Slovenski Prijatel. !">«J» enkr,u Za cerkev, šolo in dom. ™Ji po,po8ti v mesca. ' 4 fl. na leto. Št. 11- - 15. novembra 1865. XIV. tečaj. HomiLija za 1. advenlno nedeljo. „Nebo in icuilja bota prešla, mojo besedo pa no bodo prešla." Luk. 21, 33. V vod. jgrfi/anes je perva adventna nedelja, ki stoji v evangeljskih in masnih bukvah perva, zato, ker se dans začenja novo cerkveno leto. Advent se pravi po slovensko prihod in sveti advenlni čas se tisti sveti čas imenuje, v kterem se sveta katoljška cerkev pripravlja na prihod Jezusa Kristusa na našo zemljo, to se pravi na visoki praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ker se pa dans spominjamo gnadepolnega, miloslipolnega časa, ki ga je Sin božji, naš Zveličar izvolil za svoj rojstni čas, za tisti čas, v kterem je pervokrat na svet prišel, nas odrešit in zveličat: moramo spomniti se tudi njegovega drugega prihoda na zemljo, ko drugokrat pride, sodit žive in mertve. Ravno zategadelj se današnji dan zopet sveto evangelje bere, ktero nam pripo- *) Mili bratje slovenski, ki vas je večni Bog poslal delat v nograd svoj, ne štejte mi v zlo, da se tudi jaz derznem stopiti v družbo tistih pisateljev, ki marljivo donašajo trud in sad svojega dela v predalčeke „Slov. Prijatia". Ko sem začel paslirovati med ovčicami Gospodovimi, mnogokrat sem mislil sem ter tje, kterega pridigarja ali homiletikarja bi pri oznanovanji božje besede posnemal. Znano vam je le predobro, da je človek s perva ne-vkreten pri vsakem opravilu, vzlasti je pa dušni pastir okoren v mislih in besedah, kedar še le začne nebeške resnice razlagati. Po sreči mi pridejo v roke Martin Konigsdorfer-jeve katoljške homilije, ki so med Nemci že mnogo natisov doživele, ki slove tako zastran velikega števila verskih in nravskih resnic, ki se v njih- nahajajo razlagane, kakor zavoljo vsestrane temeljitosti. . Pa kaj mi je treba Konigsdorfer-ja hvaliti, to bi se reklo vodo Etor. Prij»t»L, 33 veduje, da pride Sin božji, kteremu je Bog vso sodbo izročil, in tiste znamnja, ki se bodo prikazale pred sodnim dnevom. Jezusovo prerokovanje od konca svela, ki nam ga je danes teden sv. Matevž povedal, pripoveduje nam danes sv. Lukež in nas uči, da bodo konec svela vsi ljudje sojeni in ta sodba bo za grešnike strašna in grozovitna, za pravične pa bo vesela in tolažbe polna. To bojo tudi obsegale besede mojega današnjega govorjenja. 1. Zakaj bo sodni dan za grešnika strašen in grozoviten dan? 2. Zakaj bo poslednja sodba za pravične vesela in tolažbe polna? To hočemo premišljevati. — Pripravite se! Razlaga. 1. Zakaj bo sodni dan za grešnike strašen in grozoviten dan? Sodni dan bo za grešnike strašen in grozoviten dan, a) zavoljo strašnih znamenj na nebu in b) zavoljo velike nadloge na zemlji. a) Od znamenj na nebu, ki se bodo konca sveta vidila, govori Kristus v evangeliju sv. Lukeža: »Znamnja bodo na solncu in mescu in zvezdah." Sv. Matevž pa, ki sem vam danes osem dni njegovo evangelje bral, te-le besede piše: „Kmalo po nadlogah tistih dni bo solnce otemneio, in mesec v Dravo nositi! Veči strah sem imel nekaj časa zastran prestave ter sem se bal ž njo stopiti očitno na dan, ker tako priprosta pisava, kakoršna je Konigsdorfer-jeva, ne more se lahko posnemati'; pa vrednik „Slov. Prijatla", kteremu sem nekaj homilij poslal, naj jih presodi, rešil me je strahu in skerbi. Ta gospod je djal, da so mu všeči tudi zastran jezika, in da so za „Slov. Prijatla", kakor nalašč, vzlasti, ker je homilij dosihdob še le malo donašal in so današnje dni homiletične pridige jako pogrešajo. Svest sem si, mili bratje v Gospodu! da se vam bodo vse homilije prikupile in da jih bote rade volje rabili, in če me moja nada ne bo goljufala, bode mi obilno poplačan ves trud, ki sem ga s prestavljanjem imel. Na Peravi pri Belaci 20. oktobra 1865. J«nez Globočnik, kaplan. ne bo dal svoje svetlobe in zvezde bodo pndale z neba;" to se pravi: Zdelo se bo, kakor da bi zvezde z neba padale, ker 1 bodo svojo svitlobo zgubile, ali pa kakor sv. Ilieronim, sv. Avguštin in Beda te besede razlagajo: prišle bodo repato zvezde in druge ognjene znamnja, ki so zvezdam podobne in te bodo na zemljo padlo in zemljo zanetile in v požaru končale. Posebno je pa Kristus s temi besedami, ki jih je govoril od ugasnjene svitlobe zvezd, hotel reči, da se bodo tudi pred sodbo ■> prikazale znamnja na nebu, kakor pred razdjanjetn Jeruzalemskega mesta; tudi takrat so vidili ljudje na nebu ognjene meče in repate zvezde. Morebiti se pa zvezde, mesec in solnce zavoljo svitlobe sv. križa ne bodo videti dale, kakor se zvezde ne vidijo, kedar solnce pride, dasiravno po dne tisto luč imajo kakor po noči. In to zatemnjenje vse nebeške svitlobe, kako bo strašno ja nespokorjene grešnike. Solnce bo s černim zagrinjalom pokrilo svoje obličje iz žalosti zavoljo onih grehov, ki so bili po dne storjeni. Mesec ta zvesta priča, kakor ga David imenuje, bo ponočne grehe očitne storil in pričal in potlej bo iz sramožljivosti svoj obraz od nesramnih pregreh, ki jih je moral po noči gledati, proč obernil. Zvezde, ki so od pervega dneva stvarjenja noter do slednjega, božjemu povelju pokorne in hodijo po tistih potih, ktere jim je Bog odkazal, bodo grešnika spomnile na njegovo nepokorščino. Ljubi farmani! Glejte, to solnce, ki časi tako čisto na jasnem nebu sije, mesec, ki tako mirno vesla in plava po neskončnem prostoru pod nebom, ravno te zvezde, ravno te prijazne zvezde, ki popotnika po noči tako milo pogledujejo in k sebi vabijo na višave, kjer je naša prava domovina, kjer bomo spet enkrat naše ljube rajne našli, ravno te prijazne zvezde, iz kterih nam dobrota in milost božja sveti, ravno tako, kakor iz maternih očes na otroke v naročji ljubezen njena sije — ravno te prijazne zvezde bodo enkrat otemnele. Spominjajte se za tega del vsaki čas, kedar gledate solnce, ali mesec, ali pa zvezde poslednjega sodnega dneva in ne storite ne po dne ne po noči ničesar, kar bi vain slednji dan strah delati vtegnilo. b) Premislite velike nadloge, ki se bodo konec sveta oa zemlji godile: „Na zemljI"bo stiska med narodi zavoljo 33* strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale — in vsi rodovi bodo jokali." ljubi posiušavci! Morebiti sto kaj slišali letos govoriti od povo&je, ki je letos na Ogerskem, Češkem in Polskem grozno velike ljudem premoženje in življenje vzela — morebiti je marsikteri iz med vas že sam skusil, kakšne nadloge in kakšen strah voda stori, kedar se postavim oblak vterga in ponevedoma grozovitni hudourniki pridero, polje tergajo, hiše pod-kopujejo, mostove pobero — ja čuden pogled je videti po vodi plavati poderte pode, hleve, mize, stole, postelje, zibeli z otroci« tu in tam kakšno človeško truplo. Strah tudi človeka sprelcta, kedar je potres; pa pri nas potresi niso tako hudi, kakor v tistih mestih, ki poleg morja stoje. Kolikrat se primeri, da cele mesta potres v kratkem času na kup spravi. Tako se je primerilo pred 200 leti, da je mesto Lizabon v Portugalii na vseh svetnikov dan, ko so bili ljudje po vseh cerkvih pri božji službi, ko je po vseh cerkvah na tavžente sveč gorelo, ko je po hišah na vsakem ognjišču gorelo, Bog s potresom obiskal. Med sveto mašo se začne zemlja majati, strehe šibiti, zidovje poka, altarji se drobe, sveče padajo s svečiAov in oltarjev po ljudeh, ki so od strahu vsi omamljeni in obsemogli, pri vseh vratih iz cerkev in iz hiš dero, zadnji spredae na tla tlačijo, vpijejo, jokajo, žebrajo, prosijo in potlej še ogenj zraven od svečave potegne in vse vname kar gori, ljudje v trumah bcžč proti morju, kjer je bila široka trata, na ktero jih je veliko sto pribežalo, pa glejte, ko bi mignil od potresa se ta trata pogrezne v morje in valovi pokrijejo vse in žive duše od tistih ni nobeden več videl. Strah gre človeku po kost<5h in po žilah, kedar take neznane zgodbe bere; kaj še le morejo tisti občutiti, ki jih sami skusijo. Kristjani moji, take žalostne prigodbe so pa le slaba podoba tistih nadlog, ki boilo človeški rod konec sveta tlačile, in od kterih Kristus sam tako grozovitno govori. Dasiravno mi teh bridkost ne doživimo, vendar jih bodo doživeli prihodni rodovi in mi bomo videli še po vstajenju njih sled in podertijo sveta. Za ktere bodo pa te prigodbe najbolj strašne? Za nevernike in za grešnike, »Zakaj Bog bo v jezi evoje orožje zgrabil in tudi stvari oborožil, da se bo maščeval nad svojimi sovražniki." (Modr. 5, 18.) Morje se bo vzdignilo zoper hudodelnike, ki so neusmiljeno v serditosti in jezi svojega bližnjega zatirali, ki so z upitjem in z razujzdanosljo pravico z nogami teptali. Odpirala se - bo zemlja in požirala hurfbbue ljudi, kj so se dolgo živili in redili od njenega sadu, sami pa nobenega sadu dobrih del niso prinesli. "Kako je vendar človek neumen, ki se baha in hvali s svojim premoženjem, s svojim denarjem, s svojo lepoto, kako bo takrat' jokal, kedar bo videl žalostni konec vsega posvetnega. 2. Zakaj bo poslednja sodbo za pravične vesela in tolažbe polna? Poslednja sodba bo za pravične z dveh vzrokov vesela in tolažbe polna, a) zato ker je njih odrešenje blizo, b) ker se bo kraljestvo božje začelo. a) „Kedar se ho to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, kajti vaše odreščenje so približuje." Ker odrešenik božji svoje služabnike z odrešenjem tolaži, nam on s temi besedami vedeti da in naznanuje, da je naše življenje na zemlji sužnost, da je duša človeška v telesu na zemlji kakor v ječi znperta. Ja, ako človek samega sebe in druge prav premišljuje in z lučjo svoje pameti na vsakdanje življenje posveti, tako gotovo vidi, da so vse naše opravila prazna reč, če si ne mislimo ž njimi večnega plačila zaslužiti. Zemlja, ki na nji stanujemo, kaj je druzega, kakor dežela sužnosti, na kteri ni noben človek čisto sam svoj gospodar, na kteri mora niži služiti višemu. na kteri ljudje eden drugemu napotje delajo in vkljubnjejo, kjer vsak pravo hoče imeti, kjer gospodar svojo terdi in hlapec svojo, ja tako daleč smo prišli, da je gospodarjem hlapce, kterim plačilo dajejo, treba prašati. kaj boš danes delal, da je treba posle skor za božjo voljo prositi, naj storijo, kar gospodar želf. Ni čuda, da se čez in čez gospodarji pritožujejo zavoljo slabih časov, ker jim nekteri posli več škode, kakor prida in koristi storč. Nepokorščina otrok do svojih staršev, nevbogljivost poslov do svojih gospodarjev, podložnih do svojih predpostavljenih stori, da je zemlja večidel za vse temna ječa, dežela sužnosti, ktero vsak bogaboječ kristjan želf kmalo zapustiti. Le poterpljenje, ljubi moji, bo že prišel enkrat tisti den, ko bodo zapustile naše duše ječo svojega trupla, ko bomo zapustili lernjeve pola tega sveta, ko se bo reklo: Poglejte in povzdignile svoje glave zakaj naše odreščenje je blizo. k) Kdaj pa bo ta čas prišel? Kdaj bo človeški rod odrešei svoje sužnosti? Na to nprašanje nam Jezus odgovarja s priliko, ter pravi: „Glejte figovo drevo in vse drevesa, kedar že berst poganjajo veste, da jo leto blizo. Tako tudi vi, kedar vidile, da se vse to godi, vedite, da je blizo božje kraljestvo." Mesto da bi Jezus naši radovednosti vslregel in povedal, kdaj da bo dan poslednje sodbe prišel, nas s tem tolaži, da pravi, kedar se bo vse to godilo, vedite, da je kraljestvu božje blizo. Po sodnem dnevu tedaj se bo začelo kraljestvo božje. Tedaj bodo ljudje Boga in Jezusa Kristusa prav spoznali; tedaj bo Jezus Kristus svoje sovražnike, never-nike in grešnike v svoje podnožje vergel, kraljestvo božje, ki ga je Sin božji od svojega Očeta podedoval, pa ne bo on sam »-se ohranil, temuč tudi svoje svetnike bo pustil vdeležiti se ga; vsem, ki so se opravičeni v gnadi božji s tega sveta ločili, poreče: „Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta 1 pojdite v kraljestvo, ki vam je od začetka sveta pripravljeno." In „la rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi", dokler grešniki svoje kazni, in pravični svojega plačila ne dobe. Kar je Sin božji govoril, nikdar se ne bo preklicalo; zategadel on pravi: „Neb« in zemlja hota prešla, moje besede pa ne bojo prešle." Amen. Homilija za praznik neomadežv. spočetja D. M. „Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega." Mat. 1,1. (Za škofije, kjer se evangelje bnkev rodu J. K. bere:) V v o (I. V današnjem sv. evangelju se bere veliko različnih imen, težavnih imen, ki današnji dan niso yeč v navadi, torej skor popolnoma neznane, ki jih človek težko v glavi obderži. Ne bilo bi tedaj lahka reč tega evangelja na pamet se naučiti in na pamet vse imena po redu povedati in še starši in odraščeni ljudje bi ne vedeli veliko odgovoriti, ako bi jih vprašal, kaj se moremo učiti iz bukev rodu Jezusa Kristusa? Pa vendar, keršanski poslušavci 1 mi smete verjeti, da ima današnje sveto evangelje veliko lepih naukov v sebi, in sicer: 1. Naukov od Boga: 2. naukov od matere božje; in 3. naukov od nas. Te nauke vam hočem danes v imenu Jezusa in Marije nekoliko razkladati. Razlaga. 1. Ako vse izrajtamo, kar smo kristjani Bogu dolžni, „tako ostanejo", po besedah sv. Pavla (I. Kor. 13. 13.), »vera, upanje, pa ljubezen, to troje". In glejte, besede današnjega sv. evangelija nas pa ravno k veri, k upanju in k ljubezni do Boga opominjajo in obujajo. a) Opominjajo nas v to verovati, kar je Bog govoril. Bog je staremu očaku Abrahamu in med drugimi tudi kralju Davidu razodel, da bo iz njegovega rodu rojen Mesija, odre-šenik sveta. David jo živel 1000, Abraham pa še 2000 let pred Kristusovim rojstvom; in v tem dolgem času, kaj se je vse na svetu godilo, koliko reči je minulo? Razodenje božje, o Mesiju in prerokov besede o Zveličarju pa niso minule pa niso konec vzele. Tako je varoval Bog, da se je že pred dopolnilo, kar je potlej bolj pozno božji Sin sam rekel in je djal: „Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bojo prešle." Zakaj, ko je minulo po Davidu 1000 let in po Ahrahamu 2000 let jo „Jezus Krislus sin Davidov, sin Abrahamov", to se pravi človek iz roda Davidovega, iz roda Abrahamovega kakor Odrešenik sveta resnično na svet prišel. Kdor tedaj veruje, kar je Bog razodel, ne bo nikdar zapeljan, ne bo goljufan: kar je Bog govoril to je resnica, to ostane vekomej resnica, to se bo gotovo zgodilo, naj se zgodi še le čez tisoč in tisoč let, naj se dopolni tudi še le v večnosti. Glejte tedaj, da bi nas sv. evangelist Matevž prepričal, kako lepo po redu se je dopolnilo božje razodetje zastran rodu Mesijevega, nam je po versli zapisal vse rodove od Abrahama notri do Davida, od Davida notri do sv. Jožefa, ženina Marije, ki je rodila Jezusa. Sv. evangelist Lukež sega v svojem sv. evangelju še dalje: on nam pove imena vseh roditeljev Mesije-vih od Abrahama notri do Adama, ki je pervi roditelj Kristusov in oče vseh ljudi. Zakaj tudi Adamu, ki je blizo 4000 let pred Kristusovim rojstvom ustvarjen bil, je nebeški Oče po storjenem grehu obljubil, da bo prišel Odrešenik na svet, ki bo goljufni kači glavo sterl in satana premagal. Od začetka sveta, 4000 let je šel odrešenikov rod po ravnem tiru in ni prišel iz reda; božja beseda se ni premaknila od resnice: resnično, resnično vam povem tedaj in smete mi verjeti, da božje razodenje in prava vera, ki se od začelka svela do Kristusovega rojstva ni zgubila, tudi od Kristusovega rojstva do konca sveta ne bo konca vzela. Terdno se smete zanašati na obljubo Kristusovo, ki je djal svojim vernim: »Glejte! jaz sem pri vas vse dni. noter do konca sveta." Svojemu pervemu namestniku sv. Petru je djal: „Ti si skala, na to skalo hočem svojo cerkev zidali in peklenske vrata je ne bodo premagale." Po Kristusovem rojstvu štejemo 1865 in vendar te skale, te pečine, na kteri cerkev stoji, še niso spodnesle peklenske vrata: kakor sta nam imena vseh Kristusovih očakov ohranila sv. Matevž in sv. Lukež, tako nam tudi dandanašnja zgodovina hranuje imena vseh Kristusovih namestnikov rimskih papežev, ki tako rekoč v versti drug drugemu roke podajajo in si tako više pastirstvo cerkve izročujejo. Znani so nam po imenu, pove nam zgodovina, kteri je vodil cerkev za tem, kteri za unim, kaj je vsakteri storil in kdaj je umeri. Od sv. Petra, ki ga je Kristus poglavarja cerkve postavil, noter do sedajnega sv. očeta Pija IX., štejemo 255 nnjviših cerkvenih pastirjev. Te verste pravih Kristusovih namestnikov ne bo konec, dokler bo kaj Kristusove vere na svetu, ta vera pa se bo po Kristusovih besedah hranila do konca sveta. b) Besede današnjega sv. evangelja nas pa tudi opominjajo v Boga zaupati v nevarnostih. Adamov rod, Abrahamov rod, Davidov rod, vsi ti trije rodovi so velikokrat že skor popolnoma bili pri koncu. Ob času vesoljnega potopa so skoraj vsi ljudje potonili; vendar je Bog l^oeta in njegove sinove z ženami vred ohranil v ladiji, da bi se Adamov rod ne pre-tergal, ki je moral Mesija ž njeffa rojen biti. S časom zabrede zopet celi svet v najbolj sramotno molikovanje; in pri tej priči si izvoli Bog Abrahama, ki je še pravo vero imel, in mu da še le v poznih letih sina Izaka, Jakobovega očeta, in ta je bil očak vsega judovskega ljudstva. Ob času babilonske sužnosti je bila vsa kraljeva Davidova rodovina v ptnjo deželo odpeljana, kjer je 70 let najhujše pomanjkanje in bridkosti terpela. Vendar Bog tudi v sužnosti ni dal tej rodovini konca vzeti, samo da se je ohranila versta Zveličarjeve ro-dovine in da ni umerla korenina, iz ktere je poznej izrastla skrivnostna roža, Mati Kristusova. Tako je po božji previdnosti izvoljeno ljudstvo pred Kristusovim rojstvom moralo zmirom terpeti, vendar pa ni smelo pokončano biti. Tako pa tudi mi, ki smo izvoljeno ljudstvo, ki smo poklicani h Kristusovi veri, po njegovem rojstvu ne smemo nikdar upanja zgubiti. Bog pripusti, da tudi keršansko cerkev neprenehoma preganjajo, pa vendar je nikdar ne preženejo. Judje in molikovavci, krivoverci in neverniki so katoljško vero od začetka do današnjega dneva preganjali in jo še preganjajo. So jo li pa tudi morda kdaj zmagali? Nikdar! Jezusova cerkev stoji terdno kakor Triglav, ki se za vami možko vzdiguje proti nebu, in bolj gotovo kakor ta gora bo Kristusova cerkev sodnega dneva dočakala. Ko bi se bilo toliko ljudi lotilo Triglava in Obirja, kolikor se jih je že znosilo nad cerkvijo Kristusovo, že davno bi ne bilo kamna na kamnu, ne peska na pesku. Pa cerkev podpirajo Kristusove besede: »Peklenske vrata moje cerkve ne bodo premagale. Jaz s00 pri vas do konca sveta." c$ Besede današnjega sv. evangelja nas opominjajo k ljubezni iožji. Ktera reč nas more bolj k ljubezni božji obujati, kakor kukve rodu Jezusa Kristusa? Radi imamo take ljudi, ki nas ljAijo in nam dobroto skazujejo. „Bog pa je svet — nas vse — tako ljubil, da jo dal svojega edinorojenega Sina, da bi fsi, kteri v njega verujejo, ne bili pogubljeni, temuč večno življenje imeli." Tisti, ki je rojen od Boga Očeta od vekomej, jo zavoljo našega zveličanja človek postal, bil je rojen š roda Abrahamovega, in roda Davidovega iz Marije. Ali m« mar ni Bog vsega dal, ko nam je dal svojega edinega Sna. „0n", pravi sv. Pavi, „on, ki svojemu lastnemu Sinu m prizanesel. temuč ga je dal za nas vse: kako bi nam on ž jpm ne bil vsega dodelil. Zatega del nas sv. Janez opomiap in pravi: „Ljuhimo Boga, ker je on nas pred ljubil." i Ako vam bukve rodu Jezusa Kristusa na čast Marije razloži«, moram vam povedati, da je bila najbolj imenitnega stanu, «ajžlahtniše rodovine, in vendar se je štela v versto med č3»vekinje najnižega stanu; potlej vam pa moram tudi povedrfi, da je bila najbolj rodovitna mati, dasiravno je ne-omadeatvana devica ostala. Ona je bila gospa in dekla, bila je mati in devica vse ob enem. a) Marija je bila imenitna gospal Vsi očaki, kralji, knezi » vodniki vojskinih trum so bili predni starši Marijni in sv. Jožefa. Oba sla bila Judovega rodu in Davidove rodovine. Sicer bi ne bila smela med seboj se zaročiti. Da se je Jesijev rod v pravem redu ohranil, nobena Judinja ni se smeš* kam drugam udati, in nobeden ptujec se ni smel med Jude priženiti. Marija tedaj, iz Davidove rodovine, dasiravno borna, lila je vendar kraljeva princezinja. Posvetnjaki se ba-hajo, A) so visocega, žlahnega rodu; Marija pa je bila ponižna a se ni drugače imenovala, kakor dekla, kakor služabnica Gtepodova! „GIej! dekla sem gospodova." „Gospod je videl punižnost svoje dekle." Naj bo kdo imenitnega ali nizkega stanu, logatih ali revnih staršev, s tem se nikarte bahati; najviši čast, največa imenitnost obstoji v tem, ako v resnici z Marij* vred reči zamoreš: „Jaz sem služabnik, jaz sem služabnica Gospodova. b) „Gospod, je videl ponižnost svoje dekle". Ravno zatega del, ker je bila Marija tako pohlevna, da se je med žene nizkega stanu štela, storil je Gospod Bog, da je bila rodovitna mali, in da je zraven tega čista devica ostala. Najbolj rodovitna mati, ker je rodila Sina božjega, kar nam povO današnje sv. evangelje, „od ktere je bil rojen Jezus, ki je imenovan Krislus." Ona je mati Jezusova, Jezus je Bog, tedaj je Marija mati božja. Po pravici je toraj sv. Elizabeta, ki jo je sv. Duh razsvetlil, Mariji rekla: „Ti si blagoslovljena med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa", to se pravi: „Ti si najbolj imenitna mati, tyer boš najbolj imenitni sad rodila." Toliko bolj je pa še imenitna ta rodovitna mali, ker je ostala devica, dasiravno je hila porodnica. Dobro si v glavo vzamite, kako sv. evangelist bukve rodu Jezusovega piše. On piše: „Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba i. t. d. do sv. Jožefa; ko pa do sv. Jožefa pride, pa ne pravi: Jožef je rodil, ker Jožef ni bil Jezusov oče, temuč on piše: „Jakob je rodil Jožefa moža Marije, od ktere je bil rojen Jezus." Jožef tedaj ni bil roditelj, Marija pa je bila porodnica Jezusova. Ona je ,rodila Jezusa neomadeževana devica, ker sama pravi, da moža ni poznala. „Kako se bo lo zgodilo, ker moža ne poznam", odgovorila je angelu Ga-brielu; on pa je rekel: „Moč Najvišega te bo obsenčila." S čudežem, tedaj z božjo močjo se bo to zgodilo. — Marija najbolj rodovitna porodnica in vendar najbolj čista devica. — Matere in device! Marijni izgled naj vam nikar nikoli iz pred oči ne zibne! Vdane in nezaročene! vam daje najlepši izgled spodobnega obnašanja, sramožljivosti, čistosti in svetosti, častite jo, kličite jo na pomoč in posnemajte njene tihe čednosti, potlej se smete zanašati, da bo ta deviška porodnica vaša mogočna besednica pri Bogu in v smertni uri močna pomočnica. 3. H koncu današnjega govorjenja vam pa hočem še pokazati, kaj naj si pravični, grešniki, kaj naj si vsi ljudje iz današnjega sv. evangelja uče? a) Nauk za pravične. V bukvah rodu Jezusa Kristusa se bere dolga versta različnih staršev in otrok, očetov in sinov. So si bili mar vsi enaki v čednostih? So bili mar vsi očetje dobri in vsi sinovi pobožni? Ah kaj še! Omenim jih le nekaj za izgled : Jozafat je bil prav pobožen oče. Joram pa, njegov sin je bil eden največib hudobnežev, kolikor jih je zemlja nosila. In narobe: Ecehija je bil eden najpobožniših kraljev; njegov oče Ahac pa ni bil vreden, da ga je solnce obsijalo. Ne pozabite tedaj, da so bili tudi še v Jezusovem rodu pobožni in hudobni ljudje. Samo po sebi, po natorni poli, se tedaj ne zgodi, da bi pobožen oče imel vselej tudi dobrega sina, in razuzdan sin dobremu imenu pobožnega očeta ne škoduje. Znana pa je resnica, da so hudobni otroci največi križ dobrih staršev in da so hudobni slarši največe pohujšanje za pobožne in dobre otroke. Starši imejte tedaj skerb. da ne bote krivi hudobij svojih1 otrok; vi pa, pobožni otroci skerbite, da ne bole grehov svojih staršev nalezli! Ne posnemajte grehov svojih staršev, prosite Boga za njih spreobernjenje, potlej Bog hudobij olrok ne bo staršem, in hudobij staršev otrokom ne bo zarajtal. b) Nauk za grešnike. V bukvah rodu Jezusovega je zapisanih tudi veliko grešnikov. Judas in Tamar sla bila gro-zovilnn nečistnika, ker sta se pregrešila z najbližno žlahto; David in Belsabe sta bila prešestnika; Salomon in Robonm in še drugi so v najbolj sramotno molikovanje zabredli; Manases je bil neusmiljen trinog; drugi so druge hudodelstva doprinašaii. Tako je Knslus po besedah sv. Hiero-nima, ker je zavoljo grešnikov na svet prišel, tudi od grešnikov hotel rojen biti. Jezus Kristus ni tedaj sovražnik grešnikov, on jih je imel med svojo rodovino, on jih ima v svoji cerkvi, on jih išče kakor' dober pastir zgubljeno ovco in jih z veseljem sprejme, ako se spreobernejo in spokor^ kakor David. Ako pa v hudobijah umerjejo, jih pa verže v pekel med hudiče, kakor je vergel tudi svoje očake, ki so brez pokore umerli. c) Nauk za vse ljudi. Bukve rodu Jezusa Kristusa so mertvaške bukve. Ko bi vam jaz bral mesto „je rodil" besede »je umeri", bi potlej rekel: „ Abraham je umeri, Izak je umeri, Jakob je umeri, Judas in njegovi bratje so umerli. Vsi so tedaj umerli. Tega ni obvarovala pred smertjo njegova pobožnost, unega no njegova oblast in njegovo bogastvo. Nekaj jih je umerlo mladih, nekaj pa starih, nekaj doma na postelji, nekaj pa v vojski in po drugih krajeh. Nič drugači se tudi z nami no bo godila: kakor naše starše, dedje in preddedje černa zemlja pokriva, ki so je že marsiktero vigred nad njimi ozelenila, ravno tako bo tudi vsak iz med nas pred ali bolj pozno položen v posteljco, kjer bo tako dolgp spal, dokler ga ne pokliče trobenta sodnjega dneva. Zalega del čujle, ker ne veste dneva, no ure. Amen. Homilija za 2. adventno nedeljo. „Si ti, kteri ima priti ali drugega čakamo?" Mat. 11. 3, V vod. Resnica je scer lepa mali, pa ona vendar nečednega olroka rodi, namreč, sovraštvo. Mnogokrat ste že morebiti slišali, da resnica oči kolje, ker je nobeden rad ne sliši in tistega, ki drugim resnico govori, ljudje po navadi sovražijo. To je skusil med drugimi tudi sv. Janez Kerstnik, ki nam ga današnje sv. evangelje v ječi vjetega kaže. Ce ni temu taka, zakaj pa jo potlej v ječo prišel? On je kralju Herodu le resnico povedal, rekel mu je samo: »Tebi ni dovoljeno, da bi ženo svojega brata pri sebi imel." (Mark. 6. 8,) S temi besedami se je tako močno zameril, da so ga v ječo vergli, in zavoljo te resnice, ki jo je očitno govoril, je na vse zadnje še glavo moral dati. Ljubi poslušavci! ne sovražite svojih mašnikov in duhovnih pastirjev, zato ker vam resnico govorijo; zakaj zavoljo vaše jeze in sovraštva vendar ne smejo jenjati resnico pridi— govati; pred bi mogli duhovniki ječo in smert terpeti, kakor resnico zamolčati in svojemu stanu nezvesti postali. Dasiravno je bil sv. Janez v ječi zapert, njegova pridnost, delavnost in skerb za podučenje ljudi in za čast božjo vendar niso bile vklenjene; pošlje dva svojih učencov k Jezusu, dn ga vprašala: „Si ti, kteri iina priti, ali naj drugega čakamo." Sv. Janez je že vedel, kdo da je Jezus, pa ga je bilo tudi njegovim učencom treba poznali, od Jezusa jim je bilo treba zvedeti, da je on obljubljeni Mesija. Kakor je sv. Janez skerb imel za podučenje svojih učencov, tako mora tudi dušni pastir skerbeti, da njegovi farmam nevedni ne ostanejo; zatega del vas povabim danes, da bi v mislih spremili z meno učenca sv. Janeza k Jezusu in da bi si močno v sercu vtisnili vse, kar on od sebe in od sv. Janeza v današnjem sv. evangelji govori. 1. Kaj Jezus govori od sebe? 2. Kaj Jezus govori od sv. Janeza? To oboje Vam povem, pripravite se! Razlaga. 1. Kaj govori Jezus od sebe? Janezovi učenci prašajo Jezusa: »Si ti, kteri ima priti, ali drugega čakamo?" To se pravi: Si ti Mesija, odrešenih sveta, ki ga je Bog našim očetom obljubil, ali nisi? Na to vprašanje Jezus ne odgovori z besedico „ja"; jaz sem; temuč on jim reče: »Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo in revnim se evangelje oznanuje." Tukaj se mora pred vedeti, kristjani moji, da je sv. prerok Izaija nekaj sto let pred Kristusovim rojstvom prerokoval in Judom pravil: »Bog sam bo prišel ter vas odrešil. Potem se bodo oči slepim odperle, ušesa se bodo gluhim odtvorile, potem bo hromovi poskakoval kakor jelen in mutastega jezik bo veselice prepeval." Ker je tedaj Jezus čisto tiste čudeže delal, ktere je prerok Izaija veliko let pred povedal, kaj so se zategadel Janezovi učenci mogli iz Jezusovih besed učiti in kaj se moremo mi učiti? Gotovo nič druzega, kakor to, da je Jezus resnično obljubljeni Mesija, naš odrešenik in pravi Bog, ki moramo v njega verovati, od njega vse dobro pričakovati ter ga iz serca ljubiti. Glejte Jezus ne pričuje samo z besedo, kdo da je on, temuč on v djanji in s čudeži pokaže. Delo namreč mora mojstra hvaliti; tudi ini smo dolžni bolj v djanju kazati, da smo kristjani, kakor pa z jezikom. Kaj nam pomaga, ako velikokrat v molitvi pravimo: „0 moj Bog, jaz ljubim tebe čez vso; o moj Bog, vsi moji grehi so mi iz serca žal—jaz se hočem poboljšati." To so prazne besede in nič ne pomagajo, kedar naše ljubezni do Boga, naše vere v Jezusa Kristusa ne spričamo s tim, da spolnujemo božje zapovedi, — kedar pri grevengi in žalosti nad grehom starih grehov ne zapustimo Zatega voljo vam rečem, kar je sv. apostel in evangelist Janez vsem kristjanom rekel:' „Olročiči moji I ne ljubimo samo z jezikom in z besedami, temuč v djanju in v resnici." (I. Joan. 3. 18.) Pomislite še to, ljubi poslušavci, da Jezus ne pravi: Jaz storim, da slepi vidijo, da hromovi hodijo i. t. d. temuč on reče: Slepi vidijo, hromovi hodijo i. t. d. Kakšna ponižnost je v besedah našega Gospoda, ki ne išče nobene časti s svojimi čudeži! Tudi mi se ne bomo nikdar bahali, kaj ne, in brez potrebe nikoli hvalili tudi zavoljo dobrih del ne, kedar smo ktere storili. »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu; zakaj kdor se sam hvali, ni za tega del še skušen, temuc tisti , kteremu Bog hvalo daje." Zakaj pa pravi Jezus Janezovim učencem: Revnim se sv. evangelje oznanuje? To jim je rekel v spričevanje, da je on Mesija. Judom je bilo dobro znano iz besed svojega preroka Izaija, da bo pričakovani zveličar, kedar pride, vbogim in krotkim dobro sporočilo — sv. evangelje — oznanoval. Boljših sporočil pa svet še ni nikdar slišal, kakor sv. evangelje, ki ga je Kristus oznanoval. In Jezus je nekdaj sam rekel v sinagogi v Nazaretu, da se v njem prerokovanje Izaijevo spolnuje, ktero je on ravno kar predbral: »Vbogim se evangelje oznanuje." V resnici, Jezus je imel med svojimi poslušavci vse skozi več priprostih ljudi kakor gospode, več vbogih kakor bogatinov; in tudi dan današnji po navadi le priprosto ljudstvo z veseljem evangeljske pridige posluša. Tisti bogatini, ki jim posvetno blagu veselja dela in malo marajo za Boga, ne menijo se za nebesa, evangelja ne poslušajo radi, zalo ker jim od zaničevanja posvetnih reči in od skerbi za nebesa več govorf, kakor jim je ljubo. To je da so tudi bogati ljudje za Jezusom šli, kakor sv. Matevž, Cahej, Jožef Arimatejski in drugih nekaj : pa ti svojega serca niso vezali na bogastvo; oni so bili revni v duhu, kar bi mi vsi morali biti, ako hočemo, da bomo s pridom sv. evangolje poslušali; kajti pervi nauk zveličanski, ki ga je Jezus oznanoval, glasi se: »Blagor vbogim v duhu ; ker njih je nebeško kraljestvo." Slednjič Jezus še pristavi: »Blagor mu, kdor se nad menoj ne pohujšuje." To je rekel naš ljubi Gospod zavoljo tistih, ki bi ga zavoljo njegove ponižnosti in siromaštva zaničevati in zavreči vtegnili. V resnici, vsi tisti ljudje, ki v Jezusu niso drugega vidili, kakor človeško podobo, njegov priprosti in nizki slan in slabost njegovega terpljenja, so se zarad njega pohujšali in se niso mogli prisilili, da bi v bornem lesarjevem sinu, ki je kakor hudodelnik na križu umeri, Boga spoznali in molili. Ako pa premislimo Jezusovo nedolžno življenje, njegovo pobožno obnašanje, njegov nebeški nauk, prerokovanje, klero se je na njem dopolnilo, čudeže, ktere so v njegovem imenu njegovi učenci delali: kako mora vse pohujšanje zibniti; mi moramo obstati, da je Jezus več kakor človek, da je ludi Bog in zatega del še večo ljubezen od nas zasluži, ker je bil Bog in se vendar ni branil strašne bolečine za nas terpeti. 2. Kaj govori Jezus od sv. Janeza? Ko so Janezovi poslanci odšli, začel je Jezus o Janezu ljudstvu govorili. In kaj govori on od njega? Nič žalega in nič krivičnega, nam v podučenje, da ne smemo o drugih ljudeh, ki niso pričujoči, krivično, hudobno govoriti, temuč to povedati, kar dobrega od njih vemo. Poslušajte tedaj hvalo, ki jo Jezus od Janeza govori in učite se od njega 1 a) Koga sle prišli v puščavo gledat? tersje od vetra majano? Jezusa hoče s temi besedami reči: Sv. Janez ni bil kakor terst ali veja, ki jo vsaka sapica na vse strani maja. Sv. Janez je stal v oznano vanju resnice, kakor skola; on je resnico vsakemu v obličje povedal in se je vojšaka toliko bal, kolikor rokodelca, kralja toliko, kolikor priprostega kmeta; vsem je oznanoval njih dolžnosti; in, dasirovno je videl pred očmi ječo in smert, vendar se ni oslrašil Ilerodežu reči : »Ni ti dopuščeno ženo svojega brala pri sebi imeti." Ljubi kristjani, prosite Boga, da bi svoji cerkvi vselej tako pridigarje dajal in učenike, v kterih živi duh sv. Janeza, da si bodo upali bogatincem in beračem, gospodi in kmetu resnico v obličje povedati. Prosile pa tudi Boga, da bi vaši dušni pastirji po izgledu sv. Janeza živeli in da bi oni, ki druge učč, sami pogubljeni ne bili. Posnemajte pa tudi vi sv. Janeza in ne bojle se z ojstro besedo čednost bfaniti. Ne bodite tiho, ne molčite gospodarji in gospodinje, kedar vam je znano, da se po vaših hišah nespodobnosti in nesramnosti godijo, in ne kopljite si na glavo še plujih grehov, ker ima vsak človek svojih lastnih. Ne bodite kakor veja, ki jo sapa goni na vse kraje, to se pravi, poženite se za čast božjo ne samo takrat, kedar svoj lastni dobiček zraven vidite, temuč tudi takrat, kedar veste, da se vam bo z nehvaležnostjo povračalo: »Ne bojte se listih", pravi Jezus, »ki telo umorč, duše pa umoriti ne morejo; bojte se marveč tistega, ki telo in dušo v večnem ognju pogubiti zamore." b) »Ali koga ste šli gledat? Človeka mehko oblečenega? Glejte, kteri se mehko oblačijo, so v kraljevih hišah." Kristus hoče reči: Sv. Janeza niste videli napuhnjenega, razvajenega, mehkega človeka. Sv. Janez, kakor nam sv. evangelist Lukež pripoveduje, bil je oblečen v kamelne kože, nosil je usnjat pas krog svojih ledij in je jedel kobilice in divjo sterd. Kristus, apostoli in vsi sveti možje so napuh sovražili; njih oblačila in jedi niso bile podobne obleki in jeslvini gosposkih ljudi. Napuhnjena obleka takrat ni bila sploh v navadi, ker Kristus pravi: »Glejte! kteri se mehko oblačijo, so v kraljevih hišah." Dan današnji bi se to ne moglo več reči, ker mehkužne oblačila splošno nosijo povsod v mestih in po deželi, ja še beraško ljudstvo se rado našopirjeno in košato nosi. c) ,,Ali koga šte šli gledal? Preroka? Prav, vam povem, še več kakor preroka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: «07. Pretil, 34 Glej jaz pošljem svojega angelja pred Ivojim obličjem, kleri bo pred teboj tvoj pot pripravljal. Sv. Janez se tukaj imennje prerok, ker je kakor stari preroki ojstro in sveto živel in od Boga navdihnjen prihodne reči oznanoval. Kristus pa pravi : Janez je več kakor prerok, zakaj? Zato, ker je sv. Janez odrešenika sveta, ki so ga drugi v duhu le od daleč prerokovali, s svojimi očmi vidil in s perslom nanj kazal. Slednjič se sv. Janez tudi Gospodov poslanec imenuje, ker ga je Bog pred poslal, da bi odrešenikov prihod oznanoval in njemu pot pripravljal. Pot je pa sv. Janez Gospodu pripravljal s pridigami, s kterimi je ljudi vabil, naj pokoro delajo, grehu so odpovedo, svoje življenje poboljšajo ter se tako deležne in vredne storijo gnade odrešenikove. Ne pozabite, kristjani moji! Da, ker Jezus sv. Janeza imenuje odrešenikovega angela ali poslanca, in da ker sv. Janez Jezusa očitno imenuje „Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje", loko nam Jezus s temi besedami pove, da smemo le njega za obljubljenega odrešenika spoznali. Prihod odrešenika, ali prav za prav, letni spomin iz god njegovega rojstva bomo o božiču praznovali. Sv. katoljška cerkev nas pa že danes opominja, kakor je sv. Janez Jude vabil: Pripravljajte pot Gospodu v sv. adventnem času, da bote lepši božični dan praznovali zamogli. Zdaj je čas pokoro delati, se spovedati in se očistiti svojih grehov in tako pot pripravili in polrebiti za prihod odrešenikov. Pustile v tem sv. adventnem času ne samo veselic, plesa, nespodobnega petja in raja na stran, temuč varujte se posebno zdaj vsacega greha. Hodite radi k božji službi, postite se zapovedane postno dni, pomagajte revnim, dajajte v Boga ime, vse to vse to se pravi: „Pripravile pot Gospodov!" mmen. Homilija za 8. adventno nedeljo. .To as jo godilo v Betanii na uni strani Jordana, kjer je Jane* keršeoral." Jan. 1, 28. V vod. Kar so v današnjem sv. evangelju bere, se je godilo veliko pred, kakor ono, kar sem vam 'pred osmimi dnevi o sv. Janezu bral potlej pa razlagal. Danes osem dni smo videli tega svetega moža v ječo zapertega, danes pa ga vidimo v nekem malo poznanem kraji, ki se mu pravi Betanija pri reki Jordanu, Jude kerščevali ter božjo besedo oznanovati. Zavoljo ostrega življenja sv. Janeza, zavoljo njegovega pridigovanja in kerščevanja, kakor ludi za to, kar je čas že potekal, kedar je imel Mesija priti, so Judje na tenko opazovali vse opravila tega čudnega oznanovavca pokore. Križem svet se je govorilo le od njega; še v glavnem jeruzalemskem mestu so se mu čudili. Zato se je pa tudi na vse strani ugibovalo, kdo bi nek ta človek mogel biti in so djali, morebiti je celo Mesija, ki ga pričakujemo. Kaj je tedaj storiti? Da bi se kaj gotovega o njem pozvedelo, pošljejo se k njemu duhovniki in leviti, ki so bili izmed farizejev, taki možje namreč, od kterih se je govorilo, da so učeni pa ludi pobožni zraven. Ti tedaj bi ga vprašali, kaj da pomenja njegovo početje? Današnje sveto evangelje nam tedaj pripovedujejo, o čem so se judovski poslanci s sv. Janezom pogovarjali. Dveh reči ne smemo spred oči spustiti in si to-le zapomniti: kterih misel so bili Judje zastran sv. Janeza, potlej pa kaj je sam sv. Janez mislil od sebe. 1. Kaj mislijo Judje od sv. Janeza? in 2. Kaj pa misli sv. Janez sam od sebe? — Poslušajte! Razlaga. 1 Kaj mislijo Judje od sv. Janeza? I* judovskih vprašanj, ki je na-nje sv. Janez odgovoril, mora s» posneti, da so ga imeli ali a) za Kristusa, ali b) za Elija, ali pa c) za preroka. a) Judje vprašajo sv. Janeza: »Kdo si ti? In je povedal in ni tajil in je povedal: Jaz nisem Kristus." Perva misel Judov rastran sv. Janeza tedaj je bila, da so ga nekteri v resnici za pravega Mesija imeli. To je vedel sv. Janez ali po govorjenji judovskih duhovnov in levitov ali pa je vedel sam od sebi, ker je bil prerok. Vsem judovskim učenjakom jo moralo biti iz sv. pisma dobro znano, da je prišel čas, ko mora alaj Mesija nastopiti. Kraljevo žezlo ni bilo več v rokah Judov«ga rodu, zakaj kralj Herodež ni bil noben Jud, ampak Idumejcc; in da bo za tega časa zveličar sveta prišel, je prerokoval stari očak Jakob na smertni postelji. Že je skor minulo 70 letnih tednov, to se pravi, 70krat 7 let, ali pa 490 Id, od kterih je angel božji preroku Danielu djal, da, kedar Minejo, pride Kristus na svet. Ni tedaj nič čudnega, če je la čas nekaj Izraelcev mislilo, da bi sv. Janez Kerstnik vtegnil Kristus biti, ker je bil sv. Janez zavoljo svojega pobožnega življenja kakor tudi zavoljo oznanovanja pokore bolj obljubljenemu Mesiju podoben, kakor kteremu drugemu človeku. Sv. Jaaez ni bil časti lakomen mož, sovražnik vsake laži je ljubil resnico čez vse, zato je pa Judom naravnost povedal in ni tajil: »Jaz nisem Kristus." Gejle, keršanski farmani! Sv. Janez Kerstnik, ki od njega Kristus sam priča in pravi: »Resnično vam povem, ni vstal veči med rojenimi od žen, kakor Janez Kerstnik"; ravno la sv. Jaaez pravi: »Jaz nisem Kristus"; resnica je tudi, da vsak iz med nebeških svetnikov enako sv. Janezu spozna: »Jaz nisem Irislus". Noben svetnik ni naš Odrešenik in Zveličar: nobedet ni Sin božji ali pa Bog sam; le edini Jezus Kristus je naš odrešenik in zveličar, je Sin božji in živi Bog. Po pravici tedaj svela keršanska katoljška cerkev tisto češčenje svetnikiv graja in zaverže, če se svetniki s Kristusom v eno versfo jemljejo; pa tudi svetnikom ne moremo večega veselja storiti, kakor če po njih izgledu Kristusu služimo, po njihovih svetih besedah živimo ter po takem pobožnem življenji večno zveličanje dosežemo. b) Ker sv. Janez pravi, da ni ne Mesija, pa tudi ne Kristus, vprašajo ga še na dalje: »Kaj tedaj? Si ti Elija? [n je rekel: nisem". Elija je bil najimenitnejši izmed prerokov starega zakona, čudodelnik poln svete gorečnosti, ki je živel že devet sto let pred Kristusovim rojstvom; pa on tudi ni umeri, kakor umirajo drugi ljudje, timveč njega so angeli v gorečem vozu iz nad zemlje na kvišk6 odpeljali. Bilo je pa Judom tudi znano iz Malahijevega prerokovanja, da stari prerok Elija še enkrat na svet pride. Ker se je tedaj ojstro življenje sv. Janeza z Elijevim življenjem popolnoma vjemalo, začeli so Judje koj misliti, da bi on vtegnil Elija biti. Ko je sv. Janez odgovoril in djal: „Jaz nisem", je zopet le golo resnico povedal; zakaj po osebi ni bil Elija. Vendar je bil sv. Janez Kerstnik po svoji gorečnosti in po duhi drugi Elija; saj sta ga sv. angel Gabriel in Kristus z lastno besedo tako imenovala. Sv. Janez Kerstnik je bil po svojem opravilu ravno to, kar bode Elija, kedar zopet pride. Sv. Janez je Mesiju pot pripravljal, predno je prišel pervikrat, Elija mu ga bo pripravljal, kedar bode prišel drugibart. Sv. Janez je pokoril Jude pred pervim nastopom Kristusovim, Elija pa jim bo pokoro oznanoval konec sveta, predno Kristus pride sodit žive in mertve. Ljube duše keršanske! mi še nismo živeli, kedar je sv. Janez oznanoval kerst pokore v puščavi in kedar bode Elija prišel pokoro oznanovat pred sodnim dnevom, menda tudi ne bomo več živeli. Pa vendar bota ta dva sveta moža tudi nas spreobernila, ako ju vbogamo in pokoro začnemo delati. Kar je pridigal sv. Janez, bi nam gotovo povedal tudi Elija, ko bi ga doživeli, on bi djal: »Storite tedaj vreden sad pokore." Ako danes začnemo Bogu tako pridno služiti, kakor smo dosihmal služili svetu, svojemu telesu potlej pa satanu; če se mesto napuha [roprimemo ponižnosti, če na mesto lakomnosti postavimo rado-darnost ali miloščino, če bomo jezo premagovali in rajši krotko in poterpežljivo se vedli, de bomo prihodnjič s svojim truplom, ki je bilo dosihmal hlapec nesramnosti in drugih hudobij, -pravici in sramožljivosti služili: potlej se more redi, da zdaj današnje dni dopolnujemo to, kar je njega dni sv. Janez pridigal in kar bo Elija pridigal, kedar pride. c) Judje še tretjikrat vprašajo sv. Janeza ter pravijo: „Si ti prerok? In je odgovoril: Nisem." Sv. Janez je bil pa vendnr-Ie prerok, kakor slo minulo nedeljo slišali in po lastnih besedah Kristusovih: „Še več, kakor prerok"; zakaj pa taji in pravi, da ni prerok? zakaj pravi sv. Janez „Nisem", ko ga vprašajo ali je prerok? Glejte, predragi poslušavci moji! to je tako-le: Judovski pismouki so pervo, drugo in tretje vprašanje vzeli iz sv. pisma. Znano jim je bilo iz svojega zakona, da je Bog obljubil njihovim očakom mesto Mozesa nekega drugega preroka posebno imenitnega in ta ni mogel biti nobeden drugi, kakor Mesija sam. Od tega preroka je bilo govorjenje; poslanci ne vprašajo, ali je sv. Janez kak prerok, kakoršni so se sicer mnogokrat nahajali, timveč vprašajo, ali ni on tisti slavni prerok, ki ga je Gospod po Mozesu obljubil: Mesija namreč? Po tem takem je tedaj sv. Janez zopet moral odgovoriti in reči kakor je pred rekel: »Jaz nisem Kristus". Alite, dragi poslušavci keršanski! da to ni bila majhna čast za sv. Janeza, ker so Judje od njega mislili, da bi vtegnil biti ali Mesija, ali Elija ali pa oni slavni prerok? Ako bi sv. Janez bil prevzetnega serca ali pa častilakomen mož, bi mu ne bilo ležko pri svojih rojakih najimenitnejše slave doseči; k temu mu ni drugega treba bila, kakor da bi bil še sam to od sebe mislil, kar so Judje o njem mislili. Ponižni sv. Janez pa se brani vsake napačne časti, ki mu jo hočejo skazovati; on spozna in ne taji; on spozna: »Jaz nisem Kristus, nisem Elija, nisem veliki prerok". On se ni hotel bahati s tujim blagom. Akoravno bi bili mi v keršanskem življenji že tudi visoko stopinjo v kreposti dosegli, vendar se ne smemo ž njo ponašati. Ako bi se mi zdeli drugim ljudem zavoljo svoje pobožnosti svetniki ali celo angeli, mora vendar vsak izmed nas vselej spoznati in reči: »Jaz nisem". Nikdar ne bomo tajili, timveč vselej ponižno in odkritoserčno spoznali, da smo slabi ljudje in mnogoterim na- pokam podverženi, vilasti se pa pri sveti spovedi ne bomo sramovali ponižno spoznati pred Bogom in njegovim namestnikom vse grehe, ki smo jih storili. 2. Kaj pa misli sv. Janez sam od sebe? Ker sv. Janez po nobeni ceni to ni hotel biti, kar se jo Judom od njega dozdevalo, ga duhovni in leviti še enkrat vprašajo ter pravijo: „Kdo si pa, da jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj praviš snm od sebe?" Čujte tedaj, ljubi moji! kaj sv. Janez od sebe misli. On se ne misli drugega kakor a) sporočnika, ki pred Kristusom pot pripravlja in pa b) njegovega nevrednega služabnika. a) Sv. Janez odgovori: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok." Ta odgovor je bil čisto jasen poslancem, ki so bili farizeji in možje dobro podučeni v svetem pismu. Bilo jim je dobro znano, kaj pravi sveto pismo, vedeli so iz Izaijevega prerokovanja, da bo Mesija pred svojim nastopom poslal poročnika pred seboj, ki se bo glasil v puščavi ter oznanoval, da zdaj Zveličar pride. Ker se tedaj sv. Janez imenuje glas vpijočega v puščavi, ki ga jo že prerok Izaija za Kristusovega poslanca naznanil, tako jim ni mogel bolj očitno povedati, da je on Kristusov sporočnik. Zraven pa ne išče svoje časti, temu5 mar mu je le za čast Gospodovo, za čast Kristusovo. On seb0 imenuje glas. In kaj je lahkejšega kakor glas, ki se po zraku razleže in naglo vtihne in mine. Ta glas kliče in pravi : „Pripravljajte pot Gospodov". Sv. Janezu je bilo mar serca ljudi pridobiti, pa ne za se, temuč za Gospoda, ki ga je poslal. Iz tega izgleda si mora duhovni pastir posnemati in zapomniti, da pri oznanovanji božje besede ne sme nikdar iskati svoje časti, timveč zmirom mu mora le za božjo čast biti skerb edina. Vi pa, ljubi starši in predpostavljeni! vi pa opominjajte, svarite in kaznujte svoje otroke in posle ali podložne, kedar bo treba ne zavoljo sebe, ampak zavoljo Boga. »Pripravljajte pot Gospodov". Te besede veljajo nam vsem, zato, ker le v tem obstoji cilj in konec naših opravil, da bi se število služabnikov božjih od dne do dne množilo. Bog večni obvaruj, da bi bili mi med številom tistih, ki se je zoper nje pritožil sv. apostel Pavi in je djal: „Vsi namreč svoje iščejo, ne pa tega, kar je Jezusa Kristusa." b) Poslanci jeruzalemski pa so odgovorili sv. Janezu: „Kaj tedaj kerščuješ, ako nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok?" On pa jim odgovori: „Jaz kerščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil pred menoj, kteremu jaz nisem vreden jermenov od čevljev odvezali." Glejte, kuko se sv. Janez ponižuje, zdi se mu, da je nevreden služabnik Kristusov. Judje so si črevlje z jermeni na noge privezovali in jermene odvezovati je bilo opravilo poslov. Ker sv. Janez pravi, da ni vreden Kristusu jermenov odvezati, hotel je s temi besedami reči, da ni vreden njegov služabnik, njegov hlapec biti. Zakaj nek pobožen mož sebe tako malo obrajta? Zato ker je bil v resnici malo prida ali celo nič vreden, če se Kristusu na stran postavi in ž njim vred v eno versto dene. On je djal: Jaz vas sicer z vodo kerščujem — in jo hotel reči, kakor beremo v sv. evangelju sv. Lukeža: »Jaz vas sicer z vodo kerščujem, pride pa močnejši kakor jaz; on vas bo kerslil v sv. Duhu in v ognji." To se pravi; Moj kerst je le slaba podoba posve-čujočega kersta Kristusovega; moj kerst je le pripodobni obred ali ceremonija, ki nam kaže posvečenje svete pokore, in sam na sebi nima odzgor nobene moči, človeka njegovih grehov očistiti; jaz le opominjam s svojim kerstom grešnike, naj se s pokoro svojih grehov očistijo; kerst Kristusov pa bo iz svoje moči delil odpuščanje grehov, ker človeka napolni z milostjo ali gnado sv. Duha, ktera bo prišla iz nebes v podobi ognja in ki bo v sercih kerščenih z ognjem nebeške ljubezni plame-nela. Z mojim kerstom se človeško telo opere; Kristusov kerst pa bo opiral človeške duše po nebeško, na skrivno, na božjo vižo. Če so želeli Judje vedeti, kje je tisti, ki bo po nebeško kerščeval, mogli so izvedeti od sv. Janeza, ki jim je djal: „V sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznale; on je, ki za menoj pride." To se pravi: Tisti, od kterega vam govorim in pravim, da je Mesija, je že med vami stal; ni še davno, ker sera ga tukaj \ Jordanu kerstil; vi ga pa še ne poznate; prišel pa bo kmali za menoj in spoznali ga bote, kedar začne učiti in čudeže delati. „On pride za menoj", in je po človeški natori mlajši od mene, zakaj jaz sem bil šest mescev pred njim spočet in rojen; „vendar je bil pred menoj" po svoji božji natori; zakaj le po božji meri, če se večnost v rajlengo Yzeme, bil je Kristus pred sv. Janezom, ker je Krislus edini rojeni sin Boga Očeta, tedaj pravi Bog. S temi besedami je sv. Janez Kerstnik jasno dovolj dokazal, da Jezus Kristus, ki je obljubljeni Mesija, ni samo človek, timveč da je tudi Bog, ki se pred njim nebo in zemlja morata v molitvah uklanjati, ki je tako mogočen in svet, da v resnici ni vreden ne sv. Janez, pa tudi ne noben drugi človek, jermena njegovih črevljev odvezati. Sklep. V svetem evangelju se nič ne bere, ali so si jeruzalemski poslanci, duhovni in leviti v kakošen prid obernili pogovor s sv. Janezom Kerstnikom, ali ne. Blagor jim, če so mu verjeli, da je bil on le sporočnik Mesijev; če so verjeli, da je Mesija resnično prišel, in da nobeden drugi ni bil, kakor Jezus Kristus, ki je kmali potlej začel kazati s čudeži in z naukom, da je on tisti, od kterega je sv. Janez Kerstnik pričal. V apostolskem djanji sicer pripoveduje sv. Lukež, da je mnogo judovskih duhovnov prestopilo k Jezusovi veri po njegovem vnebohodu. če so bili med temi tudi oni judovski duhovni, ki so po besedah današnjega sv. evangelja poslušali sv. Janeza Kerstnika, more se terditi, da je sv. Janez že z današnjimi besedami seme njihovega spreobernjenja vsjal, in gotovo se mu zdaj v nebesih zahvaljujejo za dobre nauke, ki so jih slišali iz njegovih ust. Memo lepih naukov, ki ste jih pri razlaganji sv. evangelja danes culi, vas pa še prav lepo prosim, ljubi mojil da bi posebno ne prezerli, kar so jeruzalemski duhovni sv. Janeza vprašali, namreč: „Kdo si ti?" Danes in vsak dan, dokler božične spovedi ne opravite, naj se vpraša vsakteri pri večerni molitvi: „Kdo si ti?" Kakošen človek si? Kakošen kristjan si? Danes je kvaterna nedelja; molitve opravljajmo v tem času za mertve, pa tudi sami se za smert pripravljajmo, Minulo je zdaj nt samo četert lela v našem življenji, ampak dokončano bode imnli celo leto, le še dve nedelji in staro leto se bo poslovilo in morebiti bo tudi naše življenje že pri kraji. Kmetje imajo po nekterih krajeh navado, konec leta plačati in odrajtati svoje delavce in posle; poravnajmo tudi mi s svojo vestjo, uprnšajmo se nemudoma in marljivo: Kdo si pred Bogom? Ali si pravičen, ali si morda velik grešnik? Ko bi te Bog danes poklical pred sodni stol in bi moral stopili čez prag življenja v večnost, kam bi se ti pot pokazal, v pekel ali v sveto «ebesa? ,,Kdo si?u Amen, Homilija za 4. advenfno nedeljo. Jn je osit»wioval kerat pokore v odpuidenje grobov." Luk. 3, 3. V vod. Dsmes je četerta advenlna nedeljo, zadnja pred božičem, slednja pred spominom rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa. Današnje sveto evangelje pripoveduje, kako je sv. Janez Kerstui judovsko ljudstvo za prihod in sprejemanje Mesijevo pripravil; sveta katoljška cerkev je pa zapovedala, naj vsak pridigar to evangelje očitno bere svojim poslušavcem v nedeljo pred Kiistusovim rojstvom, da bi se kristjani pobožno pripravljali za god in praznik Mesijev, ki je že prišel. Sv. Janez je marljivo pripravljal Jude z oznanovanjem pokore nn prihod in sprejemanje Zveličarja, kakor sto slišali: „Oznanoval je kerst pokore v odpu=čenje grehov." Da bora ravnal po izgledu sv. Janeza Kerstnika, vam moram tudi jaz danes pokoro oznanovati, vašo ljubezen in pobožnost buditi, ter vas opominjevati, naj Jezusu Kristusu, svojem« Zveličarju, prinesete dober sad pokore za vezilo. To vse na« kaže današnje evangelje, ker nas podučuje: 1, Zakaj je treba še pred božičem se spokoriti? 2. Kako se moramo pred božičem spokoriti? — Pripravite se 1 Razlaga. 1. Znkaj je Ireba se pred božičem se spokoriti? Soj vem, ljubi moji farmani, da žo veste iz keršanskega nauka, kaj se pravi pokoro delati; pa nam tudi cerkveni očak sv. Gregor prav kratko povd, kaj je pokora, ter priča tako-le: „Pokoro delati se pravi, vse hudobije, kar smo jih storili, obžalovati in se jih kesati, potlej pa tudi nič več kaj storili, česar bi se pozneje morali kesati." Da je pa treba še pred božičem spokoriti se, nas vabi a) sv. adventni čas, b) volja božja, c) izgled sv. Janeza Kerstnika. a) »Petnajsto leto pa cesarstva cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa četertni oblastnik v Galileji, Filip njegov brat pa četertni oblastnik v Itureji in trahomiški deželi, in Lizanija celotni oblastnik v Abileni, pod velikima duhovnoma Anom in Kajfom." Zakaj nek sv. Lukež, ki hoče o spokornih pridigah sv. Janeza pisati, tako natanko popisuje čas, kdaj je začel sv. Janez kerst pokore oznanovati? Zato, ker nas sv. evangelist želi prepričati, da je bil takrat v resnici tisti srečni čas, ki si ga je izvolil Zveličar sveta, da bi se ljudem pokazal in razodel. Stari očak Jakob je že osemnajst sto let pred Kristusovim rojstvom prerokoval, da takrat, ko bo Mesija prišel, Judje ne bodo več sami svoji oblastniki. Zdaj pa vidite tedaj, da takrat, ko je sv. Janez jel očitno oznanovati, da je Mesija že prišel, zeol ptuji oblastniki gospodujejo v obljubljeni deželi. Poncij Pilat je bil Rimec; Herod potlej pa Filip sla bila pa sina Heroda velikega, tistega, ki je za čas Kristusovega rojstva ukazal otročiče betlehemske pomoriti, in sta bila rojena v Idumeji; pa tudi Lizanija je bil tujec*, Judje tednj niso imeli več kraljeve oblasti; moral je tedaj ravno zdaj Mesija priti, in tudi noben drug ni mogel biti, kakor Jezus, ki ga je oznanoval sv. Janez. Vsi, kteri zgodovine pišejo, vsi zgodovinarji tako ravnajo. Kedarkoli kaj posebno imenitnega pripovedujejo, povedo nam duhovske in deželske oblastnike, ki so tedaj vladali. Prihod Mesijev je pa nad vsemi prigodbami na zemlji najbolj imeniten. Prav po pravici pove tedaj evangeljski zgodovinar sv. Lukež, da je takrat vladni rimski cesar Tiberij, velika duhovna Anas pa Kajfež, da bi za zmirom, za yse čase slovelo, kteri možje so vladali in gospodarili, ko je Jezus Kristus, Sin božji, na svet prišel. In ravno ta prihod Zveličarjev, god in praznik njegovega rojstva, bomo po vsem keršanskem svetu skorej obhajali. Da bomo pa mogli ta imenitni, ta slavni dan častitljivo in vredno praznovati, moramo se pred spokorili. Saj je Kristus prišel na svet, da bi grehu konec storil; mi mu ne moremo tedaj na njegov god nobene veče časti skazati, kakor če se operemo svojih grehov v kopeli prave pokore in če si na vso moč prizadevamo greha se varovati. b) To je pa tudi v resnici volja božja. Sin božji je do tridesetega leta svoje starosti doma, v Nacarelu, tiho in pokojno živel; zdaj pa se je postil štirdeset dni in štirdeset noči; zdaj je šel k Janezu, da ga v Jordanu kersti; tu-le začuje glas iz oblaka: „Ta je moj ljubi sin, nad kterim imam dopadanje." Zdaj se ima ljudstvu očitno pokazati in vsem ljudem davno že pričakovano pomiloslenje in gnado oznaniti. Kaj se tedaj zgodi? »Gospod je govoril Janezu, Caharijevemu sinu v puščavi." To-le si le dobro zapomnite in nikarte pozabile, da je sv. Janez še le potlej začel pokoro oznanovati, kedar je že Gospod ž njim govoril; to se pravi, še le potlej, kedar mu je že Bog zapovedal in ukazal, Judom oznanovati pokoro in jih pripravljati, da bodo Mesija častitljivo in vredno mogli sprejeti. Ako bi bil jaz, ako bi bili vsi katoljški pridigarji tako srečni, da bi nam Bog sam razodel in povedal, kaj moramo zadnjo nedeljo pred božičem pridigati, gotovo bi nam rekel, da nam ni treba druzega oznanovati, kakor pokoro; zato ker nobena druga reč ni Bogu lako zoperna, kakor greh, in ker nobenega ni med nami, kteri bi grešnik ne bil. Ah ! vsi smo grešili in Boga razžalili in morebiti ne samo z malimi grehi, ampak ludi z grehi, ki dušo umorč. Ker smo vsi sklenili božični praznik Bogu všečno obhajali, moramo se že zdaj spokoriti svojih grehov in braniti se vsakoršne reči, ktera bi vtegnila grešna biti. V božičnem času, kedar praznujemo Kristusovo rojstvo, kedar obhajamo spomin Kristusovega prihoda na zemljo leto za letom, v tem času nas mora do živega ganiti dobrota, ki jo je Bog skazal Adamovim otrokom, tako da bomo izmed vseh stvari samo greh čertili, in objokovali. Kdor se pa zdaj brani pokoro delali, naj čuje, kaj pravi sv. apostel Pavi: „Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrotljivosti, poterpežljivosti in prizanesljivosti ? in no veš, da te božja dobrotljivost k pokori napeljuje? Po svoji lerdovralnosti pa, in nespokornem sercu si nakopavaš jezo na dan jeze, in razodenja pravične sodbe božje, kteri bo povernil vsakemu po njegovih delih." c) Jaz vam pa danes nočem sv. Pavla v posnemanje priporočati, timveč priporečujem vam rajši sv. Janeza Kerstnika, da bi po njegovem izgledu se poki/rili. O sv. Janezu pravi današnje sveto evangelje: „In je prišel na vso stran jordansko, in je oznanoval kerst pokore y odpuščanje grehov." Ta je tisti sv. Janez, ki je v maternem telesu od veselja poskakoval, ko je Marija Jezusova mati prišla pozdravljat Elizabeto svojo teto. Sv. Janez je menda že v maternem telesu videl prihod Mesijev; kako pa je sv. Janez ves čas svojega življenja obhajal advent ali prihod Kristusov? Žo od mladih nog je živel v puščavi ter nosil obleko, ki je bila tkana iz velbljudovo ali kameline dlake, in čez pas je imel usnjen jermen; jedel je pa kobilice pa divlji med. Ker je sv. Janez sam ojstro živel, ne moremo se čuditi, da so njegove pridige Judom šle tako do živega: »Oznanoval je kerst pokore v odpuščanje grehov." S kerslom svetega Janeza človek ni bil grehov očiščen, kakor s Kristusovim, ampak sv. Janez je s svojim kerstom ljudi le k pokori pripravljal in učil, da pokora dušo njenih grehov opere, kakor se z vero umije in osnaži človeško telo in znebi svojih madežev. Sv. Janez je pridigal ojstro pokoro za vsacega človeka; čolnarjem — davkarjen — vojakom, farizejem, duhovnom, vsakemu človeku brez razločka, še celo kralju Herodežu je brez strahu resnico v zobe povedal. »In k njemu j<5 hodila vsa jadejska dežela, in vsi Jeruzalemci, in so bili kerščeni od njega v reki Jordanu, ko so se obtožili svojih grehov." Trume ljudi so spreobernile pridige Janeza; s trdnim sklepom svoje življenje pobolšati so ga popraševali, kaj morajo storiti vsak po svojem stanu? , • On pa jim odgoril in je djal, da mora vsa kteri po okoliščinah svojega stanu po božjih zapovedih živeti. „Kdor ima dve suknji naj da temu (eno), ki je nima; in kdor ima jedi, naj ravno tako stori." Glejte tedaj, ljube duše keršanske, tako se je pripravljal sv. Janez, tako so se pripravljali pa tudi njegovi učenci, da bi pervikrat častno in vredno sprejeli našega Gospoda Jezusa Kristusa; njega in nje posnemajmo pa tudi mi vsako leto, kader je blizo spomin rojstnega dneva našega zve-ličanja. Zakaj nam ukazuje sv. cerkev, da se moramo postiti pred svetim dnevom potlej vsako advento sredo, petek in sa-boto, čeinu se sliši v ta sveti čas toliko pridig in keršanskih navkov, zakaj se bližajo množice pobožnih kristjanov zdaj k spovednicam, kakor bi bila že velika noč blizo, zakaj si pokore nakladamo, zakaj opravljamo vse te pobožne dela, kakor edino zavoljo tega namena, da bi svoje duše očistili in posvetili in rojstni dan Kristusov častitljivo praznovali? Kako pa se moramo pred božičem spokoriti, nas uči dalje današnje sv. avangelje. 2. Kako se moramo spokoriti še pred božičem. „Sv. Janez je oznanoval kerst pokore v odpuščenje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpijočega v puščavi: pripravite pot Gospodov, ravne storite njegove steze; vzaka dolina naj se napolni in vsaka gora in vsak grič naj se poniža; in kar je krivega bodi ravno, in kar jo ojstrega, gladke pota; in vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje." Prerok Jezaija je s temi besedami Judom prav za prav le prerokoval, da se bodo iz babilonske sužnosli zopet domu vernili: ker je pa ves stari zakon le podoba bila nove keršanske vere pa tudi odrešenje Judov iz babilonske sužnosti ne pomenja druzega, kakor tisto milostipolno odrešenje, s kterim je Sin Božji Jezus Kristus otel ves človeški rod satanove sužnosti: zato glas vpijočega pri vseh štirih evangelistih ne pomenja nobenega druzega, kakor sv. Janeza, ki je v puščavi oznanoval pokoro. Kakor je tedaj Izaija prerok, nekdaj davno pred že Jude k pokori opominjal, da bi jih bil Bog rešil babilonske sužnosti: tako je budil sv. Janez judovsko ljudstvo iz grešnega spanja k pokori, da bi bilo deležno božjega odre« šenja, ki ga je svet pričakoval od Kristusa. Enako pokoro priporočajo po tudi sv. keršanska cerkev svojim vernim vsako leto pred božičem, da bi se s pokoro vredne storili milosti ali gnad, ki jih je novorojeni Mesija prinesel iz nebes na zemljo . . Prerok Izaija, sv. Janez Kerstnik potlej pa naša sv. Mati keršanka katoliška cerkev, vsi trije, nas budijo iz tožlijvosti in grešnega spanja, po vseh cerkvah ge čujejo besede: »Pripravite pot Gospodov, ravne storilo njegove steze." Te besede so rečene po priliki ali pripodobi in pomenjajo to-le: Alite, kader gre kak kralj ali pa cesar svoje dežele ogledovat, prednjim se ceste poravnajo, pola popravijo in osnažijo? Glejte! tako morajo tudi ljudje Kristusu pot pripraviti to so pravi: vsak kristjan rfaj pripravi svoje serce. Ljudje morajo že pred svoje greha obžalovati, svojo vesl očistiti, svoje življenje poboljšati, svojo dušo vpokojiti in pomirili, da bi bili po takem pripravljanji bolj pripravni, Mesijeve nauke poslušati potlej pa tudi po njeh živeti. »Vsaka dolina naj se napolni," plašne duše namreč, tožljive in zaspane duše naj se predramijo, ljudje, ki so vse njihove misli in želje v posvetno robo zatelebane, ljudje, ki so njihove serca polne oskrunjene poželjivosti, ljudje, kterih hrepenjenje sili samo za minljivo lepoto obličja, ljudje pravim, ki so jim vse nebeške želje pluje, nepoznane ali vse že davno pozabljeno, ti ljudje, te duše naj so poženejo na kviško s polnim zaupanjem v pomoč milosti božje, da bo svitloba solnca pravice posijala v lamne kote njih serca, da jim bo tako mogoče prazne predale svojega življenja napolniti z blagom keršanskega djanja! »Vsaka gora in vsak grič naj se poniža," pripognite se prevzetne duše, ponižaj se na-puhnjeno ljudstvo pod mogočno desnico Hožjo; zakaj če je ona prevzetne angele pahnila spred nebeškega trona v peklensko jamo, se tudi tebe ne bode boljša godila, ker na visoke verhe nar rajši leld nebeške strele. »Kar je krivega bodi ravno;" to ge pravi: poplačajte svoje dolgove, poravnajte storjeno škodo, povernile ptuje blago. »Kar je ojstrega, naj bodo gladke pota," konec storite vsem razparlijam, namesto sovraštva stopi naj bratovska prijaznost; serca, ki so bile dosihmal stanovališca jeze, togote, krega in prepira, naj se spremenijo v tihe, mirne in pokojne kamerce, kjer bodo kraljevale poterpežljivost, krot-kost, ljubezen, pokoj in mir, zakaj prišlo si bo varne stanova- lišča iskal jagne božje, Jezus Kristus, krotki in poterpežljivi kralj miru. »In vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje," to se je že dopolnilo, ker se je Sin božji vsem narodom razodel; zakaj njegove svete nauke so apostoli in njihovi nasledniki razširili po vsem svetu. „Vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje." Te besede se bodo na sveti dan tudi pri nas dopolnile, če se bomo že pred božičem spokorili; mi ne bomo nič na škodi, dasiravno že blizo devetnajst sto let po Kristusovem rojstvu živimo, ampak spomin njegovega rojstnega dneva nam bo toliko pomagal, kolikor tistim, ki jih je sv. Janez v Jordanu kerščeval; vsaj Jezus ni samo za Jude na svet prišel, za vse ljudi, ki so kdaj vanj verovali, ki verujejo in ki bodo še bolj pozno za nami po njegovi, veri živeli: »Vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje." Kdorkoli bo s pravo pokoro Kristusu pot v svoje serce pripravil, bode ga gotovo čutil priti pod svojo streho in prinesli obilno milosti in gnade božje, ki ga bo ž njo ogreval in tolažil v križih in bridkostih. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj ledaj zmirom pri nas in nad nami kraljuje. Amen. Osnovane pridige za sveto leto. Za 24. pobinkostno nedeljo. [(Kaj je sveto leto? Cemu je to syeto leto?) „ Velik vihar je vstal na morji, tako da so valovi čolnio pokrivali." Mat. 8, 23. V v o d. Sveti očetje pravijo, da je barka sv. katoljska cerkev ... tudi hudi valovi od začelka do danes ... Jezus je vkrotil burjo na morju, tako tudi kroti burje v sveti cerkvi: »Glejte, jaz sem pri vas... Jezus pa je šel v nebesa, vidni njegov namestnik je sv. Oče: »Ti si Peter ... in vrata peki... Kako pa brani sv. Oče kat. cerkev? On nima vojakov, mečev .. on ima duhovno orodje in ravno zdaj je eno lako spet v roke vzel. Slišali ste zvoniti včeraj; kaj to pomenja? -Sv. Oče je prijel za orožje in vabi, naj se tudi verni... in to je sveto leto. Zatorej vam danes povem: 1. Kaj je sv. leto. 2. Cemu je to sv, leto. Razlaga. 1. Sv. leto je svet čas, ob klerem sv. Oče vernim popolnoma odpustke, spovednikom pa posebno oblast podele. Tukaj naj se razloži nauk o odpustkih: kaj jo odpustek, kaj ni — dokaži, da so v cerkvi vselej bili v navadi, kdo da ima oblast deliti jih. (Glej „Slov. Prij." I. 1858 str. 651 - tudi bukvice za Kerško šk. letos izdane str. 9.) 2. Cemu je to sv. leto? Da se razširja sv. cerkev,— itd. glej pastirski list — Ni ga bilo časa, da bi razsajala hujša burja po sv. cerkvi: glej past. list ali pa tudi gorej imenovane bukvice str. 5.—Naj se torej oživi sv. *era, upanje, ljubezen, molitev in pokora, da se burja pomiri (glej past. list za Kerško škofijo). Sklep. Učenci so v nevarnosti vpili: „Olmi ... Tudi mi bomo klicali, pa ne samo mi, celi kerš. svet z nami ... ali mar ne bode nas uslišal ženin in poglavar sv. cerkve? Da nas pa usliši, treba je prave pokore, da pride naša molitev iz Bogu dopadljivega serca ... Če tako kličemo, Jezus tudi nam poreče : »Kaj ste boječi... stegnil bo svojo desnico in navslala bode tihota." Amen. Za 25. in poslednjo pobinkoštno nedeljo. (Sodni dan nas priganja, naj se poslužimo sv. leta.) „Takrat se bode prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu; in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo videli Sinu človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom." Mat. 24. V v o d. Slišali ste besede od sodnjega dne, — res so strašne (povej kako bode). Ali ne pretrese vas, kar ste slišali; (tukaj se more pravili pripovest od sv. Melodija, ki je podobo od posl. sodbe namalal Bogoru in ga s tim spreobernii). Tudi vas naj bi spreletele te besede in pokazal vam bom, da nas misel na sodnji dan res priganja poslužiti se sv. leta. Razlaga. 1. Sodnji dan gotovo pride, pa ne vemo kdaj? Res se bode vse to godilo, kar sv. evangelje pravi, zakaj Jezus Slov. Prfjut«!. 35 sani to pripoveduje. Pa kdaj, tega ne vemo, še angeli ne, le ... Morebiti, da še mine 1000 in .. . let, morebiti le malo časa še... pa naj bi minulo res še milijonov, kaj nam to pomaga? kakor nas smeri najde, tako nas bo našel tudi sodnji dan. Ali pa veš, kdaj umerješ? Poglej grobove ... Torej ne zanašaj se; poslušaj glas sv. Očeta, ki te kličejo . . . zdaj je še čas .. . morebiti pa poslednji, — če to zamudiš, morebiti .. . Glej čas sodn. dnu ne vemo, in ravno to nas priganja .. . 2. Jezus Kristus bode sodil. „0če nikogar ne sodi, ampak ... in „vidili bodo Sinu človekovega priti. .." Ta Jezus, kterega ste videli... spet pride". .. In ravno la Jezus je nam bogate zaklade sv. odpustkov drago kupil za sveto kerv in smert (popisuj), — ravno ta Jezus je tudi sv. Očetu oblast do teh zakladov . .. ravno la Jezus po sv. Očetu nas kliče, naj pridemo ... kaj bomo odgovorili, ako vse zastonj, ne poslušamo ... sram nas bo in vpili bomo: „Gore zasujle . .. Kako veselo za tiste, ki so poslušali in prišli: Izbrisani vsi dolgovi in vse kazni... Ne zabimo, da J. pride, poslušajmo torej glas njegovega namestnika ... 3. Sodnji dan bomo želi na večne čase: »Pravični pojdejo v ... hudobni pa v... Slišiš grešnik, kaj čaka? Slišim, pa pretežavno mi je, to ali uno hišo zapustiti, te ali une osebe se ogibati, to ali uno krivico poravnali itd.. .. Verjamem ti, da je težavno ... pa prašam, ali ne misliš, kaj je večnost, ali ne bode še hujši . .. Zdaj gre prav lehko, stori le to ... zdaj so zakladi odperti, s kterimi se Bogu plača tvoj dolg . . . sodnji dan ga boš sam plačeval in na večno.. . Tudi ti pobožni kristjan ne zanemarjal.. . res d^ si prizadevaš, pa vendar slabi smo, koliko madežev je tudi na naših dobrih delih...glej tudi te kazni se izbrišejo in čist boš sodnji dan, kjer bo sodba na večne čase. Sklep. Danes je konec cerkvenega leta, enkrat bo tudi našega življenja... in kakoršne nas smert najde, taki bomo sodnji dan ... Zatorej storimo danes rajtingo, poglejmo, kaka je z nami in poslužimo se, zdaj so dni zveličanja! Amen. Za I. adventiio nedeljo. (Kaj storiti, da se vdeležimo sv. IctaV) „Kedar boto videli, da so to godi, vedite, da jc blizo božje kraljestvo." Luk. 21. V v o d. Spet slišite besede od sodnjega dnu ... dvakrat sv. cerkev, ker so strašne in kot trobenta... Zatorej tudi jaz danes še enkrat ponovim, kar danes S dni: Poslužite se sv. leta; zakaj (ponovi vse tri odstavke). Mislim in tudi zaupam, da ga ni med nami, ki ne bil bi volje ... Pa marsikteri morebiti ne ye prav, kaj mu storiti. Zatorej danes kažem, kaj da nam je storiti, da si pridobomo gnad in milost sv. leta." It a z I a g a. To nam prav lepo in jasno povedo besede današnjega berila. 1. Treba je, da od spanja vstanemo. Kdor se zbudi in vstane, se zave. Dokler človek spi, ne ve, ne vidi . . . Taka je z grešnikom, ne vidi, sliši, dela pa nič za nebesa; mertev je! Naj se torej zbudi iz spanja. Premišljuj, kaj si grešil (ogledalo pri izpraševanji vesti), glej in spoznaj, kako žalostno je s teboj .. . 2. Treba je, da veržemo od sebe dela teme. Kako se hočemo znebiti svojih del teme ali grehov? Spoved je tista kopel... pa kako? ponižno, odkriloserčno ... za nektere tudi dolga spoved ... Če tako spovemo, vsi grehi izbrisani in odvzeti .. . 3. Treba je, da pošteno hodimo kakor po dnevu. Ni še zadosti, da se grehov znebimo, treba tudi dobrih del... Najpred stori, kar sv. Oče predpisujejo (povej), po tem obljubi za naprej dolžnosti kristjana, svojega stanu zvesto spolnovati... vbogaime dajati, moliti, postili ... ne v požrešnosti .. . 4. Treba je, da Jezusa oblečemo. Jezus hoče k nam priti in v nas stanovati, da svoje sklepe deržati zamoremo. Zatorej prejmite presv. rešnje Telo (povej kako) ... Če tako prejmete, ostal bode tudi v vas, in bote pobožno živeli in kazali y djanju, da sle J. oblekli. Sklep. »Poglejte in povzdignite ... da! vaše odrešenje je blizo, sv. leto se vam ponuja...poslušajte in storite, da se ga vdeležite; 35* Zdaj veste, kaj vam je storiti (ponavljaj). Ako se to godi, potem »vedite, da je blizo božje kraljestvo!" Amen. Pridiga za god Marijnega iieomad. spočetja. „Kdor mene najde, bo našel življenje in prejel zveličanje od Gospodo." Sal. prip. 8, 30. (Podamo to pridigo, ki se lahko zasuče tako, da se prilega sv. letu.) V v o d. Materin god je dobrim in hvaležnim otrokom vselej veliko veselje. Kedar se v letu povrača, vselej jih spominja na njih brezštevilne dobrote, in zato zdihujejo k Bogu, naj bi jim še mnogo mnogo let ohranil dobro, preljubeznjivo mater. Se, ko materne koščice Irohne v černi zemlji, še so jim na misel dan na dan ljuba rajna mati, in misel na njih radodarne roke jim ne pripušča drugače, kakor, da zanje molijo, naj bi jim Bog vse to, kar so oni njim storili, v nebesih stotero povračeval. Kakor je pa spomin na mater dobrim otrokom v življenji in po smerti vedno prilika, hvaležnost skazovati, tako je za katoljškega kristjana vsak Marijin praznik, ki ga svela cerkev skozi leto obhaja, dan veselja, dan zahvale, dan priserčnih priporočil v njeno priprošnjo; saj, kjerkoli Jezusa molijo, ondi časte tudi njegovo presvelo mater Marijo. In kdo bi je ne častil, tiste, ktero je Bog sam z vso obilnostjo svojih milost oblagodaril, nje, ki je vsa čista, sveta in nedolžna, ki je prijatlica nebeškega ženina in madeža ni na njej? Kdo bi je ne častil tiste prelepe neveste sv. Duha, ki v svoji svetosti vse izvoljene Božje, vse verste angelov in nadangelov visoko prekosi, tako, da se po pravici imenuje: kraljica angelov, kraljica svetnikov? Njo edino si je sin Božji med vsemi milijoni njenega spola izvolil za svojo mater, in jej za tega voljo madež izvirnega greha že v tistem trenutku izbrisal, ko se je v maternem lelesu sv. Ane spočela. Zalo svela cerkev nanjo obrača besede v Salomonovih pripovestih: »Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda." In v bukvah pregovorov govorf sama od sebe rekoč: »Gospod je vse bogastva svoje milosti v moje roke položil, da ž njimi obogatim tiste, ki me ljubijo." (8 ) Ker ima torej vse bogastva Božje milosti v rokah, kličimo jo na pomoč 1. da nam sprosi gnado pravega spoznanja, 2. da nam sprosi gnado resnično pokore, in 3. da nam sprosi gnado srečne zadnjo ure.— Koliko da nam je vsega tega potreba, hočemo danes ob kratkem premišljevati, — Kraljica, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas! Razlaga., 1. Da se bolnik zdravnikove pomoči posluži, je poprej treba, da svojo boiehnost občuti, in se svojih bolečin zavč, zakaj nihče svoje roke ali svoje noge ne obezuje, dokler ne v