenimi imeni.
Za nas ni važno, če je ime Jernej Hrastnik pristno ali izmišljeno, važno je, da je oseba, ki je zavzemala položaj načelnika štaba, zgodovinska.
Slovenski javnosti v zamejstvu prina-
šamo prikaz ozadja in potek trojne krvave tragedije v Cerknem tako, kot je objavila Tedenska Tribuna v Ljubljani dne 17 septembra 1958:
Andrej Kranjc
POSLAL JIH JE GESTAPO
... Odkritje gestapovca Toneta je spet oživilo spomine na majorja Jerneja Hrastnika, načelnika štaba. Ali je tudi Jernej Hrastnik, načelnik štaba, da, načelnik štaba, gestapovec? Smešno! A tudi prejšnji sum o Tonetu je bil spočetka smešen. Pozneje pa se je izkazalo, da je bil Tone res gestapovec. Vsekakor je bilo treba nekaj ukreniti, ni bilo mogoče tvegati' novih žrtev. Izposlovali smo premestitev majorja Jerneja Hrastnika v štab divizije, ki je bil takrat v osvobojenem Cerknem, odnosno v hribu nad njim. Vedeli smo, da ga bo tu laže kontrolirati kakor med neprestanimi brigadnimi pohodi, obenem pa smo hoteli tudi njemu samemu otežkočiti zvezo z Gestapom. Jernej je premestitvi sprva ugovarjal, ko pa smo mu rekli, da je ukaz, se je vdal.
VI.
Zgodbo o izdajalcu majorju Jerneju Hrastniku je pravzaprav težko napisati. Sam ni povedal nikakršnih podrobnosti.
Lahko jo za silo rekonstruiramo samo iz naših opazovanj, dalje iz izpovedi njegove hčerke LIerte, ki smo jo zaslišali šele po osvoboditvi, skoraj pa nič iz. izpovedi cerkniške pete kolone, ki je bila, že takrat razkrita, Cerkenski belogardisti s kaplanom Piščancem na čelu in nekaj klerikalnih babnic — vsi ti so ga namreč poznali zelo površno ali pa sploh niso vedeli zanj. Iz previdnosti ni z njimi vzdrževal skoro nikakršnih stikov, čeprav je bil ves ta aparat v osvobojenem Cerknem organiziran tako, da je svoje delo lahko koordiniral. Major Jernej je vzdrževal stike neposredno z Razumekom preko svoje hčerke Herte, ki je bila gestapovska kurirka. A Herta je bila naivno dekle in samo kurirka, vzgojena v nemčurskem okolju in je prav tako o svojem očetu vedela prav malo. Nič drugega kot to, da mu je nosila pisma. Ta pisma pa ji je dajal neposredno Razumek sam. Prišla ga je obiskat v Cerkno nekaj dni pred usodnim 27. jan. leta 1944, ko so Nemci izvedli tisti napad žalostnega slovesa na Partijsko šolo, pri katerem je padlo 47 odličnih tovarišev in tovarišic.
Cerkno je bilo tistikrat sredi partizanskega osvobojenega ozemlja. Okrog in o-
krog, zlasti v smeri proti Idriji, kjer bila močna nemška posadka, so bile rti porejene brigade. V samem Cerknem začela delovati nova ljudska oblast, ži ljenje je steklo po novih tirnicah. Tu bilo precej partizanske vojske, spočet* tudi štab korpusa in XXXI. divizije, i pa sta se pozneje umaknila nedaleč sirJ Cerkno je bilo večkrat tudi bombardira* z letali in strah pred novim bombah ranjem je narekoval posebne varnost’ ukrepe. Predvsem je bilo prepovedat zbiranje partizanov na enem samem ti stu. Tu pa je, bila — poleg vrste ustafl1 — takrat tudi Oficirska šola IX. korpus komanda mesta in končno je prišla Partijska šola za Primorsko in Dolenjs* Partijska šola se je tu nameravala nekaj časa ustaliti. Trije kurzi so končani na Vojskem, četrti je bil na G< niku, peti v Gornji Tribuši, šesti se je P čel v Cepovanu prve dni januarja 1^ Po številu je bil to za takrat najvč kurz, saj je obsegal okrog 115 kurzist* Po kratki nemški ofenzivi proti čri vanu, ki se je končala s sijajno zri)*1 enot IX. korpusa, se je partijska ^ torej naselila v Cerknem.
(Nadaljeval