Obeinske volitve na Slatini. Pred kratkim so naši »Nemci po sili« razupili med svet, da jih hočenio Slovenci kar utopiti v žlici vode. Mogoče bi to skoraj bilo, kajti labko jih preštejemo vse na prste desnice. Drugi pa, ki se repenčijo za Nemce, niso znali po nemško prositi niti za »papo« takral, ko so še »v janjki« skakali. Torej v naši občini ne grc za Nenice in Slovence, ampak za varčne, pravične gospodarje. Nekdaj ste bili brez občinskih dolgov in kasa tudi ni bila prazna, zdaj pa tičite globoko v dolgovih. Odkod to ? začeli so se popraševati razumniši kmetje in sprevideli so, da je temu krivo slabo gospodarstvo v Slatinski obeini. Rea je lako; le poglej, kako se tu gospodari. Leta 1875 izposodili smo si za šolsko popravljanje 8000 gld. od Graške hranilnice. Pred par leti nas pa branilnica toži za 7797 gld., ko smo že skoraj mislili, da je vse poravnano. Župan sam je spoznal vsled računa od 5. februvarija 1891, da se je za šolo vplačalo že 6296 gld., dolg pa se je znižal le za 200 gld. Od kod to? Iz te tožbe smo izprevideli, da župan od dne 1. novembra 1887 do dne 5. maja 1890, torej polčetrto leto, ničesar ni plačal v Gradec, pa tudi za vsakdanje šolske potrebe nič v tem celem času; kje je ta denar? S takim gospodarstvom nain je pa Se nakopal veliko tožbinih stroškov. Lani nam je občinske doklade kar za polovico povišal, od 20 "/„ je poskočil na 40 %, Pri krčmarjih celo na 55 "/0- Tako je dobil okoli 4000 gld. za občinske potrebe, a še to niu ni zadostovalo; izposodil si je vrh tega 600 gld. Ali sube jejo? V naši občini bi ne trebalo tri, štirikrat viših obe. doklad, kakor drugod, ker ima toliko pristranskih dohodkov: mnogoštevilne privolbe, visoko najemščino od lova; a vrhu tega si pa Slatina sama popravlja ceste na deželne siroške in oskrbljuje svoje reveže. Kam gre torej denar? Ali je zdajšnji župan varčen gospodar? Do letos je imel kaso obrtne zadruge v svojib ro kah, pa v takein neredu in pomanjkljivosti, da se bo vsled tega moral zagovarjati pred sodnijo. Svojo revščino je lani dne 5. februvarija sam spoznal pred okr. glavarjein, ko se je izgovarjal, da so taki računi za-nj pretežki. Ni čuda, da ga okr. glavarstvo ni maralo več ter ni dopustilo, da bi ae še volil za načelnika kr. šolskemu svetu. Čuditi" se je, da se naš župan vzdržuje že 11 let. Letošnje volilne pole so nam to razmotrile. Okoli 40 naših davkoplačilcev je izpustil, češ : ti nimajo pravice voliti, našim volileem je manjšal davek in jih postavljal v tretji razred, sam sebi ga je pa povišal ter se zapisal v prvi razred, a letos se je reklo: prijatelj, pomakni se niže — v drugi razred! Več oseb si je vpisal, ki nimajo volilne pravice, kajti ne plačujejo tukaj nobenega davka, med teini dr. Hoisela. Gospod doktor, to ni bilo možato, da ste tukaj že toliko let volili brez pravice! Letos srao jim stopili na rep, zdaj pa cvilijo po svetu, češ, kake krivice jim delamo. Da bi bili rajši molčali, opraii se več ne raorete. Le na prsi si trkajte rekoč: meaculpa! Pri takih razmerab se nam zdi čudno, da celo dva deželna uradnika P. in K. kar na svojo roko pritiskata na Slatinske delavce in jib plašita, češ: službo zgubite, ako ne pojdete z nami. Ali ne delata na škodo svojih gospodov? Slatina plačuje 3366 gld. davka, ona ima torej največi dobiček, ako se znižajo občinske doklade. Le ostanita pri svojem kopitu, mi 'bomo že voHlve opravili brez vaju. Sicer pa, kmetje, bodite preverjeni, da nihče ne bo zgubil službe, kajti ravnatelj gosp. Šubert se ne meSa v naSe volilve; posebno voznikom se ni treba bati. Kdo bo pa vozil slatino, morda Miglič s svojim bikom? Torej na noge! Volite si pošlene, varčne može iz vseh okolic, ne samo, kakor do zdaj, iz Slatinske okolice.' Pomislile, če mi zinagamo, kar je gotovo, otresemo ae za vselej nemške Sole, katero vrivajo naši ob- čini, ko je ni marala cela nadžupnija, To bi bilo kaj drago »darilo«; kajti Mariborska hranilniea je vknjižena na njej z 10.000 gld. (glej zemlj. bukve št. 109), a vrhu tega ima pa še njen lastnik, nemški šulverein pri njej iskati 8000 gld. (glej »Gr. Tagblatt», 9. sept. 1891). Kako vam bi bilo mogoče poravnali tak dolg pri slabih letib, ko Se imate pri Svetokrižki šoli plačati okoli 7000 gld. ? Kmetje, zdaj je čaa, da si poinagate, pozneje bo kes zastonj. Nihče naj ne ostane doma, zanašajoč se na druge. Ob dnevu volitve pa si poglejte, kdo je z vami, kdo proti vam; nasprotnih rokodelcev, krčmarjev in trgovcev ne podpirajte več na svojo lastno škodo. Hvoji k svojim! Izvolite si župana, ne, pred kateriin bi se tresli, ampak župana, ki vas bo ljubil \n vi njega! Volilei pogum, Bog je z nami, zinaga bo naša! —r—