ELQ5IL0 SLOVENSKE /'\f i i I / ii / ' / / / / / / / // ŽENSKE ZVEZE V AM ERI KI 11 m / MRS. EDWARD G. ANCKL (Olga JMarie Erjavec) Joliet, Illinois Officipl Publication of the Slovenian Women’s Union ofAmerica 'J0 imber 10 October, 1946 Volume 18 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Ustanovljena 19. dec., 1926 v Chicagi, Illinois Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women's Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor — Rev. Matthew F, Kebe...................223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Honorary President — Marie Prisland...............1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. President — Albina Novak..........................6516 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. 1. Vice-President — Mary Godez....................526 Water Street, Sheboygan, Wis. 2. Vice-President — Mary Urbas..................15312 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. 3. Vice-President — Mary Theodore................Rte, 1 Box 30, Hibbing, Minnesota. 4. Vice-President — Mary Markezich...............2809 East 95th St., South Chicago, 111. 5. Vice-President — Mary Tomsic....................................Box 202, Strabane, Pa. 6. Vice-President — Anna Pachak................322 West Northern St., Pueblo, Colorado. Secretary — Josephine Erjavec..................527 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Treasurer — Josephine Muster............................714 Raub Street, Joliet, Illinois. 1. Trustee — Mary Otoničar..................... 1110 East 66th Street, Cleveland, Ohio. 2. Trustee — Mary Lenich..........................609 Jones Street, Eveleth, Minnesota. 3. Trustee — Josephine Železnikar....................2045 W. 23rd Str., Chicago, Illinois. STANDING COMMITTEES ADVISORY COMMITTEE * President — Frances Susel.......................15900 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. Helen Corel..............................'.......67 Scholes Street, Brooklyn, New York. Anna Kameen.....................................Depot Street, Forest City, Pennsylvania. EDUCATIONAL COMMITTEE President — Albina Novak..........................6516 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio. Anna Petrich.........................................2178 Burton Street, Warren, Ohio. Gladys Buck.......................................10036 Avenue L., South Chicago, 111. Sophie Golob...................................737 Holmes Street, Indianapolis, Indiana. Marie Schlamann...................................222 E. 7th Street, Leadville, Colorado. YOUTH AND RECREATION COMMITTEE Director of drill teams — Marie Floryan...........5830 W. Mineral St. West Allis, Wis. Director of Juvenile Activities — Evelyn Krizay............83 - 29th St., Barberton, Ohio. Directors of Sports: Midwestern division — Josephine Ramuta, 1305 No. Center St., Joliet, Illinois. Eastern division — Elinore Hrovat, 3524 E. 82nd St., Cleveland, Ohio. ZARJA - THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Managing - Editor Albina Novak Editorial office: 6516 Bonna Avenue, Cleveland (3), Ohio Telephone Endtcott 5882 Publisher, "Zarja”, 1637 Allport St., Chicago 8, 111. Reentry for Second Class Matter applied for at Poet Office at Chicago, Illinois. All communications ft>r publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and If band written use ink. Write plainly, especially names and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. LETO XIII — ŠT. 10 OCTOBER, 1946 VOL. XVIII — NO. 10 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE — M. O < Slovenci pravimo OČE, kar pa bi ne bilo povsem pravilno. Reči bi morali OTEC, kakor pravijo drugi Slovani in kakor so ga tudi naši dedje imenovali. Samo klicaje ali v nagovoru so mu rekli OČE. Tako ga, seveda kličejo tudi vsi drugi Slovani. V slovenskem besedilu se je peti sklon prelevil v prvi sklon zato, ker so očeta vsi vsevprek in vsepovsod za vsako stvar zvali in vpraševali. Na ta način se je vedno slišalo OČE, OČE, OČE, OTEC pa nikdar, ali manj in manj. Sčasoma so OTCA pozabili in le še očeta poznali. OČE je bil namreč pri naših starih sila spoštovana, čislana in ljubljena oseba. OČE je že odnekdaj naprej molil, prvi zasedal stol, prvi zajel in napil; za njim šele so po starosti sedli desno in levo njega ostali člani družine. OČE je imel vedno prvo in odličilno končno besedo. Kadar je govoril on, so drugi poslušali; nihče mu ni ugovarjal. Do očeta so imeli neko sveto versko spoštovanje. Očetovo prvenstvo je bil zakon v zadrugi. Tako je bilo za časa poganstva. Ko pa je sv. Krst naše prednike posinovil nebeškemu Očetu, tedaj je morala četrta božja zapoved kaj domače in razumljivo zveneti v ušesih starih Slovenov. Odslej so Slovenci očeta spoštovali ne le radi starih verskih in družabnih zakonov ampak še najbolj zaradi edino-pravega Boga nebeškega Očeta, Očeta vseh očetov. Očetovstvo je pri Bogu velike važnosti. “Prva in glavna zapoved” nam nalaga Boga ljubiti kot Gospoda, Jezus pa nas uči prositi Boga kot Očeta (Ljubi Gospoda svojega Boga ...” — “Takole molite: OČE naš, kateri si v nebesih . Odrešenik Boga mno- gokrat imenuje OČETA. Bog je izbral sv. Jožefa za krušnega OČETA svojemu Sinu. Očetovstvo je v veliki časti pri cerkvi in ljudstvih. Iz prvih časov, časov cerkvene zgodovine poznamo OČETE sv. Cerkve, očake v družbi s preroki iz litanij. Vsak prejme duhovnega Očeta in mater pri sv. Krstu — botre. Iz posvetne zgodovine so nam znani OČE in očetje domovine. Poznamo mestne očete — mestne svetovalce. Kadar hočeš starejšega možaka počastiti mu praviš OČE, ker to je obenem spoštljivo, prijateljsko in uljudno. Kaj pa moj, tvoj in njegov OČE? Poglej kaj dela in kaj govori kot OČE, pa boš spoznal, da je OČE gospodar in naš sluga obenem; predstojnik in hlapec; KEBE. ) E naš rednik, varuh in učitelj. Očetovo delo plačuje vse naše potrebne in nepotrebne stroške; zdravnika in advokata, nagrado in globo. Rad bi še več zaslužil, pa mu ni mogoče. Dela v rudotopilnici. Znoj mu zaliva oči, pot se cedi iz celega njegovega telesa hkrati. OČE preceja rastopljen kamen in železo, kakor je prejkedaj njegov OČE precejal mošt v stari domovini. Za kar prime je sila teško in neokretno. Prašno je, "kadi se, po plinu smrdi in olju. Ali beže očetove misli na polja in livade njegovega rojstva v stari domovini? Tako je Adam nekdaj mislil na izgubljeni raj. OČE nima niti časa za to, paziti mora na se in na druge, ker sicer je lahko vseh skupaj konec. Ta kraj in delo je bolj peklu podobno. Zraven pa ropotajo stroji, para sika, ogromno kladivo razbija, da se tresejo betonski temelji in cela plast zemlje pod njim. Tak dirindaj je kot da hoče biti sveta konec. — OČE dela pod zemljo. Še noben črv ni prodrl tako globoko v zemeljske tmine, kakor OČE. Pa hrešče temelji hriba nad njim. Ali bo padlo ali ne? OČE je črn kot škrat pa luč ima na glavi. Tudi tukaj se kadi in smrdi. Zraka ni dovolj in prostora, da bi razvalil dim in prah. Leščerba na njegovi kapi komaj brli. kakor njegovo življenje v okovih more pod zemljo. —• Posluša. — Tam nekaj poka: oster, komaj slišen prasket: Nevarnost da pade strop. Treba je novega stebra, da bo držalo. Pa včasi vsa opreznost in vsa pravila nič ne pomagajo. Bog in sv. Barbara, patro-na rudarjev naj pomaga. — Včasi mora delati v vodi, včasi v blatu, kar vse je polno reumatizma. Koliko dela opravi zastonj! — Naj dela OČE v tvornici ali v jami, na polju ali v uradu, nikjer mu ne plačajo vsega truda in vseh skrbi. — Utrujen, da se, kakor struna, trese vsaka žilica v njegovom telesu mora prenašati pa še sitnarije in muhe raznih nadzornikov. Kaj ne bo OČE siten, ko gre domov! Stopi v salon, da izpije požirek žganja in časo piva; saj Bog ve, da ga je potreben. Malo mu odleže, vendar pijača diši iz njega, je vžil na skoraj prazen želodec. Nič ne de. "Mati" je razumna in uvidevna ženska. Začuti pijačo na njem, pogleda mu v oči, pa mu prinese steklenico z žganjem in pivo. Na, popij malo! Utrujen si, revež. Kopelj je pripravljena, jed bo prec na stolu, pa se boš odpočil. Mary, copate za očeta! Lulo in tobak, pa časopis, da bo bral! “Revež" se nasmehne: “Lenka, ti si najboljša ženska na svetu.” “Ti si pa najboljši mož,” mu zašepeče. Ko se koplje že žvižga poskočnico. Ko obuje copate vzame najmlajšega na koleno, da jezdi konjička. Potem pa delata z ženo načrte za bodočo iatmico. Povem vam, da je vse trpljenje pozabil. Ha-ha, življenje je veselje! In Bog je dober! — Tam je bilo pa drugače. “Ta stara” zavoha pijačo, zakonska ljubezen pa v kotu zajoka. Družinska sreča si zakrije obraz, pa beži od hiše. Še slabše je včasi. Grem, pa vidim očeta sedeti na hišnem pragu. Še precej mlad je, toda njegovo telo je preganjeno, kakor mokra brisača, ko jo vržeš čez klin. Glava se mu je povesila med kolena, roke pa drži stegnjene vstran, kakor peroti umirajočega galeba. Dinner bucket mu je že prej zdrknil iz prstov. “Hej, prijatelj, kaj je?” ga pobaram. Prav počasi vzdigne glavo. Obraz je prepaden, bled; oči mežeče, rdeče obrobljene. “Nje ni doma. Ključ je vzela seboj, pa nemorem v hišo.” — Kasneje sem ga še večkrat videl. Za praznje je bil šlapovo oblečen; vedno sam. Smeh ni nikdar obsijal njegov obraz. . . Ona pa cela lady. Nasmeh se je držala, oči so se ji iskrile. Samo kadar je proti hiši zavila se ji je skremžil obraz, pa ga hitro uravnala, ker se je bala, da bi se ji gube poznale na licu. Še to naj rečem. Če so šli starejši ljudje mimo te ženske, so gledali vstran, dekleta pa so si imela ob taki priliki toliko za povedati, da so jim kar lica žarela; toda razgovor ni bil nikdar o njej. Njen mož je bil res revež in oboje otrok. Tako ne sme biti nikdar, nikdar! Dotična ženska ni bila Slovenka. Ko je OČE v starem kraju dovršil svoje življensko delo si je zapisal “kot” pri hiši. Ponavadi je res dobil kot; odslej so drugi govorili, on je moral poslušati. Če bi zastavil besedo, bi dobil pod nos: E, kaj boste vi vedeli! V Ameriki imamo za očete dobro navado, da obdrže vajeti v rokah do smrti. Toda mnogokateri oče nima k a j držati v rokah, ker si zaradi enega ali drugega vzroka ni mogel ničesar pri-štediti. Društvena posmrtna podpora je, seveda; starostna pokojnina pri industrijskem podvzetju, kjer je bil zaposlen je mogoče tudi; celo kakšna državna podpora bo, če treba. Toda, žena, sin in hči, če hočeš očeta razveseliti, mu prinesi steklenko dobrega žganja, zaboj piva mu kupi in tobaka mu prinesi, da bo včasi iz pil za zdravje in da si bo svobodno zakadil. Spomni se njegovega godu in rojstnega dneva. Lepo se razgovarjaj z njim, povej mu vse novice. Poprosi ga, da bo kaj naredil, kaj lahkega. Pokaži mu, da je potreben pri hiši, da ga imate radi, da nikakor ni odveč in v napotje mlajšim. Kaznuj vnuka, ki bi se napram dedu nespoštljivo obnašal; pouči otroka. Tako bo prav za vse, in blagoslov božji bo spremljal tebe in tvoje. Veliko prokletstva pa je na tem svetu, ker so ljudje pozabili prastaro slovensko pravilo in božjo četrto zapoved. Četrta zapoved je dobra za stare in mlade, kjer se je mladi držijo; slaba pa za vse, stare in mlade, kjer se po njej ne ravnajo. Težek je križ, ki ga nosi oče. Odkar je oče, je delal največ za druge. Sedaj se je skrivil hrbet pod težo, noge so otrpnele in pešajo. Treba bo križ odložiti. In Bog to vidi, pa pokliče očeta k sebi. A ko je bilo sicer vse prav, bo za očeta kaj lahek račun, kajti vsprejemal jih je ko so prihajali na svet; oblačil jih je, hranil jih, tolažil; veselil se je z njimi in žalostil. Učil jih je prav, dober vzgled jim je dajal. Zadnjikrat na zemlji jih je blagoslovil; spovedal se in Boga prejel; zatisnil oči, umrl. Umrl? Očetovo dušo prevzame tako sladka miloba, tako veselje, da bi vriskal in pel. Nebeški Oče ga je vzel k sebi nebeško večno življenje. — Vidva pa, hči in sin, molita zanj, da vaju bo oče iz nebes blagoslovil, pa da bosta tudi vidva enkrat dosegla večno srečo. OB PRIČETKU JUBILEJNE KAMPANJE g prvim oktobrom se prične naša nova kampanja, ki bo v počast 20 letnice Zveze. Doba te kampanje bo najkrajša izmed dosedanjih kampanj, zato je upati, da bo tudi najbolj živahna. Kampanja bo zaključena 19. decembra, to je na rojstni dan naše Zveze. Čas je kratek! To pot ne smemo odlašati ali se izgovarjati za bolj ugoden čas. Potruditi se moramo takoj, ker moramo doseči naj-lepši uspeh, ker je tudi pomen zelo važen. Nagrade so zelo mične, in sicer: Za vsakih pet članic se dobi dva dolarja v gotovini ali zlato Zvezino broško. Za 20 novih članic bo pa nagrada vsota deset dolarjev in še posebno odlikovanje, ki bo ročno izdelano z vašim imenom. Tista, ki bo pridobila največ novih članic bo pa prejela poleg omenjene nagrade, še posebno nagrado, deset dolarjev v gotovini od naše častne predsednice Mrs. Marie Prisland, ter prav lepo darilo od glavne predsednice Mrs. Novak. Njena slika bo tudi priobčena v Zarji, na častnem mestu. Kampanjski odbor bodo tvorile naše krajevne predsednice in tista predsednica, katere podružnica bo pridobila največ novih članic bo dobila darilo pet dolarjev od častne predsednice. V Zarji bo posebna stran na kateri bodo imena vseh predsednic, katerih podružnice bodo dosegle kvoto. Tajnici pri podružnici, ki bo pridobila največ članic, bom jaz poslala lepo darilo. Članica, ki bo na drugem mestu bo pa dobila še posebno nagrado pet dolarjev od častne predsednice Mrs. Prisland in lepo darilo od Mrs. Otoničar, predsednice nazornega odbora. Posebno odlikovanje bodo dobile vse podružnice, ki bodo pridobile 20 članic v tej kampanji. Na izbiro bodo imele sledeče stvari: trofej, križ za na mizo ali kladivo. Ti predmeti bodo imeli obroček z gravirano številko podružnice in poleg tega bo tudi Zarja priobčila brezplačno sliko od vsake podružnice ali odbora, ki bo pridobila 20 članic. Torej drage sestre, izkazite se s svojim zanimanjem ter pokažite svojo dobro voljo ter pomagajte, da bo vaša podružnica pridobila nove članice v tej kampanji. Drage matere, vpišite svoje hčerke, sinaho, svakinjo, sestro in vse svoje sorodnice. Vse nove in bivše delavke pri kampanjah kličem na plan! Storite vse v svoji moči, da bo vaše ime zopet vključeno med članicami za kar vam bomo iz srca hvaležne. Tudi za vas bo veselje, ker boste imele zavest, da ste se lepo izkazale za 20 letnico Zveze. Vas vse skupaj lepo pozdravljam, Josephine Erjavec, glavna tajnica ŽensKi S'Vet OB STOPETDESETLETNICI MESTA CLEVELAND MNOGO mest je v Ameriki, a za nas, Slovence, nima nobeno drugo toliko pomena, kakor ravno mesto Cleveland. Z nekakim ponosem ga imenujemo za metropolo v Ameriki, kjer je naš narod najbolj kompaktno naseljen. Že to je dovolj velik vzrok, da se ga v naših publikacijah spomnimo sedaj, ko praznuje poldrugo stoletnico. Kdo je mesto započel in zakaj se tako imenuje, nam zgodovinski podatki tako pojasnujejo. Pred stopetdeset leti je bil ob jezeru Erie prazen svet, katerega je lastovala zemljiška družba Conecticut Land Co. V državi Connecticut je živel Moses Cleveland, ki je bil precej izobražen in se je kot častnik udeležil revolucijonarne vojne. Pozneje se mu je nudila prilika, da je stopil v službo zemljiške družbe, katere član je bil tudi on sam. Imenovan je bil za načelnika skupini inženirjev, ki so merili zemljo in skrbeli za naseljevanje. Zemljiški kompleks, znan pod imenom Connecticut’s Western Reserve, je obsegal okrog tri milijone akrov in tako je umevno, da se Moses Cleavelend ni bal, da bi mu kedaj dela zmanjkalo. l^eta 1796 se je Moses Cleavelend podal z večjo družbo proti zapadu. Vozili so se po jezeru Erie in slučajno ali po dogovoru so se ustavili ob ustju reke Cuyahoga. Med temi potniki je bilo nekaj naseljencev. Tudi dve ženski ste si prišle ogledat te kraje. Najbrž jim je bil ta košček sveta jako všeč in tako se je ob tej dolini začela prva naselbina, ki se danes imenuje Cleveland in zavzema po. številu pre-bivateljstva šesto mesto v Uniji. Ustanovitelj mesta, Moses Cleaveland bi gotovo začudeno zmajeval z glavo, ako bi se danes vrnil in začel računati, kako daleč se je raztegnila tista mala naselbinica, kateri je on položil načrte. Proti koncu devetnajstega stoletja je mesto posebno oživelo, ko je pričelo prihajati mnogo novih naseljencev. Lahko se reče, da tvorijo naseljenci in njihovi ameriški otroci dve tretjini vsega prebivalstva. Velika večina teli se danes smatrajo za domačine, kakor ,da niso nikdar videli katere druge dežele. Antropologi, ki proučavaje razne narode, bi imeli zlato priliko za svoje študije. Tukaj človek najde vsemogoče tipe in obraze ki so svojstveni različnim narodom, iz katerih so naseljenci izšli. Končna železniška postaja Union je v srcu mesta in nad njo se dviga moderna zgradba Terminal Tower, ki spominja na nebotičnike v New Yorku. Kot nekak varuh mesta se vspenja to poslopje, ki nudi obsežen pregled na vse strani Clevelanda in jezera. Ob glavnem trgu “Square” se vrstijo velike trgovine, ob katerih se človek zastonj zelo kratkočasi, ako pregleduje bogate in umetniško setavljene izložbe najrazličnejših izdelkov, modnih krojev in vsakovrstnega blaga. Nedaleč proč stoji moderno zgrajena in bogato opremljena glavna ljudska knjižnica. Značilno je, da se med to bogato zbirko duševnih proizvodov nahajajo biseri tudi iz naše slovenske literature. Najdaljša avenija je Euclid, ob kateri so si prejšnje generacije bogatinov postavljale lepe in prostorne rezidence s skrbno negovanimi vrtovi. Danes te hiše več ne predstavljajo bogastva ia na marsikaterem oknu se vidi napis “Rooms to let.” Najlepša in najzanimivejša pot se začne ob jezeru Erie v Gordon parku, ki križa mesto ob samih obsežnih nasadih in tratah in kar je še najlepše, ob vrtovih različnih narodnostnih skupin. Kdokoli obišče Cleveland in se ne ustavi in ne pomudi v kulturnih vrtovih, je prav gotovo zgrešil najlepši in najpomembnejši del mesta. Tukaj je skrbno zbrano cvetje iz vseh mogočih dežel od koder so prišli naseljenci ter v vrtovih postavili večen spominek ne samo svojim duševnim velmožem ampak narodu, ki je ostal v svoji prvotni domovini. Tudi Slovenci imajo lepo urejen in dobro oskrbovan vrt s kipom Ivana Cankarja kot predstavnika slovenske književnosti, škofa Baraga in pesnika Simona Gregorčiča kot avtorja neprekosljivo milo donečih poezij. Danes, ob stopetdesetletnici mesta Cleveland, človek še naleti na slovensko govorico po ulicah. Melodije naših prelepih slovenskih pesmi še donijo po cerkvah in dvoranah in človek se nekam boječe vpraša, kako bo tedaj, ko bodo Clevelandčanje praznovali dvestoletnico svoje prestolnice. Najbrž bodo tedaj le kulturni vrtovi pričali, da so v tem mestu živeli različni narodi, ki so je iz vseh mogočih vzrokov preselili v Ameriko ter se tukaj pretopili v celoto, ki tvori tako pestro in zanimivo prebivalstvo. ŽENSKE IMAJO MOČ PREPREČITI BODOČE VOJNIČ. Po naših ameriških časopisih se piše toliko o vseh mogočih načinih, ki vsi merijo na ponovno pokončevanje narodov in njihovega premoženja. Avtorji vseh takih razprav in člankov so vedno možje in v resnici se zna zgoditi, da bodo s takim nevarnim pisarenjem res skovali tretjo krvavo vojno. Ženske so sicer organizirane, ampak do sedaj niso bile tako vplivne in glasne v svojih protestih, da bi vsako tako idejo zatrle, predno zagleda beli dan potom našega časopisja. Če se ena ideja le dan za dnem ponavlja, pa se končno le uresniči in ravno to je nevarnost, s katero se današnje časopisje igra. Zakaj je kaj takega dovoljeno, nam jasno pričajo razne obravnave proti vojnim profi-tarjem, ki so si med vojno nagrabili dovolj za sebe in svoje. Od nekje prihaja podpora in potuha za tako pisanje in kdo drugi bo žrtev teh spletk kakor tisti, ki nima nobene besede pri takih političnih liomatijah. Nobene ženske ne bodo prišli vprašat, če pusti svojega moža, brata, sina ali zaročenca, da se pojde igrat vojake. Uradno bo poklican in iti bo moral, čeprav nerad. Pred takim vprašanjem so stale prejšnje generacije, ko, je bilo treba na uradno povelje zagrabiti orožje in moriti ljudi, katerim se je ta posel ravno tako studil in upiral. Ali naj ženske ostanemo brezbrižne, da se bo ta tragedija zopet v doglednem času ponovila? Ako smo vse žene združene in odločne, bomo zahtevale, da se naše mnenje zasliši in upošteva. V soboto dne 1. avgusta se je vršilo zborovanje žensk International Alliance of Women v Interlacken v Švici. To Zvezo mednarodnih žen je ustanovila Ameriška pionirka Mrs. Carrie Chapman Catt 1. 1902. Od tedaj pa do danes ste se završili dve strašni svetovni vojni in to naj še posebno vspodbuja žene k intenzivnejši delavnosti, da preprečijo vsak tak izbruh človeške brutalnosti. Američanka Anna Lord Straus, predsednica Lige ženskih volivk, in sodnica Dorothy Kenyon iz New Yorka, obe zelo vneti zagovornici miru, boste oddale zbrani delegaciji priporočilo od Mrs. Catt, ki pravi: “Zelo sem se postarala in pri teh letih težko potujem, a vaša Zveza mi je še vedno najbolj pri srcu. Bodite prepričana, da je danes najtežje in največje vprašanje pred nami to, kako bi svet obvarovali pred vojno. Me vse čutimo in želimo, da se vsaka vojna onemogoči. Po vseh strašnim dogodkih, ki jih je človeštvo doživelo, moramo pokazati, da smo za vsako tako surovost preveč inteligentni, preveč modri in preveč moralni, da bi še kedaj kaj takega dovolili. Vse ženske združene in odločne so lahko odločilni faktor za dosego miru. Tendenca nekaterih mož je zapostavljati ženske, jim odreči delo in omalovaževati vlogo, ki so jo ženske vseskozi odlično vršile. Vse to je krivično postopanje in pravično bi bilo da se odkaže ženam enake pravice in odlična mesta, kajti ravno ženske čaka največja in najtežja naloga zatreti vsak poskus vojskovanja med narodi. Na svetu je polno vzrokov. za katere se moramo potegniti in polno krivic, katerim se morama zapostaviti. Vsled tega moramo ženske podvojiti vse naše prizadevanje, da dosežemo način mirnega sožitja z narodi vsega sveta.” Sodnica Dorothy Kenyon bo po zaključku konference s svojo družbo odpotovala v mesto Bern, da tam predloži švicarskemu parlamentu prošnjo, da se Švicarkam prizna volilna pravica, katere še danes niso dosegle. Volilna pravica je močno orožje, s katerim volilci, ako pregledajo rekord kandidatov, postavijo v urade take osebe, ki so za splošen blagor ljudstva in miru, da niso hujskači in sebič-neži in slavohlepneži, ki pahnejo lahko vso deželo v nesrečo. MRS. HELLA WUOLIJOKI, VODITELJICA RADIJSKIH POSTAJ NA FINSKEM. Razgovor s to inteligentno in jako nepristransko žensko, nam pojasni dogodke tekom Rusko-Finske vojne, ki se je pričela v novembru 1, 1939. Rusi so že dolgo čutili kam nemški pes taco moli in da ne bo trajalo dolgo, ko bo hlastnil tudi po njihovi deželi. V teh skrbeh si skušali deželo proti Nemčiji kar se da najbolje zavarovati. Pri tem načrtu bi jim bila edino Finska lahko pomagala. Vrana vrani ne izkljuje oči, pravimo tak se je izkazal tudi finski maršal Car Gustav Mannerheim, ki je iz nemške rodovine. Tedaj si je Rusija želela zavarovati Leningrad s tem, da bi s Finci zabarantala kos sveta v bližini Leningrada za veliko večji svet na severu, katerega bi dobili Finci v zameno. Ker je bil vsak poskus take kupčije od Fincev zavrnjen, je Rusija poskusila vzeti s silo in začela vojsko napram svoji sosedi. Tedanji premijer Tanner je poskušal na vse načine, da bi vojno hitro končal in se z Rusi pobotal, predno je dežela utrpela večje izgube. Mogoče bi bil uspel, ako bi ne bila armada polna nacij-skih oficirjev, ki niso hoteli ničesar slišati o kakšnih pogajanjih tedaj. Vendar Tanner še ni odjenjal in se je spomnil Mrs. Wuolijoki, ki je bila zelo dobra prijateljica ruske poslanke Mrs. Kollontay v Stokholmu na Švedskem. Tam ste se te dve stari prijateljici sestali in pogovorili kako in kaj bilo najbolje, da se ta nesrečna vojna čim prej konča in seveda s kolikor mogoče milostnim obračunom o,d strani Rusov. Mrs. Wuolijoki je bila zelo vesela tega srečanja s svojo staro znanko Kollontay. Pogoji za mir so bili za Finsko tako ugodni, da je bila kar vesela. Rusija je želela dobiti kakor prvotno le majhen kos sveta, da bi s tem preprečila streljanje s topovi na mesto Leningrad. Tanner sam se je pripeljal v Štokholm za končni pogovor z madame Kollontay in vse bi se bilo srečno končalo, da niso Finci ravno v tem času dosegli nekaj dobrih zmag. Amerika jim je ploskala, enako Anglija in tudi ruska zaveznica Francija je pokazala drugačno lice. Vsa ta občudovanja so Fince tako omamila, da skrajno ugodnih pogojev niso sprejeli in so nadaljevali vojno proti vsakemu treznemu premisleku. Celih šest tednov je Mrs. Wuolijoki čakala v Štokholmu ter držala takorekoč odprta vrata za mirovna pogajanja, a vse zaman. Ruski vojni uspeh se je pokazal, ko so prebili bojno črto ter zasedli Karelijo. Kakor pripoveduje Mrs. Wuolijoki so Rusi imeli Fince v svoji oblasti. Lahko bi jim diktirali kakršne koli trdne pogoje ali pa celo zasegli celo deželo pod svojo oblast. Kdo bi jim zameril tedaj, ko je šlo za svobodo- ali nemško suž-nost. Vse, kar so Rusi tedaj zahtevali, je bila Karelija, Sala in Hangoe. S to odškodnino so Rusi obvarovali Leningrad in Arhangelsk, skozi katerega so dobivali vojni material od zaveznikov. Nemčija je imela vso Finsko prepleteno s svojimi vohuni in tako je Mrs. Wuolijoki pričakovala, da jo vsak čas lahko vtaknejo za mreže, ker ni simpatizirala z Nemci. Vendar se ji tedaj ni nič žalega zgodilo, dokler ni Finska zopet stopila v boj v zvezi z Nemci. Imeli pa so jo na piki in skušali do.gnati središče tistih, ki so skrivaj delovali proti nacijem in proti svoji nacijsko okuženi vladi. Podtalno je Mrs. Wuolijoki dobila povabilo od Rusov, naj pride v Štokholm in res se ji je posrečilo zapustiti domovino in priti na Švedsko, kjer je bila zopet po-sredovateljica, da bi Finska pretrgala vse zveze z Nemci ter jih pregnala iz svoje dežele. Tedaj so bili Rusi pripravljeni pozabiti vse in priznati meje, ki so bile veljavne še pred vojno 1. 1939. Njej je bil ta predlog zelo všeč in hitro se je vrnila domov, da bi še tam pregovorila odgovorne voditelje za ta korak. Komaj pa je prišla domov, so je že gestapovci spravili na varno. Na veliko prizadevanje ameriških pisateljev, posebno pisatelja Maurice Hin-dus-a, je Nemci niso ustrelili, ampak najvišje sodišče jo je obsodilo v dosmrtno ječo. Po štirih mesecih ostrega zapora je bila premeščena v navadno ječo, kjer ji je bilo nekoliko lažje. Celih osemnajst mesecev je bila zaprta, dokler je niso Rusi osvobodili. Na Finskem ni nobenih posebnih omejitev svobode. Ljudje se ne bojijo policije in vsi pogovori se lahko brez skrbi vršijo kakor so se v normalnih časih. Vsak teden imajo predavanje o Rusiji in čitanje iz različnih del ruske literature. Nekaj novega je družba inteligentov, ki zbira ljudi iz raznih poklicev v svoj krožek. Ti se na svojih sestankih pogovarjajo in rešujejo različne notranje probleme brez vsake cenzure. Dr. Alfred Salmela, podpredsednik šolskega sveta, pravi, da so iz knjig črtali vse protiruslco berilo, ker nočejo biti krivični napram svoji sosedni deželi. ‘‘Rusije ne grajamo in če ne zasluži, je tudi ne hvalimo. Držimo se resnice v vseh naših trditvah. Zgodovina ni poštena, ko prikazuje Švede kot heroje in Ruse kot zlobneže. Vse, kar je prav,” i>ravi Dr. Salmela. Med učiteljstvom ni bilo nobenih izprememb in vse šolsko osobje je obdržalo svoje službe. Maršal Mannerheim uživa vso svobodo, kakor da se ni nikdar z nobenim nacijem bratil. Obsojen pa je bil prejšnij predsednik Risto Ryti na dvanajst let ječe, prejšnji premier Valno Tanner pa je dobil pet in pol-leta zapora. Po izjavi Mrs. Wuolijoki gre življenje svojo pot in vse tisto nasprotstvo med Finci in Rusi se bo sčasoma poleglo in ublažilo. ODLIKOVANJE. Američanka Mrs. Ruth Bryan Rodhe je služila kot ameriška poslanka na Danskem od leta 1933 do 1936. Ker so njeni predniki prišli z Danske, se je še bolj zanimala za tamkajšnje prebivalstvo. Med vojno je tukaj izposlovala izdatno pomoč in ves čas skrbela, da je pomagala deželi, katero so Nemci kar brez vprašanja zasedli. Kot znak priznanja za velike zasluge te žene, ji je danski kralj potom poslaništva izročil srebrno kolajno z letnico osvoboditve 6. maje 1946. ZVEZA ŽEN SVETA. (WORLD WOMAN’S PARTY.) rpA ženska organizacija je poslala v Paris na konferenco svojo zastopnico Mrs. Iris Rogers, katera bo izročila delegaciji zahtevo žen, da se jih vključi pri svetovnih posvetovanjih. Dokler ne pridejo ženske delegatinje zraven, naj se vse konference prekinejo, kajti ne bilo bi pravilno, ne pošteno, da bi svetovna vprašanja reševali sami moški, ko vendar pade veliko breme ravno na ženske kot matere, gospodinje ali delavke, kjerkoli. Zadnjo in vse prejšnje vojne so skovali diplomati, državniki, ne da bi pri vseh takih korakih imele tudi matere in žene sploh kakšen glas zraven. Vse se je završilo in ko je začela krvava igra, so matere, žene prenašale duševne in telesne muke, kakdršnih prej narodi niso i>oznali. Zato pa je edino pravično, da se vsi shodi in vse seje in konference vršijo z udeležbo moških in žensk. Dosti neumnih in nepotrebnih odredb je bilo sklenjenih pri takih moških sejah in sedaj naj se da prilika ženskam, da one pomagajo napraviti red in mir. Če premislimo koliko žensk je na svetu, pridemo gotovo do zaključka, da jih je vsaj toliko, kolikor je moških prebivalcev in vsa ta velika človeška skupina naj pokorno molči in še nadalje gleda, kako bodo njihovi možje in sinovi, žrtev nekaterih častihlepnežev in svetovnih mogotcev? Ženske se danes zavedajo svoje moči in po gotovih krajih se je tudi ne boje pokazati. Predsednica te ženske svetovne organizacije je Lady Pethick—Lawrence iz Londona Gotovo je, da se moramo trdo boriti, dokler ne bodo ženske priznane kot enakovredne članice svetovnili sodišč. Če bi šle svojo pot naprej, ne zmeneč se, kaj moški ukrepajo, bi se znala zapaliti še tretja svetovna vojna in če smo ženske ljudje, ki spoštujemo deset božjih zapovedi, je moramo preprečiti za vsako ceno. Ženske niso več ravnodušne glede svetovnih problemov. Mednarodna ženska zveza 21 južnoameriških republik se tudi zelo zanima za bodočo uredbo sveta. Te žene so sestavile svojo deklaracijo o principih, ki so važni za ustvaritev trajnega miru. Spoštovanje človeških pravic je važnejše, kakor vse druge politične aspiracije. Odstranitev vseh predsodkov radi različnih ras, ver, spola in jezika je absolutno potrebno, ako želimo osvoboditi posamezne skupine ljudi, ki jih vežejo take nevidne ovire. Človeško življenje mora imeti svojo ceno, ki naj stoji nad vsemi drugimi vrednotami za katere so dosedaj tako brezobzirno igrali razni državniki. Potrebna je tudi svoboda tiska in govora po radio. Vse omejitve raziskovanj atomske energije za dobrobit človeštva, naj se prekinejo. Znanost naj svobodno raziskuje skrivnosti atomske sile za korist vsega človeštva, ne pa za njegovo totalno pogubo. Mednarodna trgovina naj skuša omogočiti drugim narodom popolen razvoj dotičnega naravnega bogastva. Vse nameravane pogodbe in sklepe naj se objavi, da bo ljudstvo poučeno, kaj se namerava v njih korist ali njihovo ško/.lo. ljudstvo naj bo o vsem informirano, predno delegacija podpiše in odobri kakoršnokoli pogodbo. V Parizu zastopajo ta “People’s Mandate Committee”, ki je medameriška zveza žensk, Američanke: Mrs. Thomas Burke, Mrs. Claude Pepper, žena senatorja iz Floride in Miss Gertrude Fendall iz Baltimore. Njihova deklaracija bo predložena delegaciji po zastopniku Brazilije dr. Joao Neves de Fontoura, minister za zunanje zadeve. SOLNINSKI IN DOBRODELNI SKLAD čestitke podružnici št. 78, Leadville, Colo. Podružnica št, 78, Iveadville, Colorado, si je stekla najvišje priznanje za velikodušen prispevek v naš Šolninski in .dobrodelni sklad. Ko sem prišla domov s konvencije meseca maja, me je na mizi čakalo pismo od tajnice št. 78, Mrs. Rose Champeau. Odprem pismo in tu vidim ček za vsoto $600.45. Lahko si mislite, da sem ga bila vesela, ker sem že na konvenciji dobila poročilo od predsednice št. 78, Mrs. Sclilaman, ki je bila delegatinja, da bom v kratkem prejela lepo vsoto. Toda presenečenje je bilo v tem, ker me je že čakalo, ko pridem domov s konvencije! Po navadi se ne dobijo tako imenitni pozdravi tako na lepem. S čekom je bilo pismo, da se ves ta denar porabi za pomoč potrebnim v Sloveniji in naj se razdeli tako-le: $100.00 se naj pošlje za bolnišnico v Sloveniji, katero vsoto sem poslala tajniku; nadaljnih $100.00 za American Committee for Jugoslav Relief; ostalih $400.00 pa za naš Šolninski in dobrodelni sklad. Centov 45 sem pa porabila za denarna nakazila in pošto. Podružnica št. 78 je že prej poBtala članica Kluba Tisočerih in vedno bila pripravljena pomagati v dobrodelne namene. Da se je ta lepa vsota skupaj zbrala, gre največ zasluge predsednici Mrs. Marie Schlamann in tajnici Mrs. Rose Champeau, ki sta šli nabirat od hiše do hiše. Tudi naš vrli častiti gospod župnik in član Zvezinega prijateljskega krožka, Rev. George Trunk je mnogo i)ripomogel k tej vsoti, ker je priporočal prispevke in lokalni časopis, ki je lepo oglaševal nabiranje ter mnogi prijatelji, ki so velikodušno prispevali in navduševali drug drugega. Vsi so delali za en cilj: da bo uspeh! In uspeh je bil njih plačilo! Odbornice pri št. 78 so pokazale, da se lahko mnogo naredi. če je dobra volja ter ljubezen do onih, ki čakajo na našo pomoč. Ni lahko delo po hišah nabirat prispevke, toda za tiste, ki v resnici imajo v mislih veliko bedo v starem kraju, je velike vrednosti pogum, katerega si vcepijo v svoje srce in s tem dobijo tudi navdušenje za dobrodelnost. Naj ljubi Bog bogato, poplača za vsak korak, ki sta ga požrtvovalni sestri Mrs. Schlamann in Mrs. Champeau sto- rile v preblag namen in enako Rev. Trunku. Hvaležnost ubogih bo tudi gotovo izkazana v goreči molitvi, da bi njih dobrotniki dobili že na tem svetu veliko sreče in veselja. Tem potom se zahvaljujem vsem ostalim darovalcem, ki so v zadnjem mesecu prispevali za naš sklad. Bog povrni vsem skupaj. Ker še vedno potrebujemo prispevke, da bomo čim prej dosegle kvoto, zato se obračam ponovno do vas, drage odbornice in sestre, pomagajte in združite se skupaj, kakor so se pri št. 78 v Leadville, Colorado, kjer je majhna naselbina in to nam naj priča, da se lahko mnogo doseže, če je navdušenje za stvar. Torej, lepo se vas prosi, ker sedaj je tisti čas, da zberemo skupaj zadostno vsoto in pomagamo potrebnim in bednim. Ostajam Hvaležna vam vsem skupaj, Josephine Erjavec. NOVI PRISPEVKI ZA MESECE JUNIJ IN JULIJ: Podružnica št. 78, Leadville, Colo. .............. $400.00 KROŽEK ZVEZINIH PRIJATELJEV Mr. Frank Vertovec, Mason Contractor, 185 Larch Avenue, Elmhurst, 111. ............ 20.00 KLUB TISOČERIH Gertrude Bokal, čl. pod. št. 10, Cleveland, O........ 5.00 Josephine Primožich, čl. pod. št. 19, 571 Grand Avenue, Eveleth, Minn............... 10.00 POSAMEZNI PRISPEVKI Anna Kinkela čl. pod. št. 19, Eveleth, Minn ........ 3.00 Dividendi: ____________________________ $12.00 14.30 18.72 $ 45.02 Skupni dohodki za mesec julij ____________________$483.02 Na rokah do 30. julija ............$7,337.50 PRISPEVKI V AVGUSTU PRIJATELJSKI KROŽEK Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota odobreno na konvenciji .................. $ 25.00 KLUB TISOČERIH Št. 164 John Gornik 1322 Claremont St., Pueblo, Colorado .... 5.00 Dividend od naloženega denarja ................... 5.44 Skupaj v avgustu ................................. $ 35.44 Odprej na rokah ..................................$7,337.50 V skladu 1. septembra, 1946 ...............$7,372.94 iskrena hvala odboru, ki je odobril prispevek na KSKJ konvenciji Lepa hvala tudi naši glavni podpredsednici in predsednici št. 3, Pueblo, Colorado, sestri Anna Pacliak, ki je pridobila člana za Klub Tisočerih. Priporoča se vsem našim odbornicam in članicam, da se potrudijo dobiti člane za naš Prijateljski krožek. Vsak, ki prispeva $20.00 ali več je vse življenje član Krožka. Članarina za Klub Tisočerih je pa $5.00. Bog povrni vsem, ki so se doslej odzvali! Kvota za naš sklad je deset tisoč dolarjev in ko bo dosežena, se bo začelo deliti pomoč potrebnim. Pomagajte, da se to čim prej uresniči! ZA BOLNIŠNICO V SLOVENIJI Naš glavni urad z veseljem sprejema darove za vse dobrodelne sklade. Vsak prispevek bo točno poslan na pristojno mesto, kakor boste naročili. Na glavnem uradu imamo mnogo dela, toda prav radi pomagamo, ker to je delo usmiljenja do potrebnih in za dobrodelnost smo vselej prav radi na uslugo. Prejela sem sledeče darove za BOLNIŠNICO V SLOVENIJI: Mrs. Anna Pachak, 322 W. Northern, Pueblo, Colo.. $25.00 Miss Ann E. Pachak, 322 W. Northern, Pueblo, Colo. $10.00 Poslano na urad tajnika ..............................$35.00 ZA C. SESTRE KARMELIČANKE Pri Selu v Ljubljani Podružnica št. 20, Joliet, 111............................. $7.50 Frances Mihalek članica št. 20, Joliet, 111................. 1.00 Josephine Erjavec, Joliet, 111.............................. 1.50 Skupaj i>oslano ......................................$10.00 PRISPEVKI ZA REV. JOSIP STUPICA Fara Velike Lipje, Žužemberk Zadnji mesec sem priobčila potom “Amerikanskega Slovenca” in “Glas Naroda”, dva zanimiva pisma izpod peresa župnika Josip Štupica, ki zelo milo prosi za pomoč njegovim faranom, ki so v veliki potrebi. Njih kraj je bil med vojno največ prizadet. Tam so se vršili neprestani boji in mnogo vasi je bilo porušenih. Za otroke, ki bi radi šli v šolo ni hrane, ne obleke. Na moj poziv se je odzvalo številno dobrih src. Nekateri so poslali vsote njegovi sestri Mrs. Mary Toleni, R. 3, Neilsville, Wisconsin, drugi pa na moj naslov, z željo, da naj jaz kupim, kar tam najbolj potrebujejo ter jim bo največ zaleglo. Darovali so sledeči: John Kristan, 1G21-4 Ave., New Brighton, Pa.............. $50.00 Mrs. Agnes Justin, Valley, Washington .................... 10.00 Joseph Zorc, Wadsworth Ave., No. Chicago, 111.............. 5.00 Michael Hoclievar, 425 No. Broadway, Joliet, 111. ... 5.00 Mrs. Frank Bambich, R. 3, Box 221, Fredonia, Kansas 1.00 Podružnica št. 20, Joliet, Illinois ....................... 7.50 $1.00 $1.50 Frances Mihalik in Josephine Erjavec od št. 20, Joliet 2.50 Skupaj prispevano ............................ $81.00 Od sledečih sem dobila poročilo, da so. poslali pakete naravnost na častitega gospoda Štupica: Mrs. Anna Pa-chak, Pueblo, Colorado, tri pakete; Miss Kati Triller, Whiting, Indiana 4 pakete; Mrs. Jennie Benedik, Joliet, Illinois, en paket in Erjavec družina 7 paketov. Medtem so mi sporočili drugi rojaki, da bodo v kratkem poslali pakete in tudi članice Zveze imajo pripravljeno za poslati. Jaz bom z hvaležnostjo sprejemala še nadaljne prispevke v denarju, lahko pa tudi pošljete naravnost na č. gospoda, kakor tudi pakete. Naslov je: Rev. Josip Štupica, župnik, Velike Lipje, Žužemberk, Slovenija, Jugoslavia. Če pošljete za svete maše, zapišite namen. Bog povrni tisočkrat vsem darovalcem, Josephine Erjavec, 527 No. Chicago, Joliet, Illinois. Romanje na ameriške Brezje Letos je bilo romanje na ameriške Brezje v Lemontu zopet nekaj posebnega in lepega. To je bilo v nedeljo 21. julija, 194C. Oni, ki prihajajo vsako leto na Zvezin dan, so trdili, da še nikoli ni bila tako dolga procesija kot letos. Prišli so prijatelji, članice, matere, hčerke in sinovi ter sorodniki in znanci od blizu in daleč se zahvaliti Lurški Materi Mariji, ker jim je pripeljala domov njih drage, ki so se nahajali na bojnih poljih. Vsa slovesnost je bila nekaj zvišenega. Še vreme je bilo romarjem naklonjeno to leto, kajti med toplimi sončnimi žarki je pihal hladni vetrček. Zlasti smo to občutili, ko smo bili na prostem pred groto pri sveti maši, ker ni bilo tako vroče kot druga leta. Procesija se je pričela pred semeniščem čč. očetov frančiškanov kot vsako leto in nehala se je pred votlino Lurške Matere božje. Na čelu procesije so bili mašni strežniki s križem in za njimi pa častita duhovščina, nato pevke od podružnice št. 2, Chicago, Illinois, glavne odbornice, deklice v narodnih nošah in uniformirana krožka od podružnice št. 20, Joliet, Illinois, članice in njih družine. Načelnica pri procesiji je bila sestra Marie C. Terlep. Sveto mašo je daroval častiti gospod Leonard Bogolin. Po sveti maši je pa podal ganljivo in globoko zamišljeno pridigo, nato blagoslov z Najsvetejšim. Med sveto mašo je izborno pel pevski klub podružnice št. 2, Chicago. Na orgle je spremjevala častita sestra Elizabeta od Mount Assissi. Zvoki orgelj in ubrano petje članic št. 2 je povzdignilo vso slovesnost pri sveti maši. Po sveti maši so se romarji razkropili, nekateri so šli na kosilo k čast. o. frančiškanom, drugi k častitim sestram na sosedni griček in nekateri so s seboj prinesli stvari, in mnogo se jih je pa ustavilo pri stojnicah, kjer so dobili hladna in okusna okrepčila. Gotovo se je vsem prileglo dobiti nekaj dobrih okrepčil po dolgi poti od doma. Popoldne se je pa vršila prosta zabava in vsak si je lahko poiskal znance in prijatelje ter se v lepi družbi razvedril. Ob treh se je pa pričel program na katerem so nastopile članice mladinskega in odraslega oddelka podružnic št. 2 in 20 in sicer: Pevski zbor podružnice št. 2; kvartet od podružnice št. 2, ki sestoji iz treh sester, Jazbec in njih sestrične; Geraldine Jevitz, May Anna Kastelic, Mary Spe-lich, Mary Hulbert, Nancy Kolenc in Mary Udovich. Med posetniki Zvezinega dne je bila tudi družina Foys iz Canade. Mr. Casimir Foys in hčerka Anna, sta izvrstna glasbenika ter sta dobila že več nagrad in odklikovanj za izborno igranje. Mr. Foys igra na harmonike in hčerka na violino. Podala sta več krasnih Štrausovih valčkov in venček naših narodnih pesmic. Bila je izredna priložnost za vse navzoče, poslušati prava umetnika v glasbi in smo jima iz srca hvaležni za obisk in nastop. Sledila je predstavitev glavne predsednice Albine Novak ter navzočih glavnih odbornic. Občinstvo je z užitkom poslušalo lepe nagovore. Predstavljena je bila tudi “Konvenč-lia Kraljica”, Mrs. Mary C. Terlep. Lep govor je podal tudi Rev. Svete, Superior v Lemontu. (Naj bo tukaj poročano, da je bila Mrs. Josephine Erjavec spretna voditeljica programa in zazluži vso pohvalo za lepo ureditev. Op. Ured.) Vse se je vršilo v lepem redu in v zadovoljstvo vseh, ki so se udeležili pomenljive slavnosti. Med nami je bilo več skupin, ki so prišle iz oddaljenih krajev. Mrs. Mary Godez, naša prva glavna podpredsednica je aranžirala lepo število članic in prijateljev iz Sheboygana, ki so prišli v posebnem avtobusu. Dalje je prišel avtobus iz Indianapolisa, iz Oglesby, Milwaukee, South Chicago, Elmhurst, Chicage in Jolieta ter drugih mest. Tudi Cleveland je bil zastopan v lepem številu. Tako je zopet letos minul lep Zvezin dan, kateri vsako leto pripelje skupaj častilce Matere božje na sestanek na lepem gričku. Vsi so se vrnili na svoje domove v zadovoljstvu in lepimi spomini na Lemont. Tem potem se zahvaljujemo častitim očetom frančiškanom za njih sodelovanje, častitim sestram za gostoljubnost, pevskemu zboru podružnice št. 2 ter častiti sestri za sprem-Ijevanje, vsem pevkam, ki so nastopile na programu, kakor tudi mladinskemu krožku št. 20, ter vsem delavkam in delavcem za vsestransko pomoč in vsem, ki so pridno pomagali pri točenju pijače, pri okrepčilih, pri stojnicah in sploh vsem, ki so na en ali drugi način pomagali. Največja zahvala pa vsem, ki ste se v tako lepem številu udeležili. Dalje lepa hvala vsem članicam, ki so pridno prodajale tikete za krasno ročno izdelano torbico, katero je dobila Mrs. Križman, mati naše glavne predsednice Mrs. Novak. Končno pa najljepša zahvala raznim krožkom, mašnim strežnikom, romarjem in romarkam, ki ste prišli od daleč in blizu ter vsem, ki so pomagali, da se je Zvezin dan na čast Mariji tako lepo vršil. Odbor podružnice št. 2, Chicago in št. 20, Joliet, lllnois NAŠA ZAHVALA Na mestu, je, da se v imenu vseh, ki smo uživali lepo družabnost in razvedrilo na Zvezin dan v Lemontu, zahvaljujem marljivim članicam podružnic št. 2 in 20 ter vsem spoštovanim rojakom in rojakinjam za lepo gostoljubnost in prijazen sprejem. Bil je to dan, kateri je napravil na vse nazvoče lep vtis in vsakdo se je izrazil o svoji zadovoljnosti. Čas hitro mine in predno se bomo zavedali, bomo že zopet brali povabilo na prihodnji Zvezin dan, na tem svetem gričku. Torej, k tej zahvali bi rada združila misel, da že zdaj napravite obljubo, da se vidimo prihodnje loto še v večjem številu, samo Bog nam daj zdravja! Z hvaležnimi pozdravi do vseh, Albina Novak cxx>cx>oooooooooooooooooooooooooooooooooo© S JV A. H A. I ROMAN g Angleško spisala Mrs. Hangersdorf X poslovenila M. G. O eceOOOOOGOOQOCOOOOOOQOOQOOOOQOOGOOO (Nadaljevanje) "Pa zakaj je šel domov, ta nesramni malopridnež,” je nadaljevala Biddy bolj odločno kakor uljudno. “Namesto tla bi ostal, pri vas in bi pazil, da se vam ne pripeti kaka nesreča.” "Saj je moral domov, da je nakrmil žrebe in prašiče,” je odgovorila Mona. “Ali vam je povedal to? O, ta lažnivec!” je vzkliknila Biddy ogorčena. “Prav ničesar druzega ni delal kakor pri ognjišču je sedel, pa svojo pipo je kadil. Ampak jaz mu že preženem laganje. Poslala sem za že spet na holm, Iskat vas.” “Pozno je že,” je dejal. “Biti bi morali že doma. S čim sem zaslužil, da mi izkazujete toliko uslugo?” Potem se je obrnil na Rodneya z besedami: “Nimam časti, poznati vas, gospod, toda prosim vas, da nemudoma in gotovo spremite gospodično Scullyjevo domov k njenemu stricu.” ' Lahko se zanesete name,” je odgovoril Rodney medtem ko se je odkril. Všeč mu je bilo, da je starejši gospod sredi grozsče lastne nevarnosti že v skrbeh za njegovo nevesto. Treno-tek pozneje ni bilo Maxwella nikjer več videti. Življenje je bilo rešeno. Goeffrey in Mona sta bila zopet sama pod zvezdnatim nebom. "Pomagaj mi, da pridem doli,” je rekla Mona svojemu zaročencu vsa onsmogla, ko se je izgubil v .dalji zadnji udarec kopita. “Trudna si!" je dejal nežno. “Da, nekoliko, sedaj, ko je vse v kraju. Hitro moram domov. Stric Besam se vznemirja, če dolgo izostanem, da-si ve, da sva napravila izprehod k zalivu. Pojdi, iti morama.” Roko v roki sta šla molče preko rosnatih travnikov in nista srečala nikogar več, doklar nista dospela do dvo-riščnich duri na farmi Mangle. Ondi sta naletela na zvesto Biddy, ki je iztegovala na vse strani svoj dolgi vrat in je bila vsa v strahu. “Izgubila sem že upanje, da vas vidim še kdaj,” je kriknila stara dama razburjena in je planila k Moni. “Kje pu ste ostali tako dolgo, moj ljubi otrok? Joj, kolik strahu sem prestala zaradi vas! Ali veste, da je Tom Ryan nocoj zopet zunaj? Mislila sem, da se zgrudim kar mrtva na tla, ko mi je Kantyjev deček to povedal. Nič dobrega ne iKimeni, kadar je Tom zunaj. Pojdite hitro notri, saj morate biti vsa prezebla.” "Ne, prav toplo mi je,” je odgovorila Mona tiho “O, kako sem molila za vas,” je brbrala Biddy dalje, medtem ko je prijela svojo gospodično za roko in jo nežno poljubila. “Celi dve uri sem preklečala. A sedaj sem zadovoljna; samo da vas imamo doma. Oh, to je bil strašen večer zame!” “In stric Besam?” je vprašala Mona boječe. "O, spravila som ga že pred par urami v postelj, ker vem, (la nima nikjer miru in obstanka, če vas ni dolga domov. Saj pa tudi res ni prav” — njen glas je postal strog in trpek — “ne, ni prav, da še tako pozno v noči letate okrog.” "Bil je tako lep, gorak večer,” je odvrnila Mona pohlevno, “in pa, saj sem vedela, da ti pove Micky, ,da mi ne preti nikaka nevarnost.” ‘■[Ja zakaj je šel domov, La nesramni malopridnež,” je nadaljevala Biddy bolj odločno kakor uljudno. “Namesto da bi ostal pri vas in bi pazil, da se vam ne pripeti kaka nesreča.” "Saj je moral domov, da je nakrmil žrebe in prašiče,” je odgovorila Mona. “Ali vam je povedal to? O, ta lažnivec!” je vzkliknila Biddy ogorčena. "Prav ničesar .druzega ni delal kakor pri ognjišču je sedel, pa svojo pipo je kadil. Ampak jaz mu že preženem laganje! Poslala sem ga že spet na holm, iskat vas.” “Bridget,” je rekla sedaj Mona, “ali mi prineseš skodelico čaja, preden pojdem v postelj? Utrujena sem.” “Kako rada, zlati otrok moj,” je odvrnila Biddy in je stekla v kuhinjo. Mona je položila svojo roko na Geoffreyevo. “Obljubi mi, da se to noč ne vrneš v Coelnagurtheen,” je prosila resnobno. “Prenočiš lahko v vaški gostilni.” “Ali čemu, dragica? Niti najmanjše nevarnosti ni; konj je krepak in . . .” “Ne morem te poslušati, kadar tako govoriš,” je rekla Mona skrbipolno. “Primoran bi bil jezditi po oni poti,” je nadaljevala ter se stresla od strahu. “Ne grem prej v hišo, dokler mi ne daš častne besede, da prenočiš v vasi.” Ko je videl dekličino veliko bojazen, se je udal in je storil zahtevano obljubo. “To je krasno!” je vzkliknila hvaležno. In ko se je sklonil, da jo poljubi, mu je ovila roke okrog vratu in je zajokala. “Ljubica moja, predragi otrok moj,” jo je božal Geoffrey, kakor da govori z otrokom, kar je v svojem srcu tudi resnično bila. “‘Tako lepega večera ne smeš jokati, nocoj, ko sta se našli najini srci. Ako bi bila prav tako srečna kot jaz, bi ne mogla jokati. Naj te gledam in naj ti poljubim solze s tvojih lic! Sedaj si moja, in upam da bova srečna v življenju. Na to hočeva misliti in pozabiti vse druge skrbi. Združena kljubujeva vsaki, še tako veliki nezgodi.” “Da, ta misel posuši vse solze,” je rekla ljubeznivo; udušila je svoje ihtenje in dvignila obraz k njemu. “O-srečil si me! A sedaj pojdem spat, in ti, moj Geoffrey,, boš na varnem. V vasi se ti ne more zgoditi nič hudega. Z bogom — torej do jutri!” “Liahko noč, moja Mona! Jutri pridem zopet k tebi.” VII. Čas je zaljubljencema mineval po bliskovo. Vsak tre-notek je bil poln ljubezni, sreče in zadovoljnosti. Današnji dan ju je združil in naslednji ju zopet združi. Vse drugo ju ni brigalo. Rodney se je razgovoril z Moninim stricem; v pri-prostih besedah mu je razodel ljubezen do deklice in ga prosil za njeno roko. Stari mož je prisrčno rad privolil; bil je vesel in počaščen, da se njegova ljubljenka tako dobro omoži. Najsibodo Irci še tako demokratični, globoko v srcu pa vendarle globoko spoštujejo staro angleško plemstvo. Svoji materi ni Geoffrey še ničesar pisal o Moni, saj je predobro vedel, kako sprejme visoka aristokratka vest o njegovi bližnji poroki s hčerko “teh barbarov.” Ni ga zadrževalo strahopetstvo, nobena stvar na svetu bi ga ne mogla pripraviti do tega, da ostavi Mono, — storil je tako iz obzira na svojo mater. Vedel je, da jej bo povzročalo njegovo poročilo bolest, zato ga je nameraval odložit do poslednjega trenotka. Kadar spozna Mono, jo gotovo vzljubi, — kdo bi se mogel odtegniti temu? Nameraval je torej molčati, dokler ne postane njegova poroka z Mono gotovo dejstvo, ker bi potem tožbe in očitanja nič ne pomagala in bi torej izostala. Mona mu je postajala vsak dan ljubša. Njena blago-srčnost, njena poštena, ljubezniva narava sta jo vezala čimdalje bolj nanj. Vsako popoldne, ki ga je preživel ž njo, je tvarjalo novo, nerazrušljivo vez. Danes je bilo tiho, jasno in solnčno, ko je stopal Geoffrey s puško na rami in s svojim zvestim psom za seboj po poti na farmo Mangle. V zraku je dehtelo po resi, in v daljavi je lesketal in žarel zaliv v solnčnem svitu. Posamezni ptički so še žvrgoleli v drevesnih vrhovih, s katerih se je usipalo listje ob najmanjši sapici. S koč so se dvigali lahni stebriči dima, ki jih je vetrič polagoma raz-našel. Prišedši do enega teh ubožnih bivališč, ki se je pred njim valjal v luži neizogiben prašič, je zaslišal glas, kate-raga je bil jako vesel. Nekdo ga je klical. “Ali si ti?” je zaklical Minon glas. "Pojdi noter, Geoffrey, rada bi govorila s teboj.” Geoffrey je snel puško z rame, sklonil se je in stopil v nizko kočo z večjim veseljem kakor da je povabljen v kraljevski grad. Kaj je tudi grad druzega kakor stanovanje vladarja? Rodneyjeva vladarica pa je bila ta hip v tej skromni hišici. Sedela je za kolovratom, in nit je urno tekla skozi njene prste. Imela ni belih, skrbno gojenih rok, toda njene male, rjave roke so mu bile ljubše kakor najmehkejše ln najnežneje tačice prve salonske dame. “Tukaj sem,” je vzkliknila s svojim veselim glasom, ki je odmeval potem še ves dan v njegovem srcu. Stara žena je sedela ob medlo gorečem ognju šote, kjer je kuhala obed za svoje sinove, ki so bili na delu. “Kolika sreča, da te srečam tukaj!” je vzkliknil Geo-f frey. Sklonil se je k pridni predici in jo po kratkem obotavljanju poljubil, vkljub stari ženici, ki ju je opazovala 8 tiho radovednostjo in z začudenjem. Ženi se Geoffreyjevo vedenje nikakor ni zdelo graje vredno. Naprostno, prijazno se je smehljala, kimala s staro glavo in mrmrala neko irsko prislovico o mladosti in ljubezni, kakor da je pogled na ta lepi ljubavni par vzbudil v njej spomin na davno minole čase, ko je imela tudi ljubimca in je gojila zlate nade. Vstala je, obrisala stol, ga postavila pred Geoffreya in ga prosila, naj se zadovolji ž njim. Potem se je obrnila zopet k ognjišču, vzela meh in je pihala v ogenj; kazala je na ta način nežnočutno zaljubljencema hrbet. Mladi mož se je z veseljem poslužil povabila, naslonil je roko na naslonjalo Moninega stola, vprl od sreče žareče oči v njen obraz in šepetal: “Kako .dražestna si!” In ponovil se je mali prizor, ki bi bil vzbudil kmetici ob ognjišču zopet mladostne spomine, ako bi ga bila videla. “Kaj pa delaš pravzaprav?” je vprašal Geoffrey, ko sta se spet vrnila v resnično življenje. “Predem za Betty; trga jo v rami in ne more delati, pa mora biti vendar izgotovljeno delo da ga ob določenem času odda. Kmalu sem gotova, potem lahko greva domov.” “Kadar te popeljem na svoj dom,” je dejal Geoffrey, “te dam slikati v tej obleki, sedečo za kolovratom, in potem te obesimo v galeriji med druge.” “Kje?” je vprašala Mona ter se hitro ozrla vanj. "O, doma, saj veš,” je odgovoril, gospod Rodney, ki se Je takoj zavedel, da ni krenil na pravo pot. “Ali meniš v narodni galeriji?” je vprašala Mona ter modro . nagubančila čelo. “Oh, ne, Geoffrey, tega ne bi rada! Menim namreč, da ne more biti prijetno, če ogledujejo človeka najrazličnejši ljudje.” “Dobro, pa ne pojdeš tja,” je obetal. "Ampak vseeno moraš biti pripravljena na to, da te bode svet ogledoval, če že visiš v narodni galeriji ali pa ne.” "Ali zakaj?” je vprašala Mona, trudeča se, da bi razbrala resnico z njegovega obraza. “Kaj sem drugačna od drugih?” “Zelo drugačna,” je odgovoril Rodney. “Ampak zaradi tega se nikar ne boj. Saj to je dandanes baš moderno. Če nimaš kaj izrednega na sebi, nisi nič; zato si ukrojena po najnovejši modi.” "Sedaj se hočeš pa norčevati iz mene,” je rekla Mona z dražestnim usmevom in ga je uščipnila v uho; pak tako, da ga ni nič bolelo. Stara žena ob ognjišču, ki je zadnjih pet minut vedno nanovo vstala in zopet sedla, je pogledala sedaj še enkrat v lonec, potem se je zadovoljna oddahnila. Potegnila je lonec od ognja in ga postavila na tla. Nato je odcedila vodo in se zazrla zadovoljna v kadečo se vsebino. “Morda bi hoteli pokusiti malo,” je rekla potem, o-krenivša se k gostoma. “Lačni morate biti, gospodična Mona, po vsem delu, ki ste ga že opravili. Če bi se hoteli s svojim prijateljem ponižati in použiti kak grižljaj, vama od srca privoščim. Krompir je debel letos . . . hvala bogu!” "Da, lep je,” je odgovorila Mona, “in lačna sem; ako vam ne dela preveč truda, bi ga rada malo jedla.” “Kaj mi je za trud, gospodična Mona,” je vzkliknila Betty, “če je za vas!” “Ali nočeš tudi ti malo pokusiti Geoffrey?” "Da, rad” ... je odgovoril obotavljaje se Geoffrey. “O, seveda,” ga je prekinila starka, “dosti ste hodili, zato se morate malo okrepčati.” “Ako smem torej prositi za krompir,” je dejal Geoffrey uljudno, deloma ker je bil lačen, deloma ker je vedel, da napravi s tem Moni veselje. Stara žena je stopila k omari ter vzela iz nje dva krožnika jako čudnega vzorca, dvoje nožev in dvoje vilic. "Mogoče bi se vam hotelo tudi kapljice svežega mleka?” je vprašala ter postavila hkratu prednju majhen vrč mleka, ki je vseboval vsednevno krepilo uboge starke. Ker Mona in Geoffrey tega nista vedela, sta pila mleko in se veselila male pojedine, medtem ko ju je njuna gostiteljica iz ozadja smehljaje opazovala. Deset minut pozneje sta se poslovila od gostoljubne Betty in sta stopala roko v roki proti najemnikovi hiši. “Nisi mi še povedal, koliko vas je pravzaprav doma,” je začela Mona razgovor. “Pripoveduj mi sedaj. Torej tvoja mati, potem Nick . . . ali še kdo? “Da, Jack je sedaj pač tudi že doma, — to je moj drugi brat, vsaj pričakovali so ga včerajšnjega dne. Violeta Manserghova je tudi večkrat pri nas; razun teh pa prihaja sedaj ta, sedaj oni.” “Ali je Violeta Manserghova lepo delile?” je vprašala Mona, ki je nehote zaslutila, da bi mogla biti to kaka tekmovalka. „1 "Lepa ni; ampak oblači se izbrano ift je jako priku-pljivega vedenja.” "Ah,” je vzkliknila Mona resno. “Moja mati mi jo je določila za nevesto,” je nadaljeval Rodney, ki — kakor večina moških —- ni opazil malih znakov nevolje na obrazu svoje spremljevalke. “Ampak res čudno, ne razumem, kako da mi nisi tega še nikoli pravil,’ je dejala Mona s povešenimi očmi. “Zdi se mi, da sem že govoril o tem,” je odgovoril Geoffrey, ki je končno spoznal pravi položaj. “Ne, še nikdar nisi pravil o njej. Ali si bil zaročen ž njo?” “Ne, nikoli,” je odvrnil ogorčen, tako da se je čutila vso osramočeno. “Upam, da ni zaljubljena vate,” je pripomnila zategnjeno. “Na to lahko zavžiješ strup!” je dejal Geoffrey veselo. “Prav toliko jej je zame kolikor meni zanjo, namreč: nič.” "To me jako veseli,” je odgovorila tiho Mona. “Zakaj pa, ljubica?” “Ker bi mi bila neznosna misel, da je katera druga nesrečna zaradi mene. Zdelo bi se mi, kakor da počiva prokletstvo na najini ljubezni,” je odgovorila Mona ter za po,gledala s svojimi resnimi očmi. “Žalostna mora biti zavest, da je lastna sreča povzročila nesrečo drugim.' ’ “Ampak ljubila bi me vkljub temu, Mona, kajne’” “Vedno bi te ljubila,” je odvrnila deklica z milo resnobo, “bolj kakor svoje življenje; toda bala bi se za najino srečo,” “Nikakefia vzroka ni, da bi se morala bati, dragica,” je odgovoril Geoffrey. “Moje srce je v dobrih rokah; ne poznam razun tebe nobene ženske, ki bi me ljubila in katero bi jaz ljubil.” “Zdi se mi res, da me imaš zelo rad,” je dejala Mona priprosto in uoložila svojo roko v njegovo. Molče sta stopala nekaj časa drug poleg druzega. “Da govoriva kaj druzega,” je začela Mona čez nokaj časa, “ali se dame tvojih krogov v družbi zelo lepo ibla-čijo?” “Nekatere se oblačijo izredno neokusno.” “Ali res? Mislila sem, da so vedno lepo oblečene. (Dalje prihodnjič) Št. 1. Sheboygan, Wis. — Vljudna se vabi članice na sejo 8. oktobra. Ker smo v toplem poletnem času nekoliko prenehale z našim delovanjem, je sedaj zopet prišel čas, da si sestavimo program za seje v dolgih zimskih mesecih. Naša pozornost naj bo sedaj v prvi vrsti na 20 letno jubilejno kampanjo. Apeliram na odbornice in članice naše podružnice, da bi se po’rudile in pridobile, nekaj novih članic. Jaz ne-niorem razumeti, zakaj se število članic pri naši podružnici ne množi. Tu kaj v Sheboyganu, imamo mnogo slo-renskih deklet in žena, katere bi bile iskreno dobrodošle med nami. Ni pohvalno za nas, če je število članic pri podružnici vedno enako, kakor, da bi bilo zamrzneno. Sedaj imamo izvrstno priliko, da storimo nekaj koristnega za našo podružnico in Zvezo,, ker bomo slavnostno praznovale 20 letnico ustanovitve. Za nas bi bil največji pomen, če bi podvojile število naših članic. Torej matere, nagovorite svoje hčerke, da so skupno z vami v isti organizaciji. Agitirajte za pristop v Zvezo tudi med svojimi sorodnicami in prijateljicami, čeprav niso naše narodnosti, samo, da so katoličanke, pa jih bomo rade sprejele v našo podružnico. Za mlajše se pa posebno priporoča razred B, to je za višjo smrtnino. Raztolmačimo mladim o tej višji smrtnini, za katero se plačuje majhen asesment. Naša Zarja vsebuje kampanjske članke v obeh jezikih, da zadovolji tudi tiste, ki znajo samo en jezik. Povejte hčerkam, da naj pre-čitajo zanimiva pojasnila v Zarji in bodo uvidele, ,da jim damo več kot drugje za to nizek asesment. Zraven tega pa naj imajo ponos na svojo materinsko narodnost, da bodo ostale mladike na njenem lepo rastujočim narodnem drevesu. Ne ozirajmo se, na brezmiselne zajedalce, kateri nam ne žele napredka. Me smo in ostanemo isto, kar vsebuje načelna izjava in namen naše organizacije. Drage sestre, bodimo vztrajne in ljubeznive medseboj; stopajmo po naši začrtani poti naprej! Pokažimo našim naslednicam in tistim, ki bodo o-cenjevali naše narodno udejstvovanje, da ni bilo nam sramotno, ampak častno. biti v prvi vrsti vzorna katoličanka in za tem pa vneta narodnjakinja. Že delj časa so prizadete od težke bolezni sledeče sestre: Johana Krol-nik. ustanovna članica naše podružnice se sedaj stalno nahaja na domu za onemogle v St. Nicholas bolnišnici. Mary Napotnik in njena hčerka Frances se zdravita v toplicah v Excelsior Springs, Missouri. Sestra Napotnik je že več let eelo prizadeta od artritis (revmatizem). Iz vsega srca želimo olajšave v njenem težkem stanju. Tudi Uršulo Smerke še vedno pogrešamo med nami. Sestra T. Simonich je tudi prestala težko operacijo in se sedaj zdravi na svojem ,domu. Ljubega zdravja želimo vsem našim bolnim sestram. Pozdrav in na svidenje na prihodnji seji! Mary Godez, predsednica. Podpora! Dopis št. 1, spisan po naši prvi glavni predsednici in predsednici sestri Mary Godez je vreden, da ga pre-čitate tudi članice drugih podružnic, ker njeno priporočilo je upoštevanja vredno. Resnica je, da bi morale vse matere vzeti za svojo dolžnost, da so tudi hčerke pri Zvezi, ker naloga mater ni nikdar končana in to je ena naših obligacij do slovenskega naroda, da skupno delujemo za močno Zvezo. Kdor reče: “ej, kaj če mi, ko mene več ne bo na svetu,” tisti sploh ne po-rajta, če narod še živi ali ne. Torej drage matere, ravnajte se po lepem priporočilu sestre Godez ter poklonite Zvezi za njen rojstni dan pristop vaše hčerke! Asesment je malekosten. Denar drugje itak ne prinese sreče, toda našle jo bomo v lepi družbi in med prijateljstvom. Slednje imamo prav lahko v Zvezi, če le hočemo biti dobre in ljubeznive druga do druga. Skušajmo z lepo besedo privabiti druge v svoj krog! Torej, podpiramo priporočilo sestre Godez z obema rokama in upamo, da boste se po njem tudi ravnale! Št. 2, Chicago, III. — Na seji v avgustu je bila bolj slaba udeležba. Seveda v poletnem času se vsaki rajši zabava v prosti naravi, kjer se lahko razgiblje. Sedaj se pa letna sezona poslavlja od nas in približala se je že jesen in za tem pride kmalu zima. Prosim članice, da se udeležujete rednih mesečnih sej, dokler imamo udobno vreme, ker seje bodo zelo važne in na dnevnem redu imamo točke, ki so velikega pomena za nas. Kakor se sliši, bo letos veliko raznovrstnih zabav in veselic. Tudi naša Zveza bo obhajala 20 letnico odkar je bila ustanovljena v Chicago, Illinois. Torej naša podružnica je bila izmed prvimi, ki je začela poslovati v Chica-gi, zato smo sklenile, da bomo tudi na slavnosten načim praznovale pomenlji- vi jubilej. Proslava se bo vršila v nedeljo 26. januarja, 1947, v šolski dvorani na Wolcott in 22 Place. Več o tem prihodnjič. Letos bo tudi posebna kampanja za 20 jubilej Zveze. Kampanja bo trajala samo dva meseca in pol. Pričela se je s prvim oktobrom in končala se bo dne 19. decembra, 1946, ker to je bil dan ustanovitve naše Zveze. Prosim vas drage sestre, pojdimo na delo za veliko in močno organizacijo. Ker tvorijo kampanjski odsek vse predsednice krajevnih podružnic, je moja osebna prošnja do vas, drage sestre, da na prihodnjo sejo pripeljete vsaj eno novo članico, če ne več. Razpisane so lepe nagrade za vsako agi-tatorico in pa tudi podružnica bo dobila posebno nagrado, če bo dobila 20 novih članic v spomin 20 jubileja Zveze. Pri naši podružnici se moramo na vsak načim potruditi, da pridobimo, vsaj 20 novih v tej kampanji! Kaj pravite, sestre, ali bo šlo? Sedaj imajo nove mamice posebno lepo priliko, da vpišeje svoje novo.ro-jenke v Zvezo, ker da Zveza porodno nagrado vsem članicam—materam v obliki eno leto prostega asesmenta. Ne zamudite te lepe prilike, temveč takoj sporočite dogodek tajnici, da bo vaša novorojenka postala članica Zveze brez vsakih stroškov. Dolžnost me veže, o,ljše Mr. in Mrs. Bradach, mlajši! Oženil se je tudi tudi sin od naše sestre Rose Ulle. Za ženko si je izbral zalo Slovenko, Sylvijo Zakrajšek. Družico si je poiskal tudi sin sestre Antonije Tanko ter zapustil samski stan, kakor tudi hčerka sestre Anne Retar. Vsem mladim zakoncem želimo najboljše zdravje in srečno bodočnost. Pred kratkim so postale stare mamice sledeče sestre: Matilda Ropret, kjer so dobili zalo hčerko in obenem je stara mamica tudi Vera Troha. Sestra Rose Klemenčič je pa kar dvakrat srečna, ker so dobili dvojčki dve zali punčki. Sestra Mary Lach na 185 cesti je postala v enem mesecu kar štirikrat stara mamica, kajti pri sinu so dobili pa dva sinčka. Naše čestitke! Sestra Julia Jenko in hčerka sta se pa podali na obisk k sinu in bratu v Arizono in k bratu od Mrs. Jenko v Los Angeles, California. Oba imata tam gostilne . Želimo vam srečno potovanje in obilo zabave vsem skupaj! Iz potovanja v New Yorku se je povrnila sestra Louise Kozlevc. Upamo, da pridete na sejo in nam poveste, kako je bilo v New Yorku. Kaj pa me druge, ali bomo kam potovale? Ne vem kaj bo za stari kraj? Menda ne bo še nič za par let! Kaj pa, če bi se zbrale za en bus in se podale meseca februarja v New Orleans, Louisiana, kjer imajo vsakovrstne predpustne parade "Mardi Gras”? Vem, da bi imele najlepšo zabavo in bi videle zanimive kraje in stvari. Jaz sem bila že večkrat tam in sem si dostikrat mislila, zakaj bi se ne zbrale članice SŽZ za lep zlet v te toplo kraje in bi videle tudi kaj je v Ameriki! Pridite na seje in se lahko kaj več pomenimo o skupnem potovanju. Znano vam je, da bo naša podružnica priredila plesno veselico dne 12. oktobra. Zabava bo prirejena za mlade in starejše. Matere opozorite svo-je hčerke in sinove, da pridejo na našo veselico. Igrala bo izvrstna Polka-teers godba, ki pravijo, da je najbolj popularna med mladino. Na razpolago bodo tudi okusna okrepčila in pijača. Dobili boste, kar si poželite. Pridite z vso družino in se skupno zabavajte. Na zadnji seji je bilo prav luštno. Hvala naši podpredsednici, sestri Antoniji Svetek, za finega rdečega in sestri Ulle, za okusne krofe. Lepa hvala tudi sestri Antoniji Smrke, ker se je lepo potrudila na naši zadnji prireditvi in vse uredila v kuhinji. Oprostite sestra Smrke, ker smo malo pozne z zahvalo. Najlepši pozdrav in na svidenje 12. oktobra ob sedmih zvečer v Društvenem Domu na Recher Avenue. Frances Medved, tajnica. Št. 16, So. Chicago, III. — Klub Ljubljana pride vasovat v South Chicago 20. oktobra in nam bo predstavil igro “Starinarica”. Ta igra bi imela biti igrana 19. maja, pa takrat ni bilo mogoče dobiti stvari, s katerimi bi bili radi postregli našim gostom. Torej vsi, ki ste že kupili vstopnice za 19. maja, jih porabite za 20. oktobra. Igra se prične ob treh popoldne, nato bo kazanje slik in večerja; zvečer pa ples. Dobiček od te prireditve je za zelo dober namen in se pričakuje, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Pozdrav in na svidenje 20. oktobra v St. George Church Hall! Katie Triller, predsednica. Št. 18, Cleveland, O. — Prosim vljudno vse cenjene sestre, da se udeležite prihodnje mesečne seje 1. oktobra, ker se obeta prijetna zabava po zaključku seje. Katera ima slučajno doma kaj odveč, kar bi bilo vporabno za malenkostne dobitke ob priliki “Card Party ali Bingo" zabave, je prošena, da prinese s seboj omenjeni večer, zakar se v imenu podružnice vnaprej zahvaljuje, vaša pročevalka! Prisrčna hvala gospej M. Hoffert za dar v ročno blagajno. Da bi se našlo še kaj posnemovalk in trdne volje od strani članic za zanimanje društvenega obstoja! Tudi pridobite nekaj novih članic, ker čim več nas bo, veselejši bodo potekli posameznih sestankov in trdnejša bodo temelja društvene organizacije, katera stopa letos v 20 letni jubilej. Vsaka izmed članic naj se potrudi pridobiti vsaj eno novo članic v naše vrste; pristopnina je prosta in sprejme se članice brez zdravniške preiskave, častna beseda, da je prosilka zdrava zadostuje. Gospej Mary Fraithoffer, izražam v imenu nas vseh, globoko sožalje nad izgubo dragega soproga, ki je preminul zadnji mesec. Lahka mu bodi ameriška gruda! Vesti, ki krožijo sedaj o Jugoslaviji, so sprejete marsikje s težkim srcem, vsle/l bombardiranja ameriških zrakoplovov, od strani oseb, ki so osumljene tega dejanja. Upam, da se doseže pravilen smoter teh neprilik in da ubogo ljudstvo, ki hrepeni po pomoči od strani ameriških rojakov, ne bo podvrženo trpkemu neusmiljenju od tukajšnjih oblasti ter, da se bo še vedno lahko nadaljevalo s pošiljkami pomoči potrebnim. I)al Bog! K zaključku prosim ponovno vse članice k prihodnji seji, ker je tudi door-prize ta večer v razvedrilo. Srečko za darilo o,d Mrs. Medveš je dobila naša predsednica gospa Nettie Strukel, za kar izreka vesela zahvalo omenjeni zavedni članici, gospej Medveš! Pozdrav vsem in na svidenje 1. oktobra ! Josephine Praust, tajnica. ZAHVALA Na mestu je, da se poimensko zahvalimo članicam podružnice št. 5, Indianapolis, Indiana, ki so se marljivo trudile za našo udobnost za časa našega bivanja med njimi, ko smo se udeležile sedme redne konvencije. Sprejemni odbor, ki je tudi registiral imena delegatinj je bil sledeč: Pauline Turk, Ann Toth, Sophie Krapes, Mary Mauser, Sophie Božic, Barbara S'tonich, Ann Lekše, Mary Brišnik in Wilma Mason. Ta odbor je bil na delu v soboto in nedeljo, ko so delegatinje prihajala, kakor tudi spremljal nas na zletu v torek večer. Za prijeten sestanek v torek večer, so se pa največ potrudile sestre: Jennie Gerbeck, Mary Wassel, Mary Flajs, Julia Zupančič in Josephine Schrader. Potice so spekle dobre članice in tudi prispevale sestavine, kakor tudi šunke in druge okusne stvari. Tam imajo članice navado, da vse rade darujejo in tudi pomagajo za vsako skupno stvar, ki se vrši v naselbini in tako so tudi ob tej priliki izkazale svojo gostoljubnost in velikodušnost. Končno pa iskrena hvala tajnici in sedajni glavni odbornici, sestri Sophie Golob, ki se je na vse načine trudila, da smo bile čim lepše postrežene in dobile povsod prijazen sprejem. Popravek: v zadnjem opisu sem pomotoma imela, da je pela gospodična Dežman, kar bi se morala glasiti Deželan. Torej, oprostite. Še enkrat: Srčna hvala, draga sestre v Indianapolis, Indiana, za vse kar ste storile za dober uspeh konvencije. Bog Vam plačaj! — A. Novak. PRISRČNI SPOMINI IN ZAHVALA ■y NEDELJO 11. avgusta, 1940, se je vršil četrti Zvezin dan v državi Minnesota in sicer na Hibbingu pod pokroviteljstvom podružnice št. 56 SŽZ, ki je sijajno uspel. Taki veliki in zanimivi dnevi so velikega pomena, ker poživijo življenje podružnic kot organizacije. Podrobnosti o tej prosla- vi bodo gotovo poročale naše odbornice. Uverjena sem, da bo pomembni dan ostal vsem gostom v prijetnem spominu za dolgo časa. Zame je bil obisk eden najlepših ter v vseh ozirih presegal moje pričakovanje. Tukaj naj bo izrečena moja srčna zahvala vsem, ki ste mi izkazali ljubeznivost, kakor vsem, ki ste se delj-časa trudili z mnogimi predpripravami in potem še tisto nedeljo; vsem kuharicam, natakaricam, pevkam, godbenikom in vsem, ki ste bili na programu ter pomagali, da je tako lepo izpadlo. Bog vam plačaj in daj isto srčno zadovoljnost kot sem jo jaz uživala. Posebno se pa zahvaljujem naši tretji glavni podpredsednici Mrs. Mary Theodore, ki je imela vso stvar v rokah in tako spretno vodila Zvezin dan, ter za vse, kar je storila za mojo udobnost. Lepa hvala odboru, ki me je častno sprejel na postaji, ko sem prišla v Hibbing ter Mr. in Mrs. Robert Genac, kjer sem prenočevala prvi večer in so me tudi vozili po potrebi. Ker so naše podružnice precej daleč di'uga od druge, je bil potreben za vsako potovanje voznik, ampak bili so vsi tako prijazni do mene, da ni bila nobena daljava prevelika. Vozili so sledeči: Mr. in Mrs. Domen iz Hibbing; Mr. in Mrs. Joseph Lopp, Mrs. Julie Macak in Mr. in Mrs Potočnik iz Gilbert Mrs. Mary Lenich, naša glavna nadzornica in soprog Anton, sta me pa vozila po Evelethu in tudi prav lepo pogostili. Hvala lepa Mr. in Mrs Lenich. Tudi Mrs. Rose Jerome, naša bivša glavna odbornica, je bila zelo prijazna in gostoljubna do mene. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Marko Lucich iz Gilberta, kjer sem tudi prenočevala, za iskreno postrežljivost iu naklonjenost. Na Tončko ne bom nikdar pozabila! Storila je vse v njeni moči za ugodnost. Tudi borovnice, katere sem po pošti prejela so bile prav okusne. To so bile namreč moje prve borovnice za poizkušnjo. Hvala županu in Mrs. Anton Lopp jz Gilberta za vso gostoljubnost ter Mrs. Michael Lopp in družini. Tudi lep večer pri Mr. in Mrs. Joseph Potočnik v kabini pri jezeru, kjer je bilo polno gostov, mi bo ostal v lepem spominu. Lepa hvala podružnici št 31, v Gilbert, Minnesota za povabilo na sejo in za lep družabni večer med članicami. V torej večer 13. avgusta sem se pa udeležila seje št. 56 na Hibbingu. Udeležba je bila velika in vse navzoče v najbolj prijaznem razpoloženju. In zakaj ne? Saj imajo Urno Nežiko, da jih razveseli in malo popleše, pa je tudi zelo moderna, ker zna igrati na kon-certino. Bilo je toliko smeha, da smo se še drugi dan dobro počutile. Hvala Mr. in Mrs. Babich za lepo pojedino in sestri Zak v Hibbing, Minn., za vse in posebno za "Brijevo rožico”, katero bom imela za spomin. Ko sem se nahajala, na Evelethu sem obiskala sestro Barbaro Miroslavič, ki je v onemoglem stanju. Bila je vesela mojega obiska in hvaležna za dar, ki ga ji je poklonila zadnja konvencija. Ko človek vidi, kako mirno in potrpežljivo prenaša svoje trpljenje, je ginjen do solz. Obiskala bi bila rada še druge podružnice, toda na mojo žalost, mi ni čas dopuščal. Mogoče se vidimo na prihodnjem Zvezinem dnevu. Srčna hvala vsem skupaj in naj bo ▼aše dobro delo stokrat poplačano! S prisrčnim pozdravom, ostajem, vedno hvaležna, Josephine Muster, glavna blagajničarka ZVEZIN DAN V MINNESOTI. Piše Mary Lenich, Eveleth, Minn. ■y VESELJE mi je poročat, da je “Zvezin Dan” v Minnesoti prav sijajno uspel. Kakor v preteklih letih, tako so se članice in prijatelji zopet letos odvzali vabilu ter prišli skupaj za en dan in se imeli prav izvrstno. Navzočih je bilo do 350 gostov, kar znači, da je med nami mnogo zanimanja za Zvezine aktivnosti in to posebno veseli tiste, ki so v odborih in na vodilnih mestih. Vsaka taka proslava prinese lepo reklamo za našo dično Zvezo in v naši državi Minnesota smo članice ponosne na svojo lepo in močno organizacijo. Za našo državo je bil to četrti “Zvezin Dan”. Prvi se je vršil na Eve-lethu leta 1941, potem drugi na Ely, leta 1942, tretji na Gilbertu leta 1944 in četrti sedaj na Hibbingu. Vsak pot smo privabili lepo udeležbo in vsak, ki je posetil ta dan, je imel vedno pohvalno besedo. Za letošnji Zvezin Ban se je pridno zavzela podružnica št. 5G na Hibbingu, kjer zavzema urad predsednice naša glavna podpredsednica Mrs. Mary Theodore. Ona se je prav vneto zainteresirala v vse predpriprave in tudi program prav spretno vodila, kar je bilo v splošno zadovoljnost gostov. Med nami smo imele letos našo glavno blagajničarko Mrs. Josephine Muster, katero so članice ljubeznivo 6prejele in smo hvaležne, da je bil glavni urad tako vrlo zastopan. Naše članice bi bile tudi zelo rade videle našo glavno predsednico in tajnico, toda njima ni bilo mogoče priti in smo bile uverjene, da bi prišle, če bi bilo mogoče, zato smo tudi upoštevale važne vzroke za odsotnost. Za Mrs. Muster je bil to prvi osebni obisk pri naših podružnicah in smo ji iz srca hvaležne za zanimanje. Članice pa tudi eelo veseli, da se spoznajo s svojimi voditeljicami. Mrs. Muster je posvod pridno agitirala za Jubilejno kampanjo, ki se je pričela s prvim oktobrom, zata je imel njen obisk v resnici dvojni pomen. Lepo prosim vse naše podružnice, da delujemo na to, da izpolnimo obljubo, katero smo napravile in skušamo pridobiti kar največ bo mogoče novih članic. Veseli me tudi poročat, da so članice mladinskega oddelka št. 19 tudi nastopile na programu na Zvezin dan. Naša požrtvovalna sestra Brank jih je lepo naučila tri slovenske pesmice in nastopila je žnjo sestra Klemenčič. Obe sta cerkveni pevki ter sta tudi štiri pesmi lepo in v srce segajoče napeli. Tako, da so deklice in one dve žele veliko aplavza. Na vseh obrazih ej bilo opaziti, da so zadovoljni. V splošnem se je slišala opazka: Da naj se odslej vrši Zvezin dan prav gotovo vsako leto! Res vesela je družina, ko se skupaj zbere in tako smo bile vesele tudi članice Zveze, ko smo so skupaj zbrale v družbi svojih dobrih prijateljev. Banket, ki je bil pripravljen za goste, je bil v vseh ozirih dobro aranžiran. Kuharice so se potrudile, da je bilo vse prav okusno napravljeno in mize so bile bogato obložene z dobrimi poticami in drugimi raznovrstnimi jedili. Kar čudile smo se, da so v teh časih, ko ni mogoče dobiti vseh sestavin, nam pripravile tako dobre stvari. Samo en pogled na mizo, pa jo človek bil kar vesel in zadovoljen, ker vsaka stvar je zgledala tako perfektno, napravljena. Da je pa bilo še več živahnosti, nam je pa izboren orkester Igral lepe komade in slišale smo tudi (zvrstne govore in lepo petje. Sestra Mary Theodore je pa spretno vodila ves program in pazila, da smo bili vsi zadovoljno sprejeti in postreženi. Ko smo se vozili iz Hibbinga na Eveleth, so naše članice kar naprej hvalile, kako je bilo vse lepo izpeljano in nismo mogle prehvalit banketa In programa. Prisrčna hvala podružnici št. 5G, predsednici Mary Theodore ter vsem, ki ste se trudile pri predpripravah in 6e posebno pa dobrim kuharicam za tako izvrsten banket. Prav lepa hvala predsednici št. 31, Gilbert, Minnesota 6estri Tončki Lučič, ki je preskrbela bus, da so se tudi naše članice od št. 19 žnjimi skupaj peljale na Hibbing. Ta dan nam bo vsem ostal nepozabljen. Torej Bog vas živi, vse skupaj! Kako hitro tečejo pred nami dnevi, tedni in meseci. Zdi se mi kot včeraj, ko smo se pripravljali na konvencijo (n odtlej je štiri mesece toda lepi vtisi od konvencije nam še vedno stojijo jasno pred očmi in ne mine dneva, da «e ne bi spominjala na razne dogodke. Posebno sem pa vesela srečati dele-gatinje, ki zastopajo naše krajevne podružnice iz vseh različnih držav. Mnoge izmed delegatinj sem poznala že iz prejšnih konvencij in srečala eem tudi nove sestre, katere so mi bile znane po dopisih in raznih drugih poročilih, katere pišejo za naše gla-ailo. O konvenciji sicer nimam nobenih posebnih poročil, ker je bilo že vse prav natančno poročano v zapisniku in tudi druge so pridno poročale. Rada bi samo potrdila, da je bila zadnja konvencija prav zanimiva in posebno pohvalo zazlužijo naše vrle odbornice, ki so imele važne naloge za izpeljati. Vse so storile v splošno zadovoljnost ter v čast in ponos Zveze. Pogrešale smo, kar se razume, našo ustanoviteljico Mrs. Marie Prisland, toda vse smo imele v mislih njeno tdravje, zato smo tudi imele v srcu isamo eno željo: da bi se ji zdravje okrepilo v bližji bodočnosti! Kar tudi sedaj ponovim in upam, da ji bo Bog podelil to srečo! Našo novo glavno predsednico pa vse dobro poznano in tudi poznamo njeno dobro voljo in zmožnost, zato sem uverjena, da bo organizacija isto lepo napredovala pod vodstvom naše Albine in upam, da bodo vse podružnice pridno sodelovale pri delu za napredek in rast organizacije. Na zadnji glavni seji smo odobrile načrte za JUBILEJNO KAMPANJO, ki se prične s prvim oktobrom. Zaključek kampanje bo pa na zgodovinski dan 19. decembra, ker to je bil datum, ko so se zbrale naše ustanoviteljice ter začele našo Slovensko žensko zvezo. Drage sestre, zlasti po Minnesoti! Storimo vse kar bo v naši moči, da bo vsaka podružnica pridobila vsaj nekaj novih članic. Saj imamo v vsaki naselbini prijateljice, čeprav so drugega rodu, samo, da so katoličanke, ki bi lahko pristopile v Zvezo. Potrudimo se takoj, brez odlašanja, ker rok je zelo kratek in predno bomo imele par sej bo že konec kampanje. K zaključku se še enkrat zahvaljujem v imenu št. 19, vsem odborom na Hibbingu za izvrstno zabavo, v upanju, da se gotovo skupaj snidemo prihodnje poletje na “Zvezinem dnevu”! PRIDOBITE, VSAJ ENO ČLANICO ZA ROJSTNI DAN ZVEZE. STARA BO 20 LETI Št. 20, Joliet, III. — Zopet smo izgubile dolgoletno članico, Mrs. Mary Fabian, soprogo Mr. Joseph Fabian-a na Broadway. Preminula je dne 1. septembra in bila pokopana dne 4. septembra na pokopališče svetega Jožefa. Zapušča več hčera in dva sina ter število vnukov. Pokojna je pristopila k podružnici meseca novembra, leta 1928. Bolehala je več let, toda smrt je prišla nenadoma v bolnišnici, kjer jo je zadela možganska kap. Prizadetim v sorodstvu naše sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč! Ravno danes ko pišem te vrstice, ležita na mrtvaškem odru dva dobro-poznana moža. Frank Papesh iz Bluff Street, se je ponesrečil pri delu. Zapušča žalujočo soprogo Josephine, tri sinove, eden se nahaja v Medical Corps na nemškem ter štiri hčere. Pokojni je svak Mr. John-a Hochevar, razvaževalca Monarch pive v Chicagi. Mr. Anton Korevec, pionir naše fare je pa dočakal lepo starost 80 let. Zapušča tri hčere in več sinov. " Hčerka Mrs. Vidmar je naša članica, kakor tudi sinahe. Mr. Korevec je bil še edini preživeli lastnik domov na Indiana Avenue. Za njim so se ustanovili mlajši rodovi. Tako hitijo v večnost naši prijatelji in pionirij naše fare. Vsem preostalim izrekamo globoko sožalje. Pokojnim pa večni mir in pokoj! Dne 24. avgusta sta v farni cerkvi praznovala srebrno poroko. Mr. in Mrs. Fred Korevec. Isti dan se je poročila tudi njuna hčerka. Dne 4. avgusta se je poročila Miss Helen Cankar, ki je naša kadetka in hčerka sestre Mary Cankar. Naše iskrene čestitke! Kegljaška sezona je zopet med nami. Naša podružnica je za to sezono najela osem kegljišč v Rivals parku. To pomeni, da imamo 40 kegljačič in 20 namestnic (subs). Kegljajo vsak pondeljek večer od 7 do 9 ure. Vabljeni so prijatelji, da prisostvujete vajam, kar bo v večje navdušenje tistim, ki igrajo in tudi vam v lepo razvedrilo. Obilo sreče, kegljačice! Lepe pozdrave, Josephine Erjavec, poročevalka. Pozor, članice! V nedeljo 20. oktobra se bo v farni dvorani na N. Chicago St., kazalo premikajoče slike. Pridite v velikem Številu! Mr. and Mrs. Michael Hochevar Dne 24. avgusta sta praznovala 50 letnico svojega zakona Mr. in Mrs. Michael Hochevar, 423 No. Broadway Street, Joliet, Illinois. Cerkveni obredi so se vršili v Lemontu pri Mariji Pomagaj ob navzočnosti številnih sorodnikov iz Jolieta in Ohio. Mr. in Mrs. Michael Hochevar sta dobropoznana v Jolietu kot vzorna katoličana, zavedna narodnjaka ter dobra podpornika dobrodelnih ustanov. Mr. Michael Hochevar je dolgo vrsto let oskrbnik pri KSKJ poslopju. Kadar gre za kakšno cerkveno ali narodno prireditev, je Mr. Hochevar med prvimi za pomagat. Radi tega sta oba zelo čislana med nami. Mr. in Mrs. Michael Hochevar sta tudi člana “KLUBA TISOČERIH”. Mr. Hochevar je tudi tajnik pri cerkvenem društvu Najsvetejšega Imena. Mrs. Hochevar je zvesta članica podružnice št. 20. Mr. Hochevar je tudi občepoznan kot poročevalec v slovenskih časopisih. Njegov skromen značaj je vsem priljubljen. Mnogo bi se dalo napisat o vrlinah in plemenitih delih tega para. Na tem mestu iskreno čestitam vrlemu in spoštovanemu paru Mr. in Mrs. Michael Hochevar, z željo, da bi praznovala med nami tudi 75 letnico. Bog Vaju živi še mnogo let med nami! Josephine Erjavec NASLOVNA STRAN TE IZDAJE NOSI SLIKO NEVESTE OLGE ANCEL, PREJ ERJAVEC. VEČ O POROKI PRIHODNIJIČ. Št. 21, Cleveland, O. — Na zadnji seji smo vzdignile srečne številke in vsaka je sebi želela srečo, pa smo bile razočarane, katere nismo bile klicane. Jaz bi lahko vzela vse tikete, samo enega ne, in bi gotovo bil tisti listek izbran. Srečni so bili sledeči: Mary Hosta, mlajša, Eddie Zakrajšek, Mary Šinkovec, ponovno Eddie Zakrajšek, Anna Košak in Rose Zupančič. Vsem članicam najlepša hvala za sodelovanje. Bog vam plačaj! Na seji je bilo sklenjeno, da imamo predstavo 7. decembra in povabimo 'John Mišmaša, da bo prišel kazat slike. On je dobil nov aparat za premikajoče slike. O tem poročam drugič kaj več. Nevarno je zbolela sestra Nežka Ti-sovec. Njeno stanje je kritično. Priporočam jo v molitev. Da bi ji Bog v kratkem času podaril ljubo zdravje. Pri sestri Theresa Lah so te dni obhajali veselo svatbo. Oženil se je sinko, Franki. Oženil se je tudi Joseph Hosta, sin naše predsednice, Mary Hosta. Vsem ženinom-in nevestam želimo veliko sreče in božjega blagoslova. Vas srčno pozdravljam. Vaša tajnica, — Ančka Pelčič, tajnica. Št. 23, Ely, Minn. — V poletnem času so seje bolj slabo obiskane. TJ-pam, da bo boljše sedaj, ko je več časa. Imele smo najboljši namen se peljati na Zvezin dan s posebnim bu-sum, pa smo bile razočarane, ker so bili vsi busi oddani že drugim za to nedeljo. Našo bivšo tajnico, Mary Kurre Prešeren, je zadela nesreča. Dne 20. avgusta ji je umrl soprog. Članice smo se zbrale dan pred pogrebom in molile sveti rožni venec. Naše sožalje, Mary, in Tvoji družini, kakor tudi o-stalim sorodnikom. Naj v miru počiva. V teku je prodaja listkov za radljo (portable radio), da dobimo kaj denarja za našo ročno blagajno. Božični čas bo kaj hitro tukaj, in tistikrat dobimo prošnje od vseh strani ter bi rade vsem ustregle; toda, če ni denarja je tudi nemogoče dati. Ko pišem te vrstice je koncem av- gusta in ta čas so naše pridne ženske zaposlene z vkuhavanjem raznega sočivja za zimo. S cadjem je pa letos bolj slabo pri vkuhavanju, ker manjka sladkorja. Pozdrav vsem članicam SŽZ! — Katerina Slogar, zapisnikarica. Ptozor, članice st. 25! Cleveland, O. — V sredo 16. oktobra bo podružnica št 25 priredila Bingo zabavo v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Dobitki bodo vredni vašega poseta. S seboj pripeljite tudi prijatelje in domače. Na svidenje v sredo 16. okt. Mary Otoničar, tajnica. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Zares ne vem, kaj je bil vzrok, da se nisem že prej oglasila in pripravila do dela. Takoj, ko sem prišla domov od sedme redne konvencije, sem si rekla: sedaj pa moram pa dati velik in lep dopis v naš list Zarja in poročati, kako lepo iu prijetno je bilo. Toda šele danes sem si vzela ta čas, kar upam, da mi članice oprostijo. Na konvenciji je šlo v najlepšem redu naprej. Zasledovala sem prav natančno vsako točko. Naša lepa slovenska organizacija se lepo razvija in na konvenciji je šlo vse v redu. Spoznala sem se z večino delegacije od daleč in blizu. Kako zanimivo sem poslušala njih pogovore, ko so pripovedovale, kako lepo napredujejo podružnice S.Ž.Z. in kako lepo se članice pri podružnicah zanimajo za mesečne seje. Želela bi, da bi se tudi pri nas v lepšem številu udeleževale ter redno plačevale asesment, da bi ne bilo pri-manjklaja v blagajni. S tem bi tu/ii veliko pomagale tajnici, da bi ji ne bilo treba vsak mesec trkat na vrata članic. Saj vendar vsaka ve, kaj je njena dolžnost, če hoče biti dobrostoječa članica Zveze. Prosi se vas drage sestre, da pridete v velikem številu na sejo 8. oktobra, ker bo več važnih točk na dnevnem redu. Oh, kako lepo je videti, če članice prihajajo v velikem številu na sejo! Ko odbor vidi, da raste število navzočih, kako se lica odbornic razvedrijo in srce se veseli v mislih: danes bomo pa veliko ukrenile za dobrobit naše podružnice! Drage sestre! Ne zamudite zlatega časa, ker zlati čas je kratek, kakor tista pesmica, ki se je spominjam še, ko sem bila učenka tretjega razreda v Ljubljani v Liihtenturnovem zavodu: Oj zlati čas, oj zlati čas, minuta, ki minula— ne bo se povrnila. Kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš. Oj zlati čas, oj zlati čas, v mladosti dobra setev— v starosti dobra žetev. Če vedno pridni bodemo, nam nikdar žal ne bo. Tako drage sestre, upoštevajte vaš zlati čas! In še nekaj, drage sestre, katere imate hčerke, ki niso še članice Zveze, pripeljite jih v našo sredo. Vpišite jih v našo lepo organizacijo, ne bo vam žal, ker samo to si mislite, da me se staramo in da so nam naši dnevi šteti. Dajmo mladini prednost, da se navadi naših del in poslovanja, potem bo napredek pri organizaciji. Ne zamudite lepe prilike, ki se vam nudi v mladosti. Sedaj pozdravim vse delegatinje in glavni odbor sedme redne konvencije, ker ta mi bo ostal vedno v spominu. Najboljši uspeh želim naši glavni predsednici Mrs. Albini Novak. Le tako naprej z geslom v roki! Srčni pozdrav vsem podružnicam po širni Ameriki! Z Kogom do svidenje! Mary Golobič, zapisnikarica. V BLAG SPOMIN LJUBI HČERKI! .. Rozika Brgant Smrt pride mnogokrat nepričakovano in ne izbira po starosti, temveč pride ter vzame v družini najdražji zakladi. Tako je prišla v našo družino in vtr-gala nit življenja naši ljubljeni hčerki, Roziki, v starosti 21 let in devet mesecev, v University Hospital v Minneapolis, Minnesota. Pokojna je pohajala v šolo v University of Minnesota katero bi bila dovršila 14. junija tega leta. Učila se je Medical Technology Bila je zelo nadarjena učenka in vedno med prvimi v šoli Vsaki dan je nam pisala, kaj se je novega naučila tisti dan in nam sploh vse popisala, da nismo bili v skrbeh za njo. Posvetna družba jo ni zanimala. Ona je bila preveč skrbna za nas, zato jo toliko bolj pogrešamo. Ta žalost se ne da popisati. Zadnjikrat nas je prišla obiskat meseca februarja, takrat smo zadnjič slišali njen mili glas. Predno je odšla, je nas v upanju zapustila, da se vidimo kmalu zopet veseli vsi skupaj. Pričakovali smo sina, ki je bil 3 leta vojaški službi. Bil je na potu v civilno življenje hli ni videl žive edine sestre. Vrnil se je na žalost po aroplanu za pogreb. Koliko je bilo žalosti in solza, to samo Bog ve, ki ume to našo žalostno usodo. Pokojna hčerka je zgledala v krsti, kot da spi, ne pa da je njeno truplo mrtvo. Vsak, ki je prišeel kropit je občudoval njeno lepo obličje. Slišali smo opazke, da niso še videli tako lepega mrliča Njena nedolžnost se je zrcalila na mrtven obrazu Rozika je bila zelo priljubljena med sošolkami v Minneapolis, to so nam pričali krasni venci poslani in darovi za svete maše kot tolažilna pisma. Vsem lepa hvala! Lepa hvala tudi darovalcem tukaj na Ely. Družini John Korošec lepa hvala za venec in tudi družini Mrs. Starc za darove. Najlepša hvala, Mary, ker si nam bila zares v veliko ^pomoč in tolažbo. Hvala tudi družini John Glinšek, družini Perkovič, družini John Baudek iz Aurora in družini Črnivec za lep dar. imena vseh darovalcev za svete maše ni mogoče objaviti, ker so preštevilna in iz vseh krajev. Torej mi vas bomo prav vse ohranili v trajni hvaležnosti. Hvala članicam podružnice št. 23, ki ste prišle molit. Hvala nosilcem krste in vsem, ki ste prišli kropit in udeležili pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste dali avtomobile brezplačno. Vsem skupaj naša najlepša zahvala za naklonjenost in sočutvovanje v naših urah in za tolažilna pisma, katera smo prejeli iz vseh krajev. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala! Tebi ljubljena hčerka, Rozika! Mi želimo, da bi počivala v miru božjem fn raduj se med angelji v nebesih dokler ne pridemo za Teboj. Ljubljena hčerka, če bi Ti vedela, kako mi žalujemo za Teboj, v tej solzni dolini, ker si nas zapustila v cvetu let in na pragu si bila za boljšo bodočnost, ker poučevala si se sedemnajst let! Bog s Teboj! Žalujoči ostali: Marjeta in Alojzij Brgant, starši; Louis, brat in svakinja. Box 412, Ely, Minnesota. Mrs. Brgant je članica podružnice št. 23, Ely, Minnesota. — Naše sožalje! Št. 27, No. Braddock, Pa. — Jesenski čas je med nami. V tej sezoni se vreme lepo spreminja; pridejo dnevi, ko sonce močno sije, nato zopet milejše; tudi veter pihlja včasili polahko, včasih močnejše! če bi človek si sam izbiral vreme, bi ne mogel boljšega izbrati. Kmalu bo tukaj zima. Dal Bog, da bi ne bila predolga ali premrzla, ker potem bo dolgočasno za majhne otročiče in bolnike. Naše sožalje družini Remoz, kjer so pred letom izgubila sina, ki je bil star komaj 25 let in letos pa hčerko v starosti 20 let. To je hud udarec za starše. Sestra Remos je tudi pri rahlem zdravju in njen soprog je že čez leto dni bolan. Me vse iz srca obžalujemo težko usodo in upamo, da bo vam Bog dal tolažbo. Naznanjam žalostno vest, da je V Gospodu zavedno zaspal Mr. Pierce, soprog naše sestre Pierce, ki je ena izmed ustanoviteljic naše podružnice. Pokojniku naj svetu večna luč in lahka mu naj bo zemlja v novi domovini. Naj vas tolaži zavest, da se združimo nad zvezdami. Pokojne priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Sestra Mary Anžlovar se še vedno nahaja na bolniški postelji. Bolna je tudi sestra Pupich, ki je vedno rada pomagala, kjer je bilo treba. Težko operacijo je prestala sestra Rose Hu-dale in se nahaja v bolnišnici. Ona je tudi vedno rada pomagala, isto njena sestra Angela in njena mati. Vse tri so naše dobre in požrtvovalne članice. Vsem bolnim sestram želimo skorajšno okrevanje. Drage sestre, ki stanujete v bližini bolnih sester, obiskujte jih, ker obisk je vedno dobrodošel. Vsak bolnik željno gleda v vrata, če bo kdo prišel k njemu, da mu napravi kratek čas. Drage sestre! Ne pozabite, da bomo imele veselico dne 12. oktobra v So-kol dvorani. Igrala bo izvrstna godba “Frank Trio”, katero vsi radi poslušamo in se tudi veselo zavrtimo starejši in mladina. Pridite in pripeljite svoje domače in prijatelje, da bomo napolnili dvorano in bo več družabnosti ter veselja v lepi družbi. Vabimo tudi sosedne podružnice, da se udeležite in ob priliki vam povrnemo. Vabimo vse cenjeno občinstvo, ker zabava bo prvovrstna. Na svidenje na seji G. oktobra in 12. oktobra na veselici! Pozdravljene! A. Tomašič, pred. Št. 30, Aurora, III. — Danes imam pa spet veselo novico od naše podružnice. Spet bomo imele olicet! Poročila se bo naša sestra Zefran. članice in prijatelji so ji napravili lep “shower” in dobila je veliko lepih daril. Pa zakaj ne, saj je bila vedno mirna in skromna dekle. Pri tem pa nima ne očeta, ne matere, ki bi za njo skrbela ter jo pripravila na važno življensko pot, kot je vstop v zakon. V imenu podružnice, in še posebej v mojem i-menu, čestitke in najlepše voščilo k sreči in zadovoljstvu v novem stanu, draga sestra! Naj bo 'Tvoja življen-ska pot omiljena vsaj ob strani dobrega moža. Najdražje na svetu si itak že izgubila. Bila si sovrstnica moje pokojne hčerke Josephine. Ti boš nevesta, Josephine pa že skoro dve leti v zemlji počiva! Težko operacijo je prestala Jos. Me-zan. Vsem bolnim želimo zdravja! Zdaj bi pa rada poročala, kako lepe počitnice sem imela v Clevelandu in okolici. Cleveland je res velika vas, ko pa pride človek do tako prijaznih ljudi kot so tam, pa ni nobeno razdalje upoštevano. Iz Chicage sem vzela N.Y. Central železnico pol ure predpoldnem in sem bila ob pol sedmih zvečer v Clevelandu. Na postaji so me čakali sorodniki, Mrs. Branisel, hčerki Vera in Sylvia s soprogom ter ljubko hčerko in sinčkom. Na poti k Branislovim smo se peljali ob Erie jezeru. Res ne vem, kdo je bil bolj vesel lepega razgleda po vodi sinček ali jaz, kajti oba sva hitela, fantek: Look, teta! Jaz pa: Look, Andy! Vsako reč sva občudovala. V petek večer sem ostala pri Brani-slovih in obiskala družino Frank Kranjc. V soboto sta me že prišla iskat Mr. Lunka in njegov sin. K Lunkatovim me je pa prišel iskat moj starakrajski sosed, Frank Zalar, in me odpeljal v Painesville, Ohio. Tam smo se sešli z našimi najbližnjimi sosedi iz Grahovega, sedem po številu. To so: Matevž Ule (tesar v Clevelandu), Matevž Skrabec iz Fairport Harbor, Jože Skrabec in njegova sestra Amalija in pa Mrs. Josephine Drobnič. Zdaj pa še dodajte može, oziroma žene teh mož, pa imate celo ohcet. Da je pa bilo veselje še bolj popolno, smo se res sešli na ohceti hčerke Matevža Škrabca. Ženin je sin pokojnega Franka Ule-ta, mati je pa iz Lip-senja doma. Imajo veliko farmo in okrog 35 dolgih vrst grozdja ali trtja, da bi mene vzelo 15 minut predno bi prišla do konca ene vrste. In pomislite, Mrs. Ule, pri njenih 68 letih je pomladi vse to trtje sama obrezala in privezala. Povedala nam je, da jo je vzelo en mesec za obrezovanje in en mesec za privezovanje. Kje pa je še družina, hišno in drugo vrtno tlelo? Taka žena pa res drži tri ogale farme, ne samo hiše. Čebi jo videli plesat na ohceti, bi pa rekli, da nima dosti čez 40 let. Čestitke, Mrs. Ule, z željo, da bi ostali še dolgo let pri moči in zdravju kot ste sedaj! Od tam sem šla k moji so-vašcanki, Mr. in Mrs. Margaret Gerbec v Doyles-town. V dveh letih odkar sem bila zadnjič pri njih, sta zrastla dva nova poslopja, eno veliko za žito in eno za velik stroj, ki žito žanje in mlati vse ob enem. Tak stroj stane čez $1800.00. Le tako naprej, Mr. in Mrs. Gerbec! Naj še povem, da imajo nad 1600 bušljev ovsa, nad 500 bušljev pšenice in potem bo še koruza. Tem pridnim ljudem ne dela nobene zapreke mestna idraginja. In da vidite, kako prideta fanta vesela, pa čeprav trudna domov zvečer in veselo pripovedujeta, koliko akrov žita sta požela in omlatila tisti dan. Nadaljna pot nas je peljala k Pečnikovim v Wadsworth, Ohio. Prijazna Mrs. Pečmik je iz Grahovga doma. Mr. Pečnik je pa tudi tako prijazen, kot da bi iz Grahovga prišel. Hčerka Helen se pa pridno uči ter pohaja V višjo šolo. Če bo šlo po sreči, jo bomo kmalu videli na univerzi v Chicagu. Le tako naprej, Helen! Po vseh teh obiskih sem pa prišla zopet nazaj v Cleveland, obiskala sem urednika Nove Dobe, Mr. Antona Terbovca (tistega, ki pravi, da je na vrhu glave bos), Mr. Ivana Račič, urednika Glasila KSKJ, ki je naš stari znanec in pevec iz Chicage ter osobje pri listu Enakopravnost. Od tam mi je šel Mr. Erazen Gorše pokazat Slovenski Na- rodni Muzej, kjer sem videla lepe reči. Najbolj pa se mi je dopadla velika slika, ki predstavlja “Vihar v noči”. Zares krasna umetnost! Ko ogleduješ sliko vidiš, kaka se podijo temni oblaki, vmes se pa križajo strele. Mr. Gorše je pripomnil, da je samo ta slika vredna nad tisoč dolarjev. Hvala lepa, Mr. Gorše za Vašo prijaznost! Potem sem videla Slovenski narodni dom na St. Clairju, kjer imajo veliko krasno dvorano in prekrasen zastor na odru, ki je res pravi čar za tako veliko dvorano. Občudovala sem tudi velik oder za predstave. Ko sem stala na odru, vrjemite mi, da sem si zaželela tiste lepe, velike rdeče marele in dve culi navezane obleke, ki sem imela v zadnji igri: “Posredovalnica za službe”, še v Grahovem. O srečna mladost, zakaj se ne povrneš! Šli smo pogledat tudi v spodnje prostore, kjer imajo veliko bara (le škoda, da je bila suha takrat). Kuhinjo imajo pa izvrstno opremljeno z veliko pečjo in posode nič koliko, menda so kar tri shrambe samo za posodo (še tam sem nos vtaknila). Za vse kar sem videla v S. N. Domu gre Pa zahvala Mr. Franku Lunkatu, mojemu sošolcu iz otroških let, ki mi je vse lepo razkazal. Po vsem tem je pa le prišel čas, ko je bilo treba misliti za domov. Poslovila sem se od sorodnikov, ki so me spet odpeljali in spremili na postajo. Težko mi je bilo iti iz Clevelanda in najrajši bi bila še vse skupaj poklicala in kar seboj vzela. Seveda mi ni bilo mogoče ne eno, ne drugo, im tako sem morala vzeti slovo in iti sama na vlak. Sedež sem vzela proč od družbe na vlaku, da sem lažje gledala v naravo. Blizu Toledo smo pa prišli prav blizu Erie Jezera, čez katerega so pridne ameriške roke napravile kake dve milji dolg nasip za železnico. O kako krasen razgled! Na obeh straneh voda, iz vlaka se zdi, kot da plovemo po vodi, samo železniški voz te prepriča, da si na vlaku. V bližini tam je tudi več malih jezerc in močvirij, tako, da je precej prazne in puste zemlje, očesu pa je popolnoma ustreženo, ker potem pa pridejo lepo obdelane farme. Zdi se mi, da je največ zemlje posejane s koruzo in čim bližje smo bili Chicage, toliko lepša je bila koruza. V državi Illinois, namreč najbolje obrodi koruza. Posebno lepa je med Chicago in Aurora, tako, da sem se kar na vlaku nasmejala: še bomo kuhali koruzne žgance! Sadja pa letos ni v Ohio in ne v Illinois in to tudi pomaga k večji draginji, ki nas tepe od vseh strani. Potem pa še taka suša kot že dolgo ne, tako, da je kar slabo po vrtovih. K zaključku opisa se pa najlepše zahvaljujem našim sorodnikom in vsem, katere sem obiskala, za vso prijaznost, ki mi je bila v veliki meri izkazana. Uverjeni bodite, da bom dolgo, dolgo let nosila v svojem srcu lepe spomine na vas! Ostanite mi zdravi in kadar vam bo mogoče, pridite tudi vi pogledat našo Aurora. Najlepše pozdravljeni vsi! Frances Kranjc. Št. 31, Gilbert, Minn. — Lep je bil dan 11. avgusta, ko smo se peljale proti mestu Hibbing. Ustavile smo se pred cerkvijo najsv. zakramenta. Ta cerkev je ena najkrasnejših v tej okolici. Kako milo so zadonele orgle, ko smo korakale po cerkvi. Počasi je stopal odlični kanonik k oltarju, da opra- vi najsvetejšo daritev. Po maši smo ogledale stranske oltarje, kjer so v vse drugačnem slogu kot po navadnih cerkvah. Res veličastna stavba, ki je umetniško delo prve vrste. Po sveti maši smo imele približno eno uro in pol časa za zlet po mestu. Ene smo šle po mestu, druge pa v Memorial Building, ki je tudi ena izmed najlepših stavb, da se človek čudi lepemu poslopju. V tem krasnem prostoru se je vršil naš banket. Orkester je zaigral in me smo. korakale vsaka na svoje mesto k mizam. Ves prostor je bil okrašen s krasnimi cvetlicami. Na mize so nam pa prinesli okusno puranovo pečenko in vse okraske, dobrote in sladkosti. Ves čas med obedom nam je igral orkester in potem se je pričel lep program, z govori in petjem. Pozdravni govor je imel župan Gerald Thomas; prav mile pesmice nam je pela znana pevka Olga Praznik in spremljal jo je William Praznik na piano. Mrs. Mike Shubet je pa izborno zapela nekaj hrvaških pesmic. Imena drugih pevcev, ki so nastopili mi niso znana, ampak rečem, da je bil ves progvam zelo dobro začrtan in izpeljan. Glavni govor je imela naša glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster, ki je v lepo izbranih besedah spodbujala članice k delu za napredek organizacije. Njene lepe besede nam bodo ostale zavedno v srcu. Prav vesele smo, da imamo tako navdušeno glavno blagajničarko kot je Mrs. Muster. Najlepša hvala glavni podpredsednici Mrs. Mary Theodore, ki je bila načelnica vse prireditve. Bilo je vse prvovrstno urejeno. Najsrčnejša hvala odbornicam in članicam za vašo prijaznost in gostoljubnost. Odnesle smo lepe spomine iz Hibbinga, ki nas bodo vedno spominjali na lep dan med vami. Dne 13. avgusta je glavna blagajničarka posetila sejo št. 56 na Hibbingu in 14. avgusta pa sejo št. 31, Gilbert, Minnesota. V lepem govoru, ki ga je imela na seji nam je dala mnogo pobude za jubilejno kampanja in obljubile smo ji, da bomo skušale izvesti njeno željo, da bomo pridobile, vsaj 20 novih članic za 20 letni jubilej Zveze. Sestre, dajmo se zares potruditi in izpolnimo obljubo, ker s tem bomo storile nekaj za napredek svoje podružnice, da se nas bodo bodoči rodovi spominjali, ko bo nas krila črna zemlja. Torej potrudimo se sedaj, dokler je čas zato. Naši glavni blagajničarki, najlepša hvala za obisk na naši seji ter tretji glavni podpredsednici, sestri Mary Theodore, iz Hibbinga, kakor tudi bivši tajnici, Amaliji Domen, za vso prijaznost in vljudnost. Želimo, da bomo imele zopet priliko priti med vas. Ker smo v jesenski sezoni, ste prošene drage sestre, da se udeležujete sej. Po sejah bomo imele zabavo in razvedrila, da bo lep užitek za mlade in starejše. Pridite na sejo 9. oktobra, da ukrenemo o načrtu za bodoče seje v dolgih zimskih večerih. Pozdravljene in na svidenje na seji! Antoinette Lučič, predsednica. Št. 32, Euclid, O. — Na septembrski seji je bila dokaj lepa udeležba. Hvala vam cenjene sestre, ker lepa udeležba napravi živahno razpoloženje in s tem pokažete svoje zanimanje in sodelovanje. Če boste pomagale odboru, bo pri podružnici tudi lep napredek. Ta večer nas je presenetila z obiskom naša nova glavna predsednica Albina Novak in žnjo je priška tudi starejša hčerka Corinne, ki pohaja v University of Colorado in je bila ravno tisti čas doma za kratke počitnice. Veselilo nas je, ker nas je tudi hčerka prišla obiskat in ji želimo mnogo uspeha v nadaljnih šolah, ker to je največ vredno za bodočnost. Posebno v sedajnih časih imajo povsod prednost tisti, ki imajo šolsko izobrazbo. Naša glavna predsednica in urednica je imela lep govor za vse in smo jo. z zanimanjem poslušale; spodbujala nas je za složno delovanje in gojitev medsebojne ljubezni. Svetovala nam je, da kot prave sestre in dobre katoličanke pokažimo s svojim lepim vzgledom svojo lepo versko vzgojo in ne bodimo nagle v svoji obsodbi, ker na svetu se vsak, ki deluje v javnem življenju žrtvuje po svojem najboljšem prepričanju in Bog bo naš sodnik ob koncu zemeljskega življenja, ker on je edini, ki je nezmotljiv. Hvala lepa sestra Novak za obisk in se še oglasite med nami ob priliki! V Clevelandu in okolici moramo biti ponosne, da imamo v svoji sredi glavno voditeljico naše slovenske ženske organizacije v Ameriki. Saj imamo tudi največ podružnic in članic. Ravno tega mnenja sem bila na zadnji konvenciji, ker je delegacija z velika večino podpirala nominacijo Mrs. Novak, ter jo brez opozicije izvolila v ta važen urad. Če pomislimo njeno dolgoletno delovanje v glavnem uradu, ji moramo dati priznanje, da je v resnici zmožna tega posla. Glejmo, da ji bomo v pomoč vseh ozirih za katero se iskreno obrača do nas! Bog ji daj najlepši uspeh! Na zadnji seji smo sicer praznovale 17 letnico obstoja podružnice. Članice so prinesle okusne stvari za prigrizek, da ni bilo treba potrošiti iz naše burtdej blagajne. Predsednica Prances Perme je napravila zelo dober jabolčni štrudel, da se je kar cedilo od ust. Ona je prav vesela, ker sta se sinova povrnila zdrava domov iz vojaške službe. Podpredsednica Eva Majcen, je pa pripravila okusen “slovaški chili”, kateri je bil zelo obrajtan. Mary Praznovsky je darovala en dolar in Theresa Zdešar .50 centov v ta namen. A. Godlar je pa prinesla dobitek za ročno blagajno; sestra A. Stariha je pa spekla velik kejk (banana cake), kateri je bil tudi oddan na listke. Vse smo z zanimanjem pazile, katera bo deležna te dobrote in ker je bil kejk res velik, ga je predsednica razrezala na štiri velike kose in tako je bil kejk razdeljen štirim srečnim članicam. Te so bile; Iva in Barbara Baron, Mary Colman in Helen Hedog. Prvi dobitek je pa dobila sestra Iva Baron. Bilo je mnogo smeha pri tem, ker je šla •sreča vsa v en kraj, čeprav se je listke vleklo na našem koncu. Tako so dobile vse dobitke štiri članice, ki so sedele v eni vrsti. Door prize, en mesec asesment, je pa dobila Ivana Sintič, ki prav pridno prihaja na seje. Sestri Iva in Barbara Baron sta darovali vsaka en dolar v ročno blagajno in Helen Hedog vsoto .50 centov. Hvala vsem skupaj za darežljivost. Imele smo lep večer in zraven pa še našo ročno blagajno lepo podprle. Pa še .drugič pridite, ker bo spet lepo v naši družbi. Pričakovala sem, da boste prišle na sejo vse tiste, katere sem obvestila s kartami zaradi neplačanega asesmen-ta, pa niste prišle. Veste, zame je težko zalagati po več mesecev in nazadnje pa ne vem, kaj storiti. Z vašo brezbrižnostjo delate tajnici preveč skrbi in dela. Bodite bolj točne v bodočnosti, prosim! Priporočam vam tudi, da prestopite v razred B za višjo smrtnino, kjer boste plačale samo 25 centov več na mesec. V ta razred se sprejema nove članice do 55 let starosti in v slučaju smrti se dobi vsota $150.00 za pogrebne stroške. Več o tem boste brale v prihodnjih Zarjah, ker imamo v teku jubilejno kampanjo in bo več reklame v tem oziru. Sporočam vam tudi, da dobi vsaka mati sedaj porodno nagrado v obliki eno leto prostega asesmenta za novo-rojenko. Sporočite mi takoj, da prinesem listino za pristop in vas ne bo ničesar stalo. Teta štorklja je obiskala našo sestro Angelo Fortuna (dekliško ime Hlabše), ter ji pustila zalo deklico Louise Carol. Naše čestitke! Upam, da se bo naš mladinski oddelek s tem dogodkom pomnožil. V septembru se je poročila hčerka naše sestre Dorothy Božeglav z Dan Rossa in Marta Golinar, 21071 Arbor Avenue z Stanley Gregorin, 19001 Abby Avenue. Bog daj srečo vsem zakoncem! Vsem bolnim članicam želimo hitrega okrevanja. Pozdrav vsem delegatinjam s katerimi smo se spoznale na konvenciji, ker čas je bil prekratek, da bi se še bolj medseboj pogovorile. Vsem našim V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: Št. 5 — Mary Ule, 767 N. War-man Avenue, Indianapolis, In-diana. Rojena 18. avgusta 1883, pristopila 18. februarja 1929, umrla 14. avgusta 1946. Št. 20 — Mary Fabina, 619 Broadway Street, Joliet, Illinois. Rojena 12. januarja 1876, pristopila 18. novembra 1928, umrla 1. septembra 1946. Št. 23 — Regina Mihelich, Box 1181, Ely, Minn. Rojena 1. septembra 1915, pristopila 3. marca 1935, umrla 15. julija 1946. ŠT. 25 — Theresa Kmet, 3922 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Rojena 7. februarja 1868, pri-stopila 12. avgusta 1929, umrla 18. avgusta 1946. Št. 25 — Frances Turk, 6708 Schaefer Avenue, Cleveland, Ohio. Rojena 7. marca 1886, pristopila 11. marca 1935, umrla 9. avgusta 1946. Št. 71 — Jennie Sedmak, 310 Selwyn Avenue, Strabane, Pa. Rojena 18. maja 1894, pristopila 14. decembra 1938, umrla 22. julija 1946. Št. 90 — Johanna Souley, 107 Bluff Street, Carnegie, Pa. Ro. jena 20. avgusta 1884, pristopila 19. februarja 1939, umrla 26. julija 1946. NAJ JIM SVETI VEČNA LUČI članicam kličem: Na svidenje na seji 14. oktobra ob pol osmih zvečer! Anna Godlar, tajnica. Št. 33, New Duluth, Minn. — Jaz moram malo napisat in pohvalit naše zavedne članice, katere so se udeležile proslave Zvezinega dne 11. avgusta na Hibbingu. Iz našega mesta nas je bilo za en bus, ki smo se prav dobro imeli skozi vso pot. Prepevali smo slovenske pesmice in kratkočasile našega voznika, ki je bil zelo vesel. Srečala sem ga tretji dan po našem zletu in ga vprašam, če mu je bila naša družba všeč, pa mi odgovori, da je bil prav vesel in je imel prav dober čas. Jaz pa ne morem pozabit lepo urejen banket, ki je bil pripravljen za goste. Mize so bile polne dobrih jestvin in na krožnikih so bile naložene potice in same dobre stvari. Prav lepa hvala kuharicam za okusno puranovo pečenko, ker tam nismo imeli vsi prilike, da bi se osebno zahvalili, zato pa sprejmite sedaj najlepša zahvalo. Pa tudi druge zabave je bilo dovolj in smeha kar na koše. Med nami je bila tudi ena izmed članic, ki je predstavljala Urno Nežiko, in smo imeli lep užitek z njenim nastopom. Potem smo se pa še malo zavrtele, da je bilo še več zabave. Ko članice pridemo skupaj na Zvezin dan, takrat je zares veselje, ko človek sreča svojce in prijatelje. Govorila sem tudi z Mrs. Andolšek, ki je prav iz moje vasi doma in sva obe delali v domovini pri isti gospodinji. Dalje smo imele priliko se spoznati z našimi glavnimi odbornicami in smo bile vse vesele, da je bila med nami naša glavna blagajničarka sestra Josephine Muster. Le čas je prehitro minil, da bi se lahko še delj časa pogovarjale medseboj. Pozdrav vsem članicam ženske zveze! Frances Boben, 1405 — 103 Ave., Duluth 8, Minnesota. Tajnica št. 33 poroča. Zopet prihaja hladna jesen; čas hitro poteka. Upam in želim, da bodo odslej naše seje boljše obiskane, ker smo imele dolge počitnice. Nekatere članice ste pozabile, da je treba plačat asesment vsak mesec, pa se bo že poravnalo, sedaj, ko bodo zopet seje vsak mesec. Več naših članic se nahaja v bolnišnici; upam, da bodo kmalu zopet zdrave med nami. Meseca avgusta smo se peljali na Hibbing, kjer se je vršil Zvezin dan. Mislim, da bo vsem dolgo časa v spominu. Bilo je smeha in petja, gotovo so tudi voznika ušesa bolela. Bilo je zares prijetno, ko smo se pripeljali z velikim avtobusom in potem so se začele skupaj zbirati članice od vseh krajev Minnesote. Pripravljalni odbor je imel vse lepo urejeno, da se je program uspešno izpeljal. V resnici je bilo prijetno in lepo ves dan. Po sveti maši smo si ogledale mesto Hibbing in okolico. Občudovali smo lepa in velika poslopja ter krasno dvorano, kjer je bil serviran tudi slavnostni banket. Kuharice so pripravile okusno kosilo, katero nam je bilo prav vsem po volji. Naše čestitke vsem odbornicam in delavkam, kakor tudi lepa hvala za izvrstno zabavo med vami. Najlepše pozdrave pošiljam vsem članicam SŽZ! Mary Shubitz, tajnica. Št„ 43, Milwaukee, Wisconsin. — Na zadnji seji je bil osvojen sklep, da bomo imele Card Party po seji 13. oktobra in to v istih prostorih kod imamo seje, namreč, pri Taminšekovih 338 East Bay Street, ker nimamo nikogar, da bi nam stole in mize spravil in zvozil skupaj. Torej članice, ni treba pozabit priti na sejo 13. oktobra. Card Party se prične ob dveh popoldne. Drugih novic nimam za to pot, ampak na prihodnji seji boste pa slišale mnogo novega in zanimivega. Pozdrav vsem članicam! Mary Bentz, tajnica JUBILEJNA KAMPANJA JE V TEKU1 VSAKA PODRUŽNICA 20 NOVIH ČLANIC! Najlepša zahvala Spodaj podpisana si štejem v dolžnost, da se najprisrčnejše zahvaljujem Rev. Julius Slapšak-u in Mrs. Alojziji Zidanič iz Rosewood Avenue, za prijazne obiske in tolažilne besede v Charity bolnišnici, kjer sem se nahajala meseca junija. Najlepša hvala tudi sosestram pri podružnici št. 47 za lepo voščilo k zdravju. Vsem, ki ne veste, kam se obrniti, ko pride potreba za bolnišnico, toplo priporočam Charity Hospital v Clevelandu, ker v tej bolnišnici skrbijo za telesno in duševno zdravje. Kako lepo in tolažilno je za bolnika, ko lahko vsako jutro prejme Jezusa v sveti hostiji, če to želi. Pozdrave vsem članicam SŽZ podružnice št. 47. Sedaj sem oddaljena od vas, da mi ni mogoče na seje, pa jih druge bolj pridna obiskujte. Bog z vami! Ida Brožič, 255 W. Prospect Avenue, Mantua, Ohio. Št. 49, Noble, O. — Cenjene članice, lepo pozdravljene, posebno pri naši podružnici! V prvi vrsti prisrčna zahvala za tako lep poročni dar; še bolj pa za izne-nadenje ali surprise party, katerega ste mi priredile na mojem domu 9. septembra. Pregovor pravi: Gorje mu, ki v nesreči biva sam, ali srečen ni, kdor sreča vživa sam! Tako bi tudi tukaj nekaj manjkalo, če bi vas, prijateljice moje, ne imela na svoji strani. Pri naši podružnici se menda članice zavedajo druge in največje zapovedi božje: Ljubi svojega bližnje- ga! V dolgoletnem vdovskem stanu ste mi bile vedno drage prijateljice in tudi sedaj ste pokazale svojo iskreno ljubezen. Rada bi vam to vse tisočkrat povrnila. Posebno pa še naši predsednici Mary Stušek, blagajničar« ki Rose Strah, nadzornicam Mary Drobnič in Frances Hočevar, zastavonoši Albini Mršnik ter Anni Kinkof in Anni Kosan, kakor tudi našim mladim ženam Mary Kapudja, Mary Andolšek, Mary Roher, Rose Mihelič, Frances Urankar in Frances Elerčič. Ker smo precej dobro napolnile blagajno z zadnjo prireditvijo, upamo, da se bodo zopet žene zanimale za kegljanje. Drill team že imamo, ki prednjači v Clevelandu. Tako vsakemu nekaj. Tudi se bo začelo s štiriletnimi sejami, katerih namen bo ma- lo razvedrila vsem tistim, ki bodo v tistih mesecih obhajale svoj rojstni dan. Saj je naše geslo: Imejmo se rade ter druga drugi pomagajmo! V soboto dne 14. septembra se Je poročila sestra Helen Kosten. Bilo srečno! Pozdravljene, Jennie Kosten, tajnica. Čestitamo! Naše iskrene čestitke Mr. in Mrs. Frank Kosten! Bog Vama daj mnogo let družinske sreče in veselega življenja. Kot dobra društvenika in oba veselega značaja, ni sploh vprašanja o lepi bodočnosti. K velikemu krogu Vajinih prijateljev se pridružuje tudj Slovenska ženska zveza in vama želi vse najboljše! Lepo je bilo pri nas! Št. 56, Hibbing, Minn. — Po šestih tednih dela s predpripravami se je vršil Zvezin dan v Minnesoti v nedeljo 11. avgusta, 194G, z velikim uspehom. Najlepša hvala vsem, ki so se udeležili. Prav gotovo ste imeli čudoviti dan in mnogo dobrih okrepčil. Proslava se je pričela s slovesno sveto mašo, ki je bila darovana ob pol enajstih v cerkvi Najsv. Zakramenta po Monsignorju Limmer. Pevski zbor je krasno prepeval in orgle si veličastno donele po cerkvi, članice so se zbrale pred cerkvijo in prišle v cerkve korporativno na posebne prostore. Po maši smo se pa podali v dvorano v Memorial Building, kjer se je vršil slavnostni banket in lep program. Banket je bil serviran ob eni uri In na sporedu smo imeli sledeče: Paradižnikov sok, pečen puran z nadevom, masleni grah, mešan krompir, omako, zel-nato solato, peso, kumarce, zeleno, korenje, kolačke, sladoled, kavo in okusna potico. Kako dobro je bilo vse pripravljeno! Najlepša hvala kuharicama Mrs. Kozak in Mrs. Prasnlck, ki sta spekli potice. Vsega je bilo v Izobilju ter prav okusno pripravljeno ln urejeno. Iskrena hvala vsem kuharicam in brhkim natakaricam. Med banketom je pa igral orkester pod vodstvom Les Wellems. Nas so kar pete srbele, da bi se bili najrajši kar zavrteli, toda ni bilo prostora za ples. Ampak Urna Nežika (Mary Bl-sonette) je pa našla prostor in se vrtela okrog miz, kar je bilo vsem v smeh in zabavo. Stoloravnateljica pri banketu in predsednica pri pripravljalnem odboru je pa bila naša spretna predsednica in glavna podpredsednica, Mrs. Mary Theodore. Program je bil prav zanimiv. Molitev pred banketom je opravil Father Kausek. Pozdravni govor je imel župan Gerald M. Thomas. Med odličnimi gosti sa bili: Naša glavna blagajničarka Mrs. Josephine Muster, glavna nadzornica Mrs. Mary Lenich, mestni nadzornik Edward Simonich in Thomas Strizich. V Izbornem petju je nastopila Olga Prasnick in spremljal jo je William Prasnick. Lepo je pela tudi Mrs. Mike Shubat. Prav lepo so nastopile tudi članice iz Eveletha, katere so prisostvovale pri programu za kar smo jim zelo hvaležne. Na harmonike je pa prav lepo, igral, osem let star Anthony Babich, ki je žel buren aplavz. Vsi govori so bili kratki in dobri, petje je bilo izborno in tudi god- beniki so se odlikovali. V kratkem rečeno bil je izvrsten program. Največje število gostov je pa prišlo iz Dulutha. Prav ponosne smo na naše agilne članice in povedale smo jim, da prihodnje leto pridemo v Duluth za Zvezin dan. Kaj pravite, nato sestre? Najdaljšo pot so pa imele članice iz Crosby. Zastopane so bile podružnice iz Virginia, Gilbert, Eveleth, Chisholm, Keewatin, Greaney, Ely, Aurora in Kitzville. Vsaka podružnica je bila prav lepo zastopana. Imeli smo približno 350 gostov na banketu. Takoj po programu so pa bile dvignjene številke in srečni sta bili, Jennie Kern iz Aurora in Mary Kern iz Gilbert. Naše čestitke! Po programu smo imeli prav lepo snidenje s sestrami, prijatelji in znanci. Po odhodu naših gostov, so pa pridne članice spet vse lepo pospravile in uredile, da je bilo spet lepo. Najlepša hvala odboru za sodelovanje in pomoč. Iskrena hvala vsem gostom in vsem, ki so se udeležili. Vaše lepo zanimanje je prineslo vsestranski uspeh, za Minnesota “Zvezin dan” v letu 1946. Duluth! zdaj čakamo na vaše vabilo! Anne B. Satovich, tajnica. Čestitke, Minnesota! Po lepem opisu o proslavi Zvezine-ga dne v Minnesoti, dobimo vtis, da je bil res krasen dan in vse se je vršilo v najlepšem redu. Naše čestitke odbornicam in članicam podružnice št. 56, v Hibbing, ki so se trudile, da je bilo vse tako lepo urejeno ter vsem, ki so se odzvali vabili in pripomogli k uspehu! Živela, Minnesota! Poročila za september V avgustu je bila prav živahna seja; med nami je bila glavna blagajničarka Mrs. Muster, katere obisk nam je bil vsem v veliko veselje. Spodbujala nas je za jubilejno kampanjo in smo obljubile, da bomo šle na delo, da dobimo svojo kvoto, 20 članic. E-no novo članico smo že dobile, torej samo še devetnajst in naš cilj bo dosežen. Naša sestra Mary Bisonette je nam pa zabavo delala z njenim komičnim nastopom. To pot je prišla oblečena kot "Toni Peroni” in je imela s seboj tudi harmonike, da se je še boljše vrtela. Sestri Sophie Garmaker in Enima Petrick sta pa poskrbeli za nas poskočne polke. Liepa hvala! Ob tem času se lepo zahvaljujem sestram, ki so bile v odboru za Zvezin dan. Bile so sledeče: Mary Theodore, Frances Puhek, Anne Satovich, Frances Praznik, Emma Kozak, Caroline Kozina, Angela Genac, Sophie Garmaker, Manda Butarac, Rose Muh-nich, Amelia Domen, Mary Bisonette in Uršula Zajc. Končno poročilo o proslavi ni bilo še v redu in ga boste slišale na oktobrski seji. Po seji smo imele prav lepo zabavo in isto bo tudi po prihodnji seji. Torej na svidenje. Anne B. Satovich, tajnica. Št. 57, Niles, Ohio. — V septembru smo imele precej dobro udeležbo. Želela bi, da bi bile naše seje vedno uspešne, ker večja udeležba prinese tudi več dobrih sklepov. Po zadnji seji smo imele razne igre za dobitke in sestra Stanec nam je pa postregla z okusnim prigrizkom. Seja v oktobru se vrši pri sestri Frances Jerina; v novembru pa pri naši predsednici Justini Brauer. Sklenile smo, da bomo priredile ma-škeradno veselico v nemški dvorani na Bell Avenue. Vabimo vse sosedne podružnice iz Warren in Girarda. Joe Umek bo igral vesele polke in valčke. Za lačne in žejne bo tudi vsega dovolj. Razdeljene bodo tudi lepe nagrade. S pozdravom, Johanna Prinz. Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa. — Cenjene sestre! Na seji 3. septembra Bino se zbrale pri sestri Anna Filak, ki je naša zapisnikarica. Imele smo Be prav dobro. Dvorana, kjer zborujemo je bila tisti večer zaprta in zato Be v imenu vseh navzočih članic lepo zahvaljujem sestri Filak za gostoljubnost. Meseca avgusta smo imele piknile, fzvrstna zabava nam bo ostala v spominu več časa, samo dan je prehitro minil. Najrajše bi bile ostale še tam, bilo je že pozno v noč predno smo se podale proti domu. Žal nam je bilo, ker je bila odsotna sestra Gertrude Lokar, ki se je dan pred piknikom pobila na nogi in je mogla ostati v postelji ter še ni popolnoma zdrava. Prav lepa hvala sestri Lokar, ki nam je dala prostor brezplačno. Priporočam se tudi za drugo leto. Vse želimo ljubega zdravja, da se vidimo na prihodnji seji. Če bi vse članice tako rade prišle k sejam, kakor sestra Logar, potem bi bil med nami lepši in večji napredek. Torej na svidenje na prihodnji seji in to velja za vse naše sestre! — Frances Vogrin, tajnica. Št. 88, Johnstown, Pa. — Drage sestre SŽZ! Ta mesec nimam posebnega poročila naše seje so vedno enake kar se tiče udeležbe, čeprav smo se premestile iz dvorane svete Ane v Slovenski dom, kjer obdržujemo naše mesečne seje. Imele smo upanje, da boste rajši prišle, ali vseeno vam ni po volji kakor bi moralo biti. Pa upajmo še naprej! Mogoče se boste sčasoma privadile in začele prihajati. Ni zamera oddaljenim, da jih ni vsako sejo, ali kar je bližnjih, bi pa morale upoštevati in si odtrgati nekaj časa ter priti na sejo, ker to spada vsem, ne samo enim in istim vsak mesec. Saj veste, če je sloga, da se skupaj drži, potem podružnica napreduje. Torej drage članice, začnite hoditi na seje bolj redno; če nas je več, potem lažje kaj ukrenemo v korist podružnice. Pred letom smo lahko igrale bingo in smo s tem napravile nekaj, ali zdaj nam je prepovedano. Bolna je bila med tem časom Mrs. Anna Lončar. Nahajala se je v bolnišnici zaradi noge. Želimo, da se ji zdravje skoraj povrne. Mary Lovše, tajnica. Poročilo za september od št. 88. — Drage sestre! Na zadnji seji smo imele zanimiv program in okusno večerjo. Na programu so nastopile dekleta mladinskega oddelka, ki so prav lepo zapele. Bile so: Alice Kuzma, Ester Holmok in njena sestrica Dona in Mary Novotny, ki je prav lepo plesala (tap dance). Mrs. Margaret Knapp jih je spremljala na piani. Vsem skupaj izrekamo najlepšo zahvalo! Za večerjo so pa članice prinesle vsega v izobilju. Prinesle so še posebej stvari, katere so šle na dražbo, tako, da smo naredile zadovoljno vsoto za našo ročno blagajno. Hvala lepa vse, katere ste kaj pripomogle lc lepemu uspehu. Tudi udeležba je bila večja, kakor smo pričakovale. Hvala vsem, katere ste pomagale pri tem. Najbolj je bila zaposlena naša predsednica, Mrs. Mary Kuzma. Pridno so pomagale tudi naša blagajničarka, Mrs. M. Zupan, zapisnikarica, Mrs. Jennie Stu-sek in njena hčerka, Matilda, Miss Mary Medvešek, Mrs. Mary Holmok in Mrs. Mollie Terček, za kar prav srčna hvala vsem skupaj! Zbolela je naša sestra Miss Marga-reth Kuzma, hčerka naše predsednice ter se nahaja v bolnišnici. Morala se je podvreči operaciji in v bolnišnici se bo nahajala dva tedna, za tem se bo zdravila doma. Želimo ji v kratkem popolno ozdravljenje. Srčno voščilo za rojstni dan pošiljamo hčerkama naše glavne predsednice, Mrs. Albine Novak. Starejša, bo stara 19 let, 9. oktobra in mlajša pa dve leti 14. oktobra. Da bi Vam bili vedno v veselje in tolažbo, Mrs. Novak. Pozdrav vsem članicam SŽZ! Mary Lovše, tajnica. Op. Ured. Da ni bil v zadnji izdaji priobčen dopis od št. 88, je krivda U-redništva, kar upamo, da nam oprostite. Iskrena hvala za voščilo, sestra Lovše. Bila sem iznenadena, nad Vašim dobrini spominom. Torej, srčna hvala. A. N. Št. 96, Universal, Pa. — Naznanjam, da bomo imele Penny bingo po seji v oktobru. Vrši se na Center, Pa. Vsaka članica je prošena, da prinese nekaj za dobitek. Na sejah imamo lepo udeležbo, zato smo sklenile, da bodo članice še rajši prišle, če bomo igrale bingo. Novembra meseca pa imamo sejo na Renton. Glavna seja meseca decembra bo pa na Universal. (Na glavni seji bomo imele dobra okrepčila.) Na Delavski dan (Labor Day), smo Imele veselico, na kateri jo bila lepa udeležba. Hvala vsem delavkam. Med nami je mnogo pridnih članic, ki prav rade pomagajo, kadar imamo prireditev. Prav žal nam je, ker je Jean Strehar še kar bolehna in to že dolgo časa. Upam in želim, da se kaj kmalu po-tdravič, Jean, in da Te bomo mogoče videle na bodočih sejah. Ravno tako Mrs. Mary Ricter, ki si je nogo zvila. Vsem bolnim želimo skorajšno okrevanje. Pozdrav vsem sestram! Pauline V. Kokal. predsednica. Št. 105, Detroit, Mich. — Želim napisat en par vrstic, ker že dolgo ni bilo dopisa od naše podružnice. Počitnice so minile. Naša prva seja se je vršila pri sestri Jamnik. Bila je še dobro obiskana in med nami je vladalo veselo razpoloženje, ker smo bile zopet skupaj. Mrs. Jamnik nam je zelo dobro postregla z domačim pecivom in okusno kavo. Sestra Jamnik ima krasen vrt in smo se tudi slikale, ko smo pregleda-vale cvetlice. Če se slika posreči, bo priobčena v Zarji. Nekatere naše članice so vzele dolge počitnice. Sestri Hočevar in Deska sta šli v Montano; Mrs. Bedich v Akron. Ohio; sestra Maisel je šla v Kansas; Mrs. Jamnik in hčerka sta bili v Canadi. Naša sestra Krupa ima pridne roke. Možiček je kupil Super Market, trgovino.. Želimo obilo uspeha. Sestra Roth nam je prinesla češnje tz Travers City, za kar se lepo zahvaljujemo. Sestra Link je imela težko operacijo, katero je srečno prestala. Bolna je tudi sestra Bombach in njena hčerka. Vsem bolnim želimo ljubega «dravja. Prihodnja seja se bo vršila na mojem domu na 6170 Maxwell Avenue. Prošene ste za veliko udeležbo. Oce-nem se obračamo, do vas s prijazno prošnjo, da pripeljete kakšno novo članico, da nas bo več! S pozdravom, Marie Nezbeda. Prosimo, zapomnite si! Zadnji čas za dopis je 10. v mesecu, zapomnite si ta datum, ker je važno, če hočemo imeti Zarjo dotiskano ob času. Lepa hvala vsem, ki sodelujete! — Uredništvo. MATI M. G. Kakor korenina je mati, ki črpajo otroci iz nje telesne in duševne moči za svoj razvoj. Mati ne pozna sebe; v njenem srcu ni prostora za samoljubje, v njem je le prostor za ljubezen. Mati izgine v svoji osebnosti, umrje, da živi, pozabi nase in živi, da žive drugi ob njej. Materina duša mora biti čista in plemenita in se mora čistiti dan za dnem. Mati hodi s svojim otrokom skozi vse življenje, četudi je že mrtva. Mati je ljubezen in njeno delo je delo ljubezni, tiste preproste ljubezni, ki vse ljubi, vse razume in vse odpušča. DOMAČA KUHINJA JESIH JE POTREBEN DODATEK NAŠI HRANI. Naše telo je podobno kemični tovarni, kjer se zavžita hrana spreminja v različne oblike in snovi. Pri tem večnem procesu pa igra tudi jesih jako važno vlogo. Ne mislimo, da bi se morali napiti jesiha, ampak kot dodatek pri jedeh in solatah pa je zelo potreben in koristen. V majhnih količinah zadostuje, da razkraja maščobe in različne druge, telesu nevarne snovi. Jesih ne samo da pomaga funkcijam telesa, ampak napravi marsikatero jed bolj okusno. V vsakdanjem življenju rabimo jesih za marsikaj. Njegov duh je prijeten in močan, zato dajo jesih podu-hati osebi, če jo napade slabost, da omedli. Nekaj kapljic jesiha vdrgni-ti na senceh pomaga pri omedlevici. Pri kuhi kanemo par kapljic jesiha, kadar kuhamo jajce in je nevarnost, da bi se beljak izcedil. Riž obdrži lepo belo barvo, ako mu dodamo nekaj kapljic jesiha med kuhanjem. Jesih pomaga pri osveženju različnih barvanih oblek. Kadar peremo barvano obleko prvič, je dobro, če vodi dodamo nekoliko kisa, ker ta ustali barve. Tudi roke si osvežimo in lepo o-čistimo raznih madežev, če si vribamo par kapljic jesiha. Kadar si umivamo lase, je dodatek jesiha tudi priporočljiv. Se več slučajev je, pri katerih nam jesih prav pride in skrbna gospodinja ne bo prezrla tega dobrega domačega pripomočka. JEDI V POČAST TUJIH DEŽEL. V Hunter kolegiju v Bronxu, New York, kjer zborujejo razni odseki Združenih narodov, je tudi kuhinja, kjer pripravlja kuharski mojster Dirk Eykelhoff razne specijalitete različnih narodov. On sam je Nizozemec in pravi, da je ob taki hrani velik zrastel in zato jo priporoča drugim ljudem. JACHTSCHOTEL. Šest žlic masla ali margarine, pol funta narezane čebule, pol funta zelenih kislih jablok, dva in pol funta kuhanega, narezanega krompirja, tri-četrt funta kuhanega govejega ali prašičevega mesa, tudi narezanega, malo soli in popra ter par zrn zribanega oreška, dve in pol šale polivke ali pa juhe, pol šale maslenih kruhovih drobtin. Najprej razcvri maslo ter v njen zarumeni narezano čebulo in jabolka. Naloži v lončeno kastrolo (casserole), ki prenese vročino v peči (fireproof), nekaj krompirja, nekaj čebule in jabolk dokler ne zložiš vsega v posodo izmenoma z mesom. Vse polij z juho ali polivko, če jo imaš od kakšne pečenke in ko si osolila, potresla poper in orešek pa obloži še z maslenimi drobtinami. Postavi v peč, kjer naj se polagoma peče eno uro. To jed lahko razdeliš med osem oseb. PAPRIKA Z MESOM NA KITAJSKI , NAČIN. En funt in pol prešičevega kuhanega ali pečenega mesa, dve in pol žlici soja omake (soy sauce) eno žlici belega vina, eno žličko sladkorja, tri žlice masti, eno žličko soli, šest sladkih zelenih paprik. Meso nareži v drobne rezance ter jih polij z vinom in omako ter potresi s sladkorjem. Dobro premešaj meso, potem je pa stresi v razcvrto mast v ponvi. Paprike dobro operi, razpolovi, odstrani vsa semena in popari za nekaj minut. Paprike potem zreži tudi na drobne rezance ter jih stresi v ponvo med meso. Osoli in pokrito duši nad majhnim plamenom. Če je treba, pri-lij par žlic vode ali juhe, če jo imaš. Jed je pripravljena v pol ure. Posebej lahko skuhaš nekaj riža ter ga serviraš kot dodatek k mesu in paprikam. Mesto prešičevege mesa lahko porabiš tudi govedino ali od kuretine, kar pač imaš pri roki. ŠPANSKI OMLET. Šest rezin prekajenega speha, en šopek čebul jeka (green onions), en bobek česna, eno zeleno papriko, eno žličko zmlete paprike, pol žličke soli, en funt paradižnikov, pet jajc. Špehove rezine razreži na majhne koščke ter jih razcvri. čebuljek drobno zreži ter stresi med Špeh, nato pa dodaj tudi drobno zrezano zeleno papriko in strt česen. Posoli in potresi s suho papriko, katere rabi po svojem okusu, ako je zelo pečeča. Paradižnike popari, olupi in tudi drobno zrezane stresi med Špeh. Pokrito kuhaj na polah-lcem ognju dobrih deset minut. Vrhu te omake pa lepo razvrsti pet jajc. Lahko vseh pet jajc v drugi posodi • prej zmešaš in vse skupaj streseš v ponvo. Lahko pa tudi vsako jajce posebej vbiješ in previdno streseš v ponvo, da se zakrkne. Pokrito kuhaj zopet toliko časa, da so jajca dovolj kuhana. ZABELA ZA SOLATO. Pol šale limonovega soka osladi z dvema žlicama sladkorja ali pa s koruznim sirupom. V šalo deni dve žlici pinacovega masla in med njega polagoma zamešaj oslajen limonov sok. To je prav okusna zabela za na solato. Dokler ne dobimo več olja na trg, si moramo znati pomagati na tak način. Na trg so postavili tudi neke vrste mineralno olje, katerega pa zdravniki ne priporočajo. Če dobite kakšne nove vrste solatno olje, prečitajte kar je tiskanega na ovitku steklenice. Če omenja mineralno olje, ga dajte rajši nazaj trgovcu, kakor da bi eksperimentirali s svojini zdravjem. Vedite, da ni vse eno, kašno olje rabimo in rajši malo potrpimo, dokler traja pomanjkanje dobrega solatnega olja iz želišč ali pa iz oliv. OCVRTA KARFIJOLA. Skuhaj karfijolo v slani vodi pa ne preveč, razcepi jo v priljudne kosce. Ohlajene povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter ocvri na masti. I\o. 10—Vol. Will p October, 1946 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA MINUTES OF THE SEVENTH REGULAR CONVENTION HELD IN INDIANAPOLIS, INDIANA MAY 27 - 29, 1946 (Continuation) SUPREME SECRETARY’S REPORT Greetings to the officers and delegates of the seventh regular convention! At the time of our convention three years ago, our country was in its sixth month of war confusion. Many of the delegates had sons and daughters who were joining the armed forces. Mothers, who were at the convention were tearful and sad in spirit because of the separation from their loved one, but hopeful that they’ll soon return victorious. Today, after three years, our country has been at peace for a year and a half. Hopes became a reality to many of our members because they again embraced their loved ones. But there are also mothers and members among us, who were not as lucky; their dear ones did not return, but made the supreme sacrifice and have forever parted from this earth. And some are still on foreign lands, serving in the army of occupation all over the world. During the war, our members made many contributions for the return of peace; many have worked in ammunition plants. Others were aiding the sick and needy in the hospitals and many have distinguished themselves in the various departments of the American Red Cross. Today, when all this is past, we can proudly look back on the hard years and marvel at the results accomplished because of the good will and determination for victory of our armies. At the last convention we added another form of protection to our members, offering a higher funeral benefit to those for whom the hundred dollars was insufficient. We have therefore established a new Class in which members pay 60 cents as the monthly assesment. Before we were able to issue this certificate, we had to make an application thereof to the State insurance department and mail them all necessary data and forms. This meant that many kinds of forms, namely those for new certificates for the new Class; for application of membership for Class and B; for increased insurance; for report of death; for change of beneficiary and a form for transfers had to be compiled. This was slow work because the State Department, was not ever in a hurry. There was much writing back and forth and it was necessary to secure the aid of a legal advisor who knows best how to interpret all codes and regulations and to compile reports to the requirements and suggestions of the State insurance departnemt. The Executive and Auditing committees agreed to engage the services of Attorney Joseph Wilkus, who has since been our Union’s legal adviser. Mr. Wilkus is yery reasonable in fees, although he works for us as if he were the best paid attorney. We are grateful to our Supreme President for recommending this capable person to us. Finally we came to an understanding with the State department and our forms were approved, and consequently I had them printed and mailed to our secretaries within six months time. The new Class for increased insurance made it necessary for our office to install a special card system which Is similar to the order of the cards in Class A. In the new class, we enrolled 225 new members in the first seven months of its existence. Up until March of this year, we have 876 members in Class B. I must mention that our subordinate secretaries also had a lot of work with the new class, because they, too, had to get the new forms signed by all those who transferred from Class A to B. Some of the members cannot under- stand why we issue a new certificate for the increased amount to those who transfer from A to Class B. X, too, would prefer if only one certificate would se issued, but we must comply with the demand of the State department. But new members, who are first joining, receive only one certificate. At the last convention, I had for the first time compiled a Statistic of Age, which is now a permanent record of all members according to their age. This record shows how solvent we are. Our Supreme President reported to you on the solvency of our Union. The Statistic of Age is kept up to date in each Class. When our office receives the report of new members from the secretaries, their age is added to the record; if any member is expelled, she is checked off the record. I have looked over the records thoroughly just prior to this convention which took a considerable amount of time, but I wanted to submit a complete Statistic of Age to our Actuary. As you know our Actuary reported to our Supreme President that our Union will be solvent in a few years. In the course of three years the State Examiners visited the Headquarters two times. They come unexpectedly and usually remain for an entire week. They examine all our certificates, all our ledgers, income and disbursements, all investments and all records kept at the Headquarters. They also check the salaries of the Supreme Officers and our minutes of the meetings. After questioning the reason for Supreme Presndent’s salary being not $100 as approved by the last convention, but instead $50 a month, I had explained to this question that she declined $50.00 per month increase of the past three years, because she didn’t want any one to be bringing it up as had happened at the last convention. They remarked to me; that, this was the first time they have heard of someone declining a salary for worthy work. To them it was an unusual incident! A report on the findings of the State Examiners will be published in the next edition of Zarja. From the time of the last convention until today, we invested $88,000.00 in bonds, that is $80,000.00 in War bonds forms G and F and $8,000.00 in U. S. Treasury Bonds. Also $17,000.00 was deposited in Federal and Loan Associations. The total amount is not an entirely new investment; some of our previous bonds matured and we had to find other ways of depositing our money. The interest rate is very low nowadays, therefore the interest at the end of the year is not high. In the three years we made a gain of $56,030.35. We lost 281 members by death and paid out. $26,254.23 in death claims. Two members passed away in the Juvenile department and we paid $150.00 for their claims. {On page 197 of July Zarja is the listing of our investments.) Our assets are $183,854.01 and of this money we have $42,515.45 in bank deposits and $139,810.00 in bonds and $1,528.5G on our checking account. To keep our membership, I mail reminders to all members who are in their third month of suspension. My reminder before expelling them is often times successful. I also mail cards every month to secretaries and to our juvenile members to let them know that if they have bp-come of age and suggest they join our adult department. Since we have a number of members expelled every month, I advise the secretaries to remind the members who are in arrears ahead of time, so the loss will not be as great for the branch nor in our membership. I also keep a special book, the “Death Register'', in which I enter the names of the deceased members; and this has been kept for the past twenty years or rather from the beginning. Also the amount of the claim paid to the beneficiaries ia recorded. The “Death Register” was published in the June edition of Zarja. CAMPAIGN: Every year I devote much time to cam- paigns. I watch closely the work of our branches to see which branch is most active. The same interest is given to the workers. In the last three years the following workers distinguished themselves: Mrs. Mo.vy Otoničar, secretary of branch no. 25 and Supreme Auditor is in first place; next are Mrs. Mary Hrovat, secretary of branch no. 15 and Mrs. Mary Terlep, treasurer of branch no. 20. Unusual is the record of branch no. 20 in Joliet, Illinois, which was victorious several times in the past seven years winning first place. Last year that branch was in the third highest place. Mrs. Mary Terlep also has won first honors with branch no. 20. If she didn’t get first place, she was conscietious in getting close to it. Now the first place winner, she has secured 101 new members. Mrs. Terlep is our Convention Queen for the second time. It was no easy Job to solicit new members, most of you will agree, and more so, if you are a worker in your branch. Therefore, all piaise and honor for good work well done to our diligent workers, to our winners and to everyone, securing even one new member, because every little bit of help is needed in a campaign. In the past three years our Editor, Mrs. Novak, managed two campaigns and Supreme Treasurer, Mrs. Muster, managed one. Both of them tried very hard for the success of the campaign. During the time, I was soliciting donations for the Jugoslav Relief Committee (JPO-SS) and for the Slovene — American National Council (SANS). But since our Union established its own fund to relieve war victims, subsequently I have given it all my attention. I saw the great need of building up our Scholarship and Benefit Fund and I have consistently urged our branches and officers to help build it up. Only those who have actually donated to this fund will help suggest when distributions will be started. I also have mailed out books for a benefit drawilng to all our presidents and appealed to them for help. Some of them responded immediately, asking for more books, while others did very little in this respect. Many of the secretaries even helped their presidents in disposing of books. I shall always be grateful to. all who helped so generously. But I must also admit that I was disappointed in some. Where I had expected the best response and support, my expectations were not realized. With the agreement between the president and the secretary of our fund, special invitations for membership in our Friendship Circle were mailed to all of our Slovene priests. Some made their contribution even before they received our invitation, while others made generous donations later on in response to the general invitation and answered me with very encouraging letters. They highly complimented our Union for working toward such a worthy goal. To all our Reverend Fathers who responded, I shall be forever grateful. They have proven that they fulfill the holy teaching: love thy neighbor as thyself! It was in the fall of 1944 that we mailed out the letters to the Reverend Fathers and up to this time '14 have responded. Some became members of our Friendship Circle and also of the Thousand Member Club and I have also received other contributions which encouraged us to continue. I had expected at least 90% of the priests to respond, but I guess that was expecting too much. Some of our officers were a very good example to others. Our Supreme President really distinguished herself in this work, she collected $891.00 for the fund. Our Editor and our viopresident, Mrs. Raspet, also helped to the best of their ability. I have also tried my utmost and thus collected $365.00 from members for the Friendship Circle and $140.00 for membership in Thousand Member Club and $85 from other sources. Together I collected $585.00 for the fund. It’s no easy task to solicit contributions, but realizing that it’s for the building up of our fund, one is willing to do it. No one will get paid for this work here, but God, who is above us, knows our good deeds and good intentions in our pursuit to help the unfortunate children in the old country. They, who have no other recourse but from us, will be with us spiritually during our life. Month after month our faithful letters responded to the letters I sent them last Fall. If they weren’t able to secure a member for the Friendship Circle, they joined the Thousand Member Club themselves. The amount, large or small, was received most gratefully at Headquarters. But we need many more donations to reach our quota, therefore, I recommed to the delegates to make a contribution at this time. As you have read in Supreme President’s report, this money will be used for the relief of poor children in Slovenia through intervention of Archbishop Tomazin in Maribor, Slovenia. This should be a full assurance that your contribution will be distributed in a just and unrestrained way. We have also given every assistance in collections of clothing and food through the American Jugoslav Relief Committee. Again I wrote to all our secretaries to give a hand; and I urged them to collect as many things as possible and to keep a record of these items. The response was satisfactory and a month ago I mailed special cards to the secretaries, asking them to let me know what items were shipped away. The majority have already answered. In this respect we have collected to date: 2,158 pounds of clothing; 1,985 pounds of canned foods and powdered milk and 659 pounds of miscellaneous, and 380 pairs of shoes. Totaled we sent 4,902 pounds of clothing and food, and 380 pairs of shoes. This is not a complete report. In cash money our branches contributed $400.00. This campaign is still in progress, therefore I recommend that you continue to collect things for the needy and help wherever you can. Some of the branches haven’t done anything so far for the children in Slovenia, that is in collecting clothing and food; but I hope they’ll do their part before long. At least save the lives of some children, who are innocent victims of destiny. To all secretaries and presidents who have given their time in packing boxes and in collecting things, my heartfelt thanks. May God repay you! If we want our organization to show progress, we must encourage our youth to take an interest in various sports. Bowling is a good sport. It helps to enliven up our branches. During the war, we had bowling tournaments only in the middle west division, but I hope that other divisions will become active soon. Instead of having 30 teams in the tournament, we should have 60 or 70 teams, Our members are bowling in many different leagues, so don’t you think that they could be encouraged to join our league: It’s the one way to promote more interest and have bigger tournaments, then the prizes will also, be bigger. I’d like to mention that I have attended all the tournaments except one and paid my own traveling expense in the midwestern trips. During all my years in office I have been crowded with work to the extent that I needed help; I kept my oldest daughter, who always helps me, at home, although I’ve never asked for someone acting in the capacity of my assistant in the Headquarters, but at this convention, I hope the delegates will be considerate of the work done in the office and will appropriate some money for the assistant. I do not like to come before you with this recommendation, but after seven years it’s time that something was arranged. A secretary will not be able to do everything at the Headquarters herself. There is too much work for one person. I have worked in best of relations with all the Supreme officers; we got along very well and we realized that it’s the only way to attain success in our work. Mrs. Marie Prisland, our Supreme President, was my best adviser and help. With her many years of experience she knew how to lead our organization through the storms. We all love her; that is why we were saddened when word was sent a year ago that she is critically ill. I, more than anyone else, miss her very much. Now that she is recover- ing, let’s do all in our power to assist and honor her; let’s accept her recommendations without delay and let’s take to heart her suggestions and proposals. We have been convince/:! that she knows all the needs of our organization best of all. Let us be respectful to her and grateful to God for leaving her the priviledge of prolonged life. We must not let this convention upset her. I’m certain that no one here would want to be responsible for it. I alo? thank our Editor, with whom I have many, many official connections, to our Supreme Treasurer and all the officers, to the presidents and secretaries of our branches and to all the officers who have been responsive in our attempt to promote the progress of our Union. Today I’m concluding my second term as Supreme Secretary; it’s seven years that I have been serving in this hard and responsible work. As I mentioned before, there is more work every year in the office, always something new' develops; what the future will bring is unforeseen. It is customary to sive to the convention a complete statement of all transactions, that is income and expenses, during the past three years. I’m submitting it at this time. (Supreme Secretary’s complete report appeared in the July edition of Zarja pages 199-200. It’s a long reports and every item specifies, and reference to it will be very easy, that is why we are not reprinting the same statement.— Ed. note.) Whenever I have a little free time, I write official reports and other articles for publication in Zarja and "Ame-rikanski Slovenec” newspaper. This gives everyone a better outlook of what we are doing in our Union. I should report that American Home Publishing where our Zarja is printed increased the cost of printing several times recently. The Board of Directors advised me to send bids to other printing shops. I’m prepared to re-p’ort on this when we discuss our "Zarja” business. Our organization is celebrating its 20th anniversary of existence. We should make every effort for a gala celebration of this significant event. May our seventh regular convention be a big success. I know that you came here with wholesome recommendations and that you will give wholeharted support to deliberations which are for the progress and benefit of our organization. I hope that this convention will be one of the best we had until now and that you will return to your homes happy and with contentment in your hearts that your work was not in vain. God bless our work and give us wisdom to carry out all our plans and decisions successfully. Josephine Erjavec. Report accepted as read. SUPREME TREASURER’S REPORT As Supreme Treasurer, I’m submitting an account of my activities since the last convention. I performed my duty to the best of my ability. All the money which I received from the Supreme Secretary was deposited regularly Into the checking account. The accrued interest was also always entered on time. My financial report fully corresponds with the statement given by the Supreme Secretary. I shall not repeat the itemized report but give you the grand totals. In March 1943, our assets totaled $127,833.66. In March 1946, our assets increased to a total of $183,854.01. The gain in the three years totals $50,020.35. The State Examiners who were at the Headquarters a month ago were pleased with the progress we made. They carefully checked all books and investments. They complimented our bookeeping and found our investments to be the best on the market. This proves that our organization is operating a on sound basis. In 1945 I was appointed Campaign Manager. Our diligent workers, who deserve all praise, enrolled 620 new members during the drive. Perhaps the convention could find some way to alleviate the assessment to members in Class A and R, when they are member for 30 years. Now that the traveling conditions are improved, it would be good advertisement for the organization if we could enliven more interest in our Bowling League and have annual competition between the Middlewest and Ohio. When the League of Catholic Slovenes was organized, 1 accepted the office of Vice-President. The League is soliciting contributions for the suffering people in the old country. Plans are under way to bring six students and about 200 children to America, where homes will be provided for them. Our organization has always helped the needy and I’m certain that you will continue to co-operate now that the work of charity is before our doors. My heartfelt thanks to all the Supreme Officers and to Supreme Secretary for the friendliness and good understanding. I express my felicitations to our "Convention Queen.” In conclusion I extend best wishes for a successful convention! May every decision be for the good of our worthy members and for further progress of our organization! Josephine Muster. The report was accepted as read. (Final part of Convention minutes will appear in Nov.) PROCEEDINGS OF THE BOARD OF DIRECTORS SEMI- ANNUAL MEETING HELD AT HEADQUARTERS JULY 22, 23, 24, 1946. The Supreme Board of Directors held its semi-annual meeting July 22, 23, 24, 1946 at the Home-office, Joliet, Illinois. The first session was called to order on Monday at 9:30 A.M. The following Directors were present: Albina Novak, Josephine Erjavec, Josephine Muster, Mary Otoničar, Mary Lenich, Pauline Ozbolt and Josephine Železnikar. Auditing of books and checking of bonds and bank deposits which are kept at the First National Bank in Joliet, Illinois, was the order of business for the first day. Tuesday, July 23, the same Directors met at the Headquarters at 9:30 A.M. Former President Mrs. Marie Pris-land and former Vice-President, Emma Planinšek, who was also the Convention President, were invited to attend the meeting. Mrs. Planinšek arrived in the morning but Mrs. Prisland sent word that she’ll come at noon and be present the entire afternoon. President Albina Novak opened the meeting in the formal ritualistic way and warmly greeted the Directors and expressed her best wishes for a good meeting. She requested that the Directors give full consideration to every matter which will come before the body and to do everything in their ability to attain successful conclusions. The Directors accepted the President’s amicable address and graciously promised to work for the benefit of the membership and the organization. Reports of officers were next in order. Mrs. Josephine Erjavec, Supreme Secretary, gave an interesting report. The complete text appeared in the Slovenian section in the September edition. We will repeat the highlights of her report: “The financial statement for the first six months of the year was given on the first day of the meeting and carefully checked by the auditors. At the present time, we have $2,343. 82 on the checking account. When we reach the usual quota, the President of the Finance Committee will be notified to make a safe and sound investment. “During the first six months of the year, the increase in our treasury totaled $9.730.30 in the Mortuary fund. But we show a loss in the General Expense Fund because of the Convention expenses. Our members do not make a sufficient contribution into the Expense Fund to cover the cost of the convention. “The new Board of Directors is assuming its respective duties with this meeting. Many of our past officers have retired from their posts and auiong them is Mrs. Marie Prisland, who successfully led our organization for almost 20 years. We know that her poor health is the reason for her retirement; therefore we are ready to accept the change in leadership. To Mrs. Prisland go my best wishes for a speedy recovery and to our new president, Mrs. Albina Novak, I express best wishes for a successful term of office. “Mrs. Pauline Ozbolt, who faithfully served as Auditor for the past three years, will be replaced by Mrs. Josephine Železnikar, who is president of No. 2, Chicago, Illinois. Greetings to Mrs. Železnikar and thanks to- Mrs. Ozbolt. — To Mrs. Emma Planinšek, who capably served for a brief period as Vice-President, during which time she had the important duty of presiding at the Convention, I express congratulations on her fine work and also my regrets because she could not remain in office due to her private business interests. "Sincere appreciation is extended to all the retiring officers and it is my hope that they will continue to give their best service to our Union. "Our Scholarship and Benefit Fund made a substantial gain during the past months. It was a pleasant surprise to find a money order for $600.45 awaiting at the Headquarters upon returning from the Convention. This generous contribution came from Branch No. 78, Leadville, Colorado and was collected through the untiring efforts of President Mrs. Marie Schlamann, Secretary Rose Cham-peau and Spiritual Advisor Rev. George Trunk. To their assistance came the local newspaper of Leadville which supported the movement and also advocated its benevolent cause. They suggested that the money be distributed as follows: $100.00 to the Fund for a hospital to be erected in Slovenia, $100.00 to, the American Committee for Jugoslav Relief, and $400.00 for our Scholarship and Benefit Fund. This is the biggest donation made thus far by one group to our Scholarship Fund. “At the Convention the delegates contributed $205.00 in individual donations and $500.00 was given from the General Fund and all this boosted our Fund to. $7,269.48. Our quota is ten thousand .dollars before distributions will be made, and everyone hopes it won’t be long before we reach it. The officers and members are urged to be generous in their support and also to solicit donations from friends. “The Kasper Bank of Chicago made another payment of $115.90 on the frozen account.” Mrs. Erjavec’s report was accepted as read. Supreme Treasurer, Mrs. Josephine Muster, reported that the gross receipts for the first half of the year total $26,720.79 and the disbursments totaled $20,138.53, which is an increase of $6,582.26 for the six months. Our assets total $184,675.91. Mrs. Muster had no other specific report but extended best wishes for Mrs. Prisland’s health, congratulated Mrs. Novak and Mrs. Železnikar on their new offices, and she hopes that we will work in united efforts for the future progress and growth of our organization. Mrs. Muster’s report was accepted. Editor Albina Novak thanked all the officers and members for the co-operation with the Editorial office and she reported that Spiritual Adviser Rev. Matthew F. Kebe submitted a very interesting article for the August edition of Zarja; and he promised to write regularly for the spiritual welfare of all. Bids were sent from the Headquarters to printing shops and a contract was signed with the Bohemian Benedictine Press where we received the best terms. The August edition will be printed in the new printing shop. The Editor suggested that the December Zarja be a Jubilee Edition. She hopes that the officers and members will lend a hand by securing advertisements, thereby giving our Publisher’s Fund a much needed boost. At the present time we have a balance of $19.60 in the fund. For the first, six months of 1946 our income total was $199.20 and the expenses for postage, change of address cards, cuts and miscelaneous total $220.03. Our income comes from advertisements and subscriptions outside of the membership, that is why more ads will be greatly appreciated. Editor’s report was accepted and the officers promised to secure ads for the December Edition. The reports given by Auditors Mary Otoničar, Mary Lenich, Pauline Ozbolt, (this was the final meeting for Mrs. Ozbolt) and Mrs. Josephine Železnikar (the new auditor) were of similar nature; therefore we will give the excerpts of their report as a committee: “The Auditing of books took one day and all records were very carefully checked and balanced. The bonds and bank deposits which are kept in a safety deposit box ia the vault of the First National Bank of Joliet, were also> verified; and the committee reported that everything was found to be in the best of order and all accounts balanced perfectly. The committee recommends the financial statement be accepted and Supreme Secretary, Supreme Treasurer and Managing-Editor be complimented on their excellent work in every respect. The committee also wishes a speedy return of good health to Mrs. Prisland and best wishes for success are extended to all the new officers. The report of the committee was accepted. (Individual reports appeared last month in the Slovenian Section.) Mrs. Emma Planinšek gave a brief report on her work during the six month term of office. She was happy to have had the opportunity of presiding at the recent convention and to meet our good delegates. She was also glad that the Convention recognized the services of the Supreme Officers, expressing confidence in them by reelecting to office. She hopes that the principles of the organization will never change and that we will always defend the interests of our Union. Mrs. Planinšek extended best wishes to Mrs. Prisland for her health and felicitations to all the officers; she also thanked the Directors for their genial assistance. The Directors thanked Mrs. Planinšek for her good work and also sincere interest she has shown. Before the morning session was adjourned, Mrs. Erjavec read two letters received from Mrs. Raspet and Mrs. Pachak of Branch No. 3, Pueblo, Colorado. It was decided that the letters be placed on file. Mrs. Prisland’s visit on Tuesday afternoon was a happy occasion for all the Directors. The officers of No. 20, Joliet, Illinois, joined the group at luncheon. Supreme Secretary Mrs. Erjavec, presented corsages to Mrs. Prisland, Mrs. Novak and “Convention Queen,” Mrs. Mary C. Terlep. She also presented a pin to Mrs. Prisland which was sent by the American Committee for Jugoslav Relief in New York City in appreciation for the assistance our members gave in collecting clothing for the needy in the old country in the past years. The pin is a replica of the “Order of Merit” first class. (A photographer came to take pictures of the group and one of the pictures appeared in the Joliet Herald News, and the other was published in the last edition ol' Zarja through their courtesy.) It was a pleasure to have the officers of No. 20 and the Convention Queen with us for a short meeting. They were also happy for the invitation. The business session was opened by Mrs. Marie Prisland who made a final report for the first six months of the year. Mrs. Prisland reported that $15,000.00 was invested during the six months. It was deposited in Loan Associations where every deposit is guaranteed. As president of the Pres3 Committee, she reported that bids for printing of Zarja were forwarded to a number of printing shops, four of which replied with prices, and terms. The best offer was made by the Bohemiaa Benedictine Press of Chicago. It’s a reliable establish- ment where they print several newspapers and periodicals. To the Convention she presented a Summary of the work performed by the organization and the members during the war time. A copy of the Summary was sent to. the State Department, Treasury Department, American Ked Cross, National Welfare Conference and the National Council of Catholic Women. Replies from the respective Departments were re-printed in our Zarja. Mrs. Prisland maintains that no one can truthfully say that we are unknown to the public; for the American people have been informed that there is a Slovenian Women’s Union which is loyally doing its part as promoter of good citizens and humanitarians. Minutes of the recent Convention are evidence to her that it was a successful conclave, where harmony prevailed. She wishes that all the conclusions approved by -the Convention will bring progress to our Union and its branches. Mrs. Prisland thanked all the officers for the intiring Co-operation and friendship that they displayed during her presidency, always to be cherished. She also expressed hopes that the same mutual interest be acorded to the new President; for the work and the sacrifices so generously made by the officers and members will bring about continued success. Since the convention desired that Mrs. Prisland retains the office in the Finance Committee, she is obliging. She wished everyone the best of health and may God bless our work! Mrs. Prisland’s report was accepted with gratitude. Mrs. Prisland asked if there is any unfinished business from her term of office. No one had anything to ask and she closed the meeting as Supreme President, the office she held for 20 years, with prayer in appreciation for all the success. Mrs. Prisland thereupon presented the gavel to President Albina Novak and with this act, she officially and formally withdrew her place as President in the organization. She addressed the new President with the following significant and heartfelt remarks: Dear Madame President: "Into your hands and in your care I place our distinguished organization, the Slovenian Women’s Union. I bestow to you 105 branches, 12,357 members and assets totaling $184,675.91. “Guide our Union on the road of success! Keep it beloved by all our members and respected among our nationality. Increase its bounties. Try to secure into its folds, especially our youth, for our Union is their mother’s heritage. Work wisely and conservatively! “Many duties are imposed on you. Because I know your unusual ability, your many years of experience in the business of our Union and your love for work, I am certain, that you will perform all the duties successfully. I hope, however, that your association will be pleasant, that you will be spared every disappointment and unnecessary battle, that you will manifest your ability uninterrupted for the benefit of our Union. I further wish, that you will enjoy the same friendly co-operation from your co-workers as I received from you. "In event that you will ever be in need of my advice, I shall gladly be at your disposal. “I wish you health, patience, good will and many successful years in the Presidential office of our beloved Union. God bless you!” — Marie Prisland President Albina Novak then accepted the gavel from the hands of Honorary President Mrs. Marie Prisland. She thanked Mrs. Prisland for her great work during the past 20 years in the promotion of esteem for the American-Slovene women. Mrs. Novak promised to do all in her power for the progress and welfare of our organization. This was an impressive incident which brought tears in the eyes of all present. The officers .thanked Mrs. Prisland for her extra- ordinary work, with hopes that she will continue to. serve in the advisory capacity as long as her health permits. Mrs. Prisland wanted to know what were her duties as Honorary President. The Directors had no specific answer to the question and it was left up to Mrs. Prisland’s own discretion. Her past experiences are of priceless value to us and her articles in Zarja were always the best; and we would like her to remain a regular contributor to Zarja. It is approved that as Honorary President her privileges are equal to those of the Directors. — The Convention has bestowed the presidency of the Finance Committee to the Honorary President and sections 29, 41 and 49 in the By-Laws are to be changed to correspond with this decision. The salary of the Honorary President and President of the Finance Committee is $25.00 per month, as decided at the Convention. At the next Director’s meeting it’ll be decided regarding our legal adviser. Section 131 of the By-Laws was discussed because the Convention let the decision open until Supreme Secretary got more information from the Insurance Department. Mrs. Erjavec reported that this section cannot be repealed or changed because the State Department regulations clearly state that no claim can be paid unless the insured has the assesment paid on time. Section 125 however, may be changed as proposed by the Convention, that we give free assesment to new-born babies until they become one year of age, this is to be in the form of a confinement award to the mothers who are members of the Union. After one year of age the assesment of ten cents per month will be collected. It was decided that the first year’s assesment of new members be put into the General Expense Fund. This is done by other organizations. We cannot issue a paid up certificate because we are a funeral benefit organization. This concluded the discussion on all matters which were left open by the Convention for the Directors to decide upon. Mrs. Prisland read an interesting letter she received from several institutions from the old country seeking help. It was decided we defer the appeal until the time when we will begin to distribute help to the needy from our Benefit Fund. Supreme Secretary read a letter from the Slovene Catholic League. It was decided that we officially abide by the decision of the recent Convention. Individually the officers, members or branches may respond wherever they desire. Mrs. Prisland offered $20.00 towards the Campaign awards for which the Directors expressed appreciation. This concluded the afternoon business meeting which was closed at 5:30 P.M. The Directors thanked Mrs. Prisland, Mrs. Planinšek and Mrs. Ozbolt for their attendance and especially Mrs. Prisland, who came to the meeting in spite of her doctor’s opposition to travel. Everyone hopes that her health will improve very soon. Mrs. Prisland also thanked the Directors for their mutual friendship and co-operation and presented each one a beautiful gift. The Directors were pleasantly surprised and grateful for the remembrance. Wednesday July 24. The meeting on Wednesday started at 9:30 A.M. As the meeting was opened, a gorgeous bouquet of flowers was brought to President Mrs. Novak from Nos. 2 and 20 as a floral greeting to the new leader. Mrs. Novak was most pleased and gave each Director a beautiful rose from the bouquet, because she contends that her success depends mainly on the support she’ll be getting from her colleagues. The remainder of the flowers were then taken to St. Joseph’s Church to be placed by the statue of St. Ann. The Bowling League Was Next Order of Business. The Convention decided that the Directors appoint the Director of Sports. To enlarge the activity of the League it was decided that we appoint two Directors, one for the Midwestern division and one for the Eastern division. Several nominations were presented and the Directors appointed Miss Josephine Ramuta of Joliet, Director of the Midwest division and Miss Elinore Hrovat of Cleveland, Director of the Eastern division. Former Director Lillian Kozek is secretary of the Midwest division. President Mrs. Novak, read a report she received from Mrs. Lillian Kozek former Director of Sports. Mrs. Kozek reported that 29 teams participated in the 1946 Bowling Tournament which was held in Chicago April 6, 7, 194G. Joliet had ten teams; Chicago nine teams; Milwaukee three; LaSalle two; Cleveland two; Sheboygan two and Indianapolis one. Papesh Tavern of No. 20 Joliet, Illinois received first prize and they are to keep the traveling trophy. If possible, the Headquarters should procure a trophy for every Tournament and the winners to keep it as their remembrance of the victory. The Midwest division has added two directors to their staff of officers. This means more expenses for traveling and meetings because every director receives three dollars per diem, plus mileage. Mrs. Kozek thanked all the officers and members for their co-operation. The Directors were pleased to hear from Mrs. Kozek and they, too, thank her for her many efforts and cooperation. For the Bowling League it was decided that — The Union will give two dollars towards prizes for every howling team participating in the tournament. We will give additional $25.00 for prizes to the three highest teams. The winning team will receive a trophy which it may keep. Every member of the winning team will get an individual trophy as was the custom in the past. The Union will give five dollars to every team which will be bowling through the season providing there are four or more teams in the group and bowling under the caption; Slovenian Women’s Union. A special award will be given to the Director of Sports if there will be 40 or more teams participating in the annual tournament. The Directors agree with the decision that the present winners retain the trophy. The Bowling League Directors should decide if there is to be a contest for National Honors between the winners of the Midwest and the Eastern division. Everyone is looking forward to a successful season. Celebration of Our 20th Jubilee Every officer and member is most interested in th,e progress of the organization. Therefore the Directors knew of no better way to commemorate the 20th Jubilee than by a special Jubilee Membership Drive. They approved the following terms: The Campaign will start on October 1, and close on December 19, because that’s the date that our Union was instituted twenty years ago. Any member securing five new members will receive an award of two dollars or the gold emblem pin. Since 20 is the most popular number during the campaign, it was decided that every member who secures 20 new members, will receive a cash award of ten dollars and a special citation. The member who will enroll the largest number of new members will receive an extra award of ten dollars from Mrs. Prisland and a beautiful gift from President Mrs. Novak. The winner’s picture will also appear in the Zarja. The second prize will be an extra five dollar award from Mrs. Prisland and a gift from Mrs. Mary Otoničar President of the Auditors. The presidents of the subordinate branches will be in charge of the campaign in their respective branches. The president of the branch in the highest place, will also receive a present of five dollars from Mrs. Prisland. Mrs. Erjavec will present a gift to the secretary of the winning branch. Every branch whicli secures twenty new members during the campaign, will receive a choice of three gifts, which are: Trophy, crucifix or gavel with the branch number inscribed on the metal band. The winning branch will also receive a special diploma from the Headquarters and the picture of the officers or the entire branch will be published complimentary in Zarja. These terms top all past awards and we hope that the officers and members will work hard for the success of the Jubilee Campaign. Now it’s up to each and every president to get busy and see to it that she keeps an active interest among her respective members. In Zarja we will dedicate a special page for pictures of presidents whose branch will secure 20 or more members during the campaign. Jubilee edition of Zarja. It was decided that the December edition of Zarja be the JUBILEE EDITION which will contain a brief history of our organization and some of the important pictures. The Supreme Officers are requested to contribute some data on their work and the subordinate officers should also give some of the highlights on experiences in their respective branches. The Editor will sent letters to all branches, asking them to solicit ads from the merchants and professional people in their dommunity. Groups and individuals will also be asked for ads as "Patrons”. The solicitors will receive compensation for their work. All details will be in the letter sent to the branches. Song Books “Zapojmo”. The supply of the third edition of the song books “Zapojmo” may soon be sold out. It was decided that the branches be requested to take a meager supply of ten books each and we will dispose of all the books in a short time. The proceeds of the sale will go to our Scholarship and Benefit Fund. The book contains words to about 215 folk songs and sells for 50 cents per copy. Stationery and greeting cards. Supreme Secretary reported that she has a number of cartons of stationery and greeting cards on hand which we are selling for some time. It was decided that we offer them at half price as a Jubilee Special, that is two boxes for one dollar which is reasonable for the exclusive merchandise. The cards with Christmas greeting sell at 20 for 50 cents. All orders will be promptly filled by the Home Office. “Zveza Days” The President expressed gratitude to all officers and members of Nos. 2 and 20 for the efforts in behalf of the efforts in behalf of the “Zveza Day” held in Lemont on July 21, 194C. It was a grand manifestation and best wishes are extend for the continuation of such wonderful commemorations. The President further reported that she received an invitation from No. 5G Hibbing, Minnesota to attend the “Minnesota Zveza Day” which will be held in Hibbing on Sunday August 11. It was decided that Mrs. Josephine Muster, Supreme Treasurer will officially represent our Union. Director Mrs. Josephine Železnikar reported that No. 2, Chicago, will celebrate its 20th anniversary with a grand celebration in January and they, too, would like to have the Directors present. This was promised providing the celebration is close to the time of the next semi-annual meeting when the Directors will be in the vicinity. An offering for a Requiem High Mass for the late Mr. Ožbolt, husband of former Auditor Mrs. Pauline Ozbolt was approved. The President reported that the October edition of Zarja will contain the Supplement to the By-Laws with changes in the sections as approved by the convention. This will be a considerable saving on the printing of new booklets. We’re sorry, to disappoint you in this respect due to the translation of the minutes, the Examiner’s report which took more space than we had anticipated. We will make every effort to publish it in the November edition. This concludes the order of business. The President thanked the officers for their attention, good suggestions and co-operation throughout the time of the meeting. She hopes that they’ll enjoy the best of success in all their endeavors during the time they are absent from one another. and will come to the next meeting in January with many good plans. The meeting was closed with prayer at 5 P.M. Albina Novak, president Josephine Erjavec, recording secretary A HISTORY OF SLOVENIA by Olga Erjavec Chapter II coming and colonization of slovenes and THEIR EARLY HISTORY At the time the Romans were ruling the future homeland of the Slovenes, the Slovenians were .dwelling with other Slav nations on the wide plains of southern and western Russia, there to Vistula in the north and valleys of the Danube in the south. Then there was no division in language and customs among the Slavs as there is today. The Slavs called themselves Slovenes. They lived as a peaceful farming nation in low scattered huts, tilling the soil and watching their flocks. A Greek writer, Procopius, tells that they neither dared to beseige a town or to fight on level fields. The necessity of the times transformed them from a peace-loving people to a powerful and warring nation, which impudently assaulted strong states and with swords in their hands they took over large lands. The causes of the Slovene migration towards south and west are unknown. Perhaps the native-land was too thickly populated; or the example of the German tribes who settled in the beautiful lands of Italy, Gaul and Spain and established mighty kingdoms enticed them; or perhaps other nations were following them onward. SLAV INVASIONS At the beginning of the sixth century, the Slovenes invaded the Greek empire and ravaged Tracia. Dalmatia and Illyria. In the lands south of the Save and Danube rivers settled those Slovenes which are now known as Croatians, Serbs and Bulgarians. A force of the Slovenes arose soon afterward for advancing into another direction and then settled themselves in the mountainous Alpine lands. The colonization of the Slovenes in their present liome-land was not brought about easily, quietly and without a struggle. Just as their fel-low-Slavs took possession of lands for their inhabitance, so too, the Slovenes by means of force, fought for the land on which they now live. STRUGGLES AGAINST ROMANS AND GERMANS The surroundings of the Sava, Drava, Soča and Mura rivers and the Adriatic Sea and the Pannonian lowlands were inhabited by many Homan peoples including the Illyriums and Celts. Prom Bavaria, the Germans were forcing down into this land and wanted to rule in it. After severe struggles, which lasted for more then ten years, the Slovenes overcame a part of the Roman and German dwellers and subjected them while others were banished from the land. They burnt and laid waste Ro:.nan towns and destroyed all vestige of Christianity, so that for nearly two centuries there were neither church nor priest among the Slovenes. The Slovene land was altogether scarcely populated, such remaining uncultivated and overgrown with non-trespassable woods. The land was composed mainly of rows of hills and vales, separated from each other by high mountains which hindered transportation, in creased distance and so weakened their unity. From the first inhabitants they received the names of many rivers: Sava, Drava, Mura, and Krka; cities: Celje and Ptuj; mountains: Alps, Ture and Kras. In their present homelands, the Jugoslavs settled approximately in the same order, as they lived in their former lands. They spoke one language. But later in various sections, dialects developed so that from the Alps to the Aagean sea, the dialects overlapped each other. It cannot be said where the Slovene language ends and where the Croatian begins. And for the Macedonian Slavs, it is unknown as yet today whether they are to be recognized as Serbians or Bulgarians. The Slovenes in the new land established self-existing states. Those who lived between the Drave River and the Adriatic Sea had various duchys which were united under one kingdom of Tomislav in 550 and named Croatia. South of this kingdom the Slovenes established another state called Serbia. The third part came under the rule of the Mongolian Bulgarians, who received the tongue of their rulers. The fourth group settled northwest. These preserved their old name—Slovenes, which today calls to mind that all are one nation, who live from the Slovene mountains to the Adriatic, and from the Italian boundaries to the Black and Aegean seas. (To be continued.) ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 1, Sheboygan, Wis. — At our last meeting plans were made for our 20th anniversary which will be held in December. Cards will be sent by mail in due time to the members giving all details. We hope that everyone will be present at this event. The members who attended ‘‘Zveza Day” in Liemont told us they had an enjoyable time; and it was a pleasure to meet the officers and other members. They hope to participate at this gathering again next year. Our president told us the campaign for new members started October 1. She is appealing to every member to do her best in this drive. This being a JUBILEE CAMPAIGN, we should all strive to do our best. Belated congratulations and best wishes are extended to Mr. and Mrs. Edward G. Ancel, Joliet, Illinois. Mrs. Ancel is former Olga Marie Erjavec, daughter of our Supreme Secretary. We wish them all the luck and happiness in their married life. Best regards to all the officers and members, Margaret Fischer, treasurer. No. 17, West Allis, Wis. — It’s been some time since I reported for our branch, so here goes: We will hold a Miscellaneous Card Party, Sunday October 27, 1946 at 8 P.M. in St. Mary’s Church Hall. Lovely prizes are being donated by the members. There Is a donation of fifty cents to this Card Party. All proceeds will go into our treasury which does need a building up. Bring your friends and let’s make it 100% attendance! We here in Milwaukee were very fortunate to have been celebrating our Centennial on Sunday July 14, because a large parade took place with all nationalities participating. Our Victory Cadets and the Junior Cadets participated in the huge parade in spite of an afternoon downpour. To. our former president Mrs. Josephine Schlossar, we extend our best wishes and congratulations on her marriage to Mr. Yops. Our Cadets are very busy these days. On August 10, before an altar attractively decorated with seasonal flowers, Mary Emily Radovicevic became the bride of Edward EVans in a double ring ceremony at St. Mary’s Church. Rev. Matthew Setnioar officiated at the Nuptial Mass. Mrs. Grace Brickel, organist, directed the choir in singing “Ave Maria” and “On this day”. The bride is the daughter of Mr. and Mrs. John Radovicevic, So. 62nd Street and the groom is the son of Mr. an/1 Mrs. Peter Evans, So. 70th Street. Both mothers are members of our branch. The bride walked down the white carpeted aisle on the arm of her father who gave her in marriage. Her gown was of white dotted ninon, fashioned with a fitted bodice, net yoke and long sleeves which came to a point over mitts. The full ruffle-edged skirt fell in a train. A tiara of beads and seed pearls held her finger tip veil in place. She carried a shower bouquet of white glamelia tied with white streamers. She wore a pendant and chain, an heirloom of the family. Miss Rose Radovicevic was her sister’s maid of honor. The bridesmaids were Miss Lydia Dlapa of this city and Miss Mary Cacich of Chicago. Their dresses were of yellow taffeta with fitted bodices, short puffed sleeves, net yokes, bouffant ruffle edged n*t skirts. They carried arm bouquets of orchid glamelias tied with contrasting streamers and wore tiny hats with matching flowers held in place with shirred orchid net. John Zore was best man and John and William Radovicevic, brothers of the bride, were ushers. The bride’s mother wore a navy blue dress and a corsage of lilies of the valley and roses. The groom’s mother wore a gray print crepe dress and a corsage of glamelias and roses. Both wore corresponding accesories. After the ceremony, breakfast and dinner were served to the immediate relatives at St. Augustine’s Hall, where the reception also took place in the evening. The hall was decorated with blue and white streamers and flowers. The centerpiece of the bridal party's table was a five tier wedding cake, appropriately decorated and topped with a miniature bride and groom. Among the guests was Father Alphonse Hutze, a friend of the groom, who had been a missionary in China for 7 years. Father Hutze will attend Chicago University. The bride is a graduate of Nathan Hale High School and the groom of Solomon Juncan High School. He served in the U. S. Marine Corps for 27 months and spent 18 months overseas. The newlyweds left for a honeymoon to Niagara Falls and will reside at 528 South 7fith Street. At the reception, Mr. and Mrs. Radovicevic announced the engagement of their daughter Rose Angeline to Kenneth Subich of Bened, Illinois. Best wishes are extended to both couples! Another cadet member is reported to be engaged, so we express congratulations to Eleanor Sekula and Erwin Dalilman of West Allis. To our new President Mrs. Albina Novak we extend congratulations with wishes that she may successfully guide the Slovenian Women’s Union. Our trip on the bus to Lemont for “Zveza Day” was a lot of fun. We sang so much that I’m sure some of the singers were hoarse the next day. I do hope that next year we can go with two busses. We missed our younger girls this year. May be they’ll be able to go next year! Two of our members passed away. Mrs. Mary Bozich and Rose Bewitz. To the bereaved families we extend our deepest sympathy. Also to Mrs. Kate Honvath and family who mourn the loss of husband and father Joe Horwath. He was a kind man and did a lot of work for our branch. Whenever we needed his services, he was very glad to help us. May their souls rest. in peace everlasting! As delegated to the convention I would like to thanlc the officers and members and also Mrs. Rosenstein of Indianapolis, who made my stay there pleasant. To branch No. 5, many thanks; the girls worked hard and the buffet style supper was very delicious. Many thanks to the Supreme Officers and Committee members for our entertainment. We missed our dearly beloved Supreme President Mrs. Prisland, and Vice-President Mrs. Frances Rupert who couldn’t be with us because of illness. May God grant them a speedy recovery. Greetings to all! Mary Floryan, Secretary. No. 20, Joliet, III. — Lighted with Chinese lanterns, the spacious veranda of the Erjavec home at 527 N. Chicago Street was the scene of a kitchen shower honoring Miss Olga Erjavec. Taking place Thursday evening, August 15, it was given by the Slovenian Women’s Union national championship cadets, of which she is a charter member. Hostesses for the evening were her maid-of-honor and four bridesmaids, including the Misses Mildred Erjavec, Jean Govednik, Bernice Kuzma, Marie Popek and Agnes Schmidberger, all members of the drill team. The bride-elect was presented with a corsage of tea roses and many practical and beautiful gifts. Games were played and prizes were won by the Misses Sophie Matkovič, Dorothy Boštjančič and Dorothy Jevitz. Dessert-cot'fee was served buffet style from a lace-covered table. The centerpiece of six dolls with gowns fashioned after the style and colors of those to be worn for the wedding was flanked by tall lighted white tapers. Above the centerpiece hung white bells tied with white satin ribbons. Miss Govednik poured. Found in the cake were the ring, the thimble and the penny by the Misses Jean Gombac, Mary Boštjančič and Jonita Erjavec, respectively. After refreshments were served, movies were shown of recent weddings of members of the drill team and its public appearances. Others present not mentioned above include the Misses Dorothy Ancel, Dolores Boštjančič, Patricia Brule, Helen Cankar, Eileen Ferkol, Dorothy Govednik, Lucille Gregorash, Bertha Horvatin, Rosemary Horvatin, Dorothy Jevitz, Irene Korevec, Berna-dine Lange, Lorraine Lange, Bernice Metesh, Marion Metesh, Marie Metesh, Therese Metesh, Margaret Mlakar, Theresa Mikolič, Isabelle Musicli. Evelyn Mutz, Bertha Planinšek, Irene Planinšek, Stella Pomykala, Rita Stu-kel, Genevieve Schmidberger, Marie Terlep and the Mesdames Mildred Ellena, Josephine Goron, Jean Hurley and Marion Theobold. Also honored at the shower was Miss Irene Korevec, who with the month of September began her nurse’s training at the Morris, 111. hospital. In the name of the drill team, the team’s president Miss Isabelle Mu-sicli, presented her with a corsage and a gift. • Miss Erjavec became the bride of Edward G. Ancel Saturday morning August 24 at the ten o’clock nuptial High Mass. Saturday evening, August 17 at the 17th annual Chicagoland Music Festival held in Soldier’s Field, thirty-three championship cadets made a beautiful picture as they drilled in their uniforms of green and gold. With the darkness of the night as the background and having the huge floodlights of the Field centered upon them, the cadets formed a picturesque scene as they marched with their white hose and shoes on nature’s green carpet. Following the commands of drill-master Mr. Fred R. Pearson the cadets performed many intricate drills, for which they drew many rounds of applause from the 95,000 present. Captain Mrs. Josephine M. Goron assisted him. The Cadets and their drills were unlike any other feat presented on the field and thus they were more so appreciated. On August 24, Cadet Helen Cankar walked to the altar. She was married to John Ozbolt at the 9:00 o'clock Nuptial High Mass at St. Joseph’s Church. She wore a white satin gown which ended in a long train. Long white sleeves inserted with lace and tiny buttons down the back of the bodice were the details of her gown. The long white veil was held in place by a pearl coronet and she carried a bou- ' 'Av A Mr. and Mrs. John Ožbolt quet o£ cream roses. Her four attendants were attired in aqua, pink, blue and peach net respectively and they carried sprays of gladioli. For her Cadet Guard of Honor, Helen chose the Misses Dorothy Boštjančič, Patricia Brule, Eileen Ferkol, Bernadine Lange, Bernice Metesh, Marion Metesh, Margaret Mlakar and Virginia Remus. A reception honoring the couple was held in the evening at St. Joseph’s Hall after which they departed on a motor trip thru the States of Alabama, Tennessee, Kentucky and Indiana. The new Mrs. Ozbolt has been a member of the drill team for the past three years. The cadets join in wishing the new couple happiness unending for many years. The C.I.O. Labor Day parade marked another parade appearance of the drill team, which had the pleasure of marching directly behind Joliet's famous Township High School Band. We remain your two sub-reporters, Mildred Erjavec and Bernice Kuzma. Cover Page The story on the wedding of Mr. and Mrs. Edward G. Ancel will appear next month. No. 20, Joliet, III. — During the summer months many of our members enjoyed delightful vacation trips. Mrs. Mary Palesko, with her family went to Florida, and Aim Shray, Agnes Me-Canna, Frances Vraničar, and Josephine Ramuta, motored thru the eastern states, with visits at Cleveland, New York, Washington, D.C. and Pittsburgh. Mrs. Josephine Muster visited up North and was in Hibbing for Minnesota’s "Zveza Day”. We have had many brides the past months among our members, Frances Krenn who became Mrs. Wm. Zeles-nik; Ann Likar—Mrs. Louis Ketz; Matilda Pavesich—Mrs. Richard Sorg; Olga Erjavec—Mrs. Edward Ancel; Helen Cankar—Mrs. John Ozbolt. To the newlyweds, our heartiest congratulations! On Sept. 1st Mrs. Mary Fabian a member of our branch for many years, passed away. She leaves to mourn, her husband; two daughters and three sons. On Thursday Sept. 5th Mr. Frank Papesh Sr. was fatally burned in an accident in the steel mill where lie worked for many years. Besides his widow, Josephine, who is a member of our branch, he is survived by three sons and four daughters. Your prayers are requested for the deceased, and to the bereaved families we offer our condolences. At this time I would like to remind the members who are in arrear with the assesment, to kindly pay up to date! The year will soon be passing and I would like my books to balance in best order possible. I’ll appreciate, if the members would come to my home in the evening, if possible or if more convenient any officer will accept the dues and make returns to me. Or better still, why not attend the meetings which are held on the 3rd Sunday of the month in Ferdinand Hall. A prayer for a speedy recovery for all our sick members. Frances J. Gaspich, Secretary. MISS BERNICE NOVAK CONCERT On Sunday evening, October 2d, 1946, the Cleveland comunity will have another delightful VOCAL CONCERT to be given by Miss Bernice Novak, Coloratura Soprano, at the Slovenian Auditorium, G417 St. Clair Avenue. Miss Bernice Novak is a member of branch No. 50, Cleveland, Ohio. She gave her first concert on Sunday, June 3, 1945 at the Slovenian Auditorium. Miss Novak has been studying voice for nine years and has been studying 4 years under her present teacher, Mr. Warren Whitney. She was soloist for two years at St. John’s Cathedral, Cleveland, Ohio, and at the present time is soloist at St. Aloysius Church. She has taken leading parts in numerous operettas and has also rated high in vocal auditions. She appeared in many important recitals and always received a big ovation. We suggest that you and your friends attend this concert given by Miss Bernice Novak, thereby giving our member a big boost! Her repertoire will consist of the following selections: “Spring Morning” by Henry Carey; “Song of India” — N. Rimsky Karsa-kow; “The Musical Snuff-Box” — A-natole Liiadoff; “Si Mi Chiamano Mimi” — G. Puccini; “Quando me’n vo soletta” — G. Puccini; Two Slovenian Medleys; "The Woodpigeon” Liza Lehman; “A Little Bid of Bread and Cheese” — and “The Wren” by Liza Lehman; “Carmena” H Lane Wilson; “Chinese Lullaby” — Robert Hood Bowers; “Romance” Sigmund Romberg; “Vienna, My City of Dreams” — Dr. Rudolph Sieczynski. The admission to the concert is $1.25 which includes dancing to music furnished by Johnny Pecon’s orchestra. The program is scheduled for 7 P.M. Congratulations, Bernice! No. 23, Ely, Minn. — Hello members of the Dawn Club of Ely! Our regular meeting started the third Thursday of September. Every member is urged to attend all our future meeting and help us plan our outings and various programs. Also try to bring in a new member and help build up our membership. We also would like to welcome back our charter members, after all, you started our famous “DAWN” of Ely! Why not join us again and start the ball a rolling. Remember, the more the merrier and we would be happy to have you among us again. Wishes for a happy birthday are extended to all the officers and members. Many happy returns of the day to all! Our reporter gave birth to a son John Anthony, on June 28. (Congratulations! Ed. note). The members are alrio urged to attend meetings promptly at 8 P.M. in room 132 of the Community Center Building. We wish to see you all! Mrs. A. L. Skradski. No. 54, Warren, O. — Our August meeting was very poorly attended. What is wrong, members? Oh, I have been urging and begging for a better attendance, but it seems that no one hears my pleading. So again, I am begging; Dear members, won’t you please try to come to our next meet- ing on Wednesday, October 9, at the home of Helen Veličan at Bristolville. We will meet at my home at 6:30 P.M. If you have a car, please come, so we will have a real good attendance. Please keep October 9th open for our meeting. We wish to thank Frances Banish for the delicious lunch she served after the meeting. With sadness in our hearts we announce that our dearly beloved member, Frances Zuga passed away. She had been ill for over two years. She is the mother of our member Frances Banozich. We extend our deepest sympathy to the bereaved family. May she rest in peace! We wish God will grant a speedy recovery to our members, Frances Laurieh and Dianna Vlasic, who have been on the sick list a long time. We hope and pray that by the time you will receive this Zarja, you will discard your crutches and be well again. God bless you both! Please visit our sick members. I’ll be seeing you on October 9! Wishing you the very best of health and happiness, I remain as ever yours, Anna Petrich, President. MINNESOTA “ZVEZA DAY" AUGUST 11, 1946 Alter six weeks of planning and preparing, Minnesota Day was held at Hibbing, Minn, on Aug. 11, 1946 and was a great success. Thanks to all who participated! I’m sure everyone who attended had a wonderful time and lots to eat. We started the day with a High Mass at 10:30 at The Blessed Sacrament Church, Monsignor Limmer officiating. The choir a fid music was beautiful. The delegation met at the church and marched in to reserved pews. After mass we went to the Memorial building where a social hour preceded the banquet. Here we made many new acquaintances. The banquet was served at one o’clock and the menu consisted of tomato juice, roast turkey, dressing, buttered peas, mashed potatoes, and gravy, cabbage salad, rolls, beets, pickles, celery, carrot strips, ice cream, coffee and the grand old standby, potica! It was delicious! How about it? Thunks to our cooks, Mrs. Kozak and Mrs. Prosnick who made the potica. I'm sure everybody had plenty to eat as the food was delicious and there was plenty of it. Thanks to all the cooks and the kitchen help. Music during the dinner was furnished by L.es Wel-lems’ orchestra. It made you want to tlance, but the space did not permit so dancing was out. But Urna Nezika (Mary Bissonette) found room to dance and she made the crowd roar. The program was very interesting and enjoyable. Community singing was also held and directed by Olga Prosnick. The program was as follows : Toastmistress Mary Theodore Grace Rev. Fr. Kausek God Bless America Directed by Olga Prosnick Greetings Mayor Gerald M. Thomas Vocal numbers Olga Prosnick, accompanied by William Prosnick Address Mrs. Mary Lenich Selections Eveleth group Address Trustee Edward Simonich Vocal numbers Mrs. Mike Shubot Introduction of officers of different branches Music Orchestra Address Thomas Strizich Accordion Selections Master Anthony Babich Address Mrs. Josephine Muster, Supreme Treasurer Star Spangled Banner Audience Little 8 year old Anthony Babich stole the show with accordion selections. Our supreme treasurer, Mrs. Muster, a very charming person, delivered the main address and I’m sure it was enjoyed by all. The other speeches were brief and interesting. Mrs. Mary Theodore The Duluth delegation had the largest representation. We are proud of you for the wonderful turnout; and we are ready to come and visit you next year! How about it, Duluth? The Crosby group traveled the furthest. Other representations were from Virginia, Gilbert, Eveleth, Chisholm, Keewatin, Greaney, Ely and Kitzville. So you can see, the turnout was excellent. Immediately after the program a drawing was held and the winners were Jennie Kern of Aurora and Mary Kern of Gilbert. Congratulations to the winners! After some more visiting and getting acquainted the different groups left for their respective homes. The Hibbing group got busy and cleaned up. Thanks to all the committees for their splendid cooperation, fine work and for the success of Minnesota “Zveza Day”, in Hibbing for 1946. Remember, Duluth, we are waiting for your decision! No. 56, September report. Here we are again, from up here in Minnesota. Our August meeting was fairly well attended and those who were absent missed a good time. We had as our guest Mrs. Josephine Muster and we enjoyed her presence immensely. She also spoke to us on the coming campaign. So Hibbing, let’s see if we can’t make our goal! We have one member lined up already so that means nineteen more to go! Of course no meeting could be a success without the pranks and jokes of our comedienne, namely, Mary Bissonette. She was attired as “Tony Peroni” as she called herself that night with sqeezebox and all. She twirled the ladies that nite. How about it Mrs. Muster? Sophie Gar-maker and Emma Petrick furnished the good old polkas. Minnesota Day was termed a success and everybody enjoyed themselves. Thank again to all who helped make the affair a success. We had fine cooperation. The general committee was Mary Theodore, Frances Puhek, Anne Satovich, Frances Pras-nick, Emma Kozak, Caroline Kozina, Angela Genac, Sophie Garmaker, Manila Butarac, Rose Muhnick, Amelia Domen, Mary Bissonette and Mrs. Zaic. The complete returns weren’t available but will be reported at the September meeting. There was no jackpot drawing. A delicious lunch was served and a grand time was had by all. Be seeing you all at the October meeting, come and enjoy yourselves. Anne B. Satovich Secretary Br. #56 No. 105, Detroit, Mich. — The last meeting was held at the home of Mrs. Jamnik, who served us delicious cake and coffee. Mrs. Jamnik has a lovely place and her garden is really something to look at. Some of our members had a wonderful vacation and we’re glad they came back safe and sound. Mr. & Mrs. Krupa are now owners of a Super Market. Good luck! Mrs. Roth brought us cherries from Travers City. Thank you! Mrs. Link underwent an operation. Mrs. Bombach and daughter are on the road to recovery. Good health to all! The next meeting will be held at my home, 7710 Maxwell Avenue. We are looking forward to a big attendance. Bring a new member with you! Marie Nezbeda Juniors9 "Page Dear Juniors: With October here, “Halloween” comes to mind! I’ll bet you are making jack-o-lanterns and false-faces in school! It is really a thrilling thing getting prepared for this event. Probably rummaging through older sister’s and mother’s closets, picking out fantastic costumes to wear. It's a lot of fun, isn’t it? Juniors, nothing would make me happier, than to have you write to me, telling how you spent Halloween. I’m really looking forward to your letters. You won’t disappoint me now? As ever, Evelyn Krlzay, Barberton, Ohio. A poem: It’s on everybody’s lips, Putting all else in eclipse— of desserts, the famous dean: Pumpkin pie 011 Halloween! A game: String six or more marshmallows 011 a clean white string and hang (in doorways or from center lights), half as many strings as there are guests. Pair guests off (two to a string), one to eat from top of the string, the other from the bottom. The couple that- finishes first wins a funny prize. Reasons why masks were used: 1. No one knows how masks first came to be used. 2. Some say mothers first used them to frighten disobedient children. 3. Indians use masks more than any other people in our part of the world. 4. Indians also use masks in their ceremonial dances. They wear different styles to represent various events. THE OAK AND THE SQUASH When James A. Garfield was president of Hiram college, a man brought us his son to be entered as a student. He wanted the boy to take a course -shorter than the regular one. “My son can never take all those studies,” said the father. “He wants to get through more quickly. Can’t you arrange it for him?” “Oh, yes,” said Mr. Garfield. “He can take a short course; it all depends on what you want- to make of him. When God wants to make an oak, he takes a hundred years, but he takes only two months to make a squash.” COLUMBUS DAY Four hundred and fifty-four years ago, on October 12, 1492, three tiny vvindtossed ships from Spain arrived at San Salvador Island near Cuba. They sailed not only to America but to immortality, for though the names of the great dreadnaughts and liners are soon forgotten, time can never efface the names of the Nina, “Little Girl,” the Pinta, “Painted Lady,” and the Santa Maria, “Saint Mary”. Neither can it dim the glory of the Little squadron's commander, Christopher Columbus, whose name and deeds are honored throughout the Americas in a special manner on October 12. WHEN WOU GROW UP, WHAT WILL YOU BE? By now, most of the boys and girls of school age are busily studying their daily lessons and I wouldn’t be, too surprised to hear some of them already complaining and hoping that the time will pass quickly until the next vacation time. Did you ever ask yourself: “What do I want to be in life?” Let's stop for awhile and start thinking: “A great nurse; a famous doctor; a distinguished lawyer; an outstanding banker; or a singer, nurse, private secretary, designer, businesswoman, etc.” All these titles sound like magnificent positions! Did you know, however, that every professional person was once a boy or girl just like you. Yes, everyone had to pay the price in money and in hard study, courage, patience and energy. Now again ask yourself: “How much am I willing to pay?” Give yourself an honest answer, which should be: "study hard, be patient and obedient and go to school with a smiling face and lots of pep!” With school just starting, you have every opportunity to make the best of it, so study hard and never pity yourself or keep postponing your duties. Remember that NOW, THIS WEEK AND EVERY DAY THERE-AFTER IS THE TIME! Make the best of every day and you’ll have no trouble whatsoever when it’s time for examinations. Oh, how proud your parents will be of you when you bring home a good report. Let that be your goal and work hard towards attaining it! You’ll never be sorry. — Evelyn Krizay. "GOD MADE THE WORLD FOR US” God made the world for us to make us happy — Every blade of grass, every single tree, The flowers that bloom everywhere, The thick-furred animals and the birds of the air; During the day the sun, at night the moon and stars on high, And as a roof the beautiful blueslty. All this he made and, more too He made it all for me and, for you. Yet all these fine things are not all, ther’s more, In Heaven God has for us much greater things in store. By: Marie Bombach Member of Branch No. 105 S.W.U.A. Detroit, Michigan. No. 20, Joliet, Illinois. The Cadets participated in the Man-hattans Home-Coming Day which was held on August 18th. The parade took place early in the afternoon, the cadets making various drill formations which drew much applause. In appreciation, the cadets and baton twjrlers were given free rides by the committee. On Labor Day the cadets marched on the streets. It turned out to be a great success. They made formations which attracted the people very much. October is the month that takes the cake! How much fun we can have if we only take it the right way when we get dressed up like clowns, gypsies, bums etc. and go from house to house asking for tricks and treats. Remember how we would have to sing or do something that would interest them? Then they would offer us something worth while to take and go away. YAK, all the fun we used to have. The Junior cadets wish the best of luclc to Mr. and Mrs. Edward Ancel who were recently married in Saint Joseph’s Church. Your Junior Reporters, Delores and Dorothy Bo-stjancic. The three figures sculptured on the front of the Tomb of the Unknown soldier represent. Valor, Victory and Peace. * Ideas are funny little things; they won’t work unless you do. ■it NOT TOO LOUD “Little girl, does your conscience tell you when you’ve done wrong?" “Yes, but I’m sure glad it doesn’t tell mother.” * “Did you hear about the big fight on the train?” “No. What happened?” “Conductor punched a ticket." * Teacher — Mary, what is a duck? Mary — A chicken with snow shoes on. >1« THE FIRST TAXI The ancient Chinese are given credit for having not only the first taxi, but the first taxi-meter. The latter in the form of a drum attached to the conveyance and struck at the end of each mile. The taxi itself was /1 crude affair of two wheels propelled by man. OCTOBER Color of the month: Brown. Birthstone: Opal or Turmaline Flower: Calendula or Cosmos Zodiacal colors: Libra, Clear Green. Gladys Buck: FASHION NEWS OCTOBER 1946 »pHE costume ensemble is back again ... coat and dress made to. go together, fashion of perfection we haven't seen for years. Eixciting new versions, versatile and varied; slim-torse coats in diagonals, plaids or monotones over jersey or wool dresses, in beautifully blended colors. Most suit jackets are longer ... from tweeds to failles ... snugly buttoned, dented at the waistline ... always with a narrow skirt. Tweed suits have a new look of formality, often worn with fur hat and muff. Both suits and coats make much of their pockets. The costume ensemble is a little wardrobe in itself; yet can be bought with an eye to combining with your other clothes. New longer jackets do not exclude shorter ones... a jacket length is a personal thing, depending on height. Glitter will win again this fall with costume jewelry heavily studded with rhinestones a n d other simulated jewels. Gold and silver will be of equal importance, but this year pieces will be more ornate and with finer detail than see in war days. FINANČNO POROČILO S. 2. Z. ZA MESEC AVGUST, 1946 Financial Report of the SWUA for the Month of August, 1946 DOHODKI: MESEČNINA Druž. In štev. Članic St. Podružnica Redni Mladinski Zarja Cl. Razno Skupaj Redni Mlad. 1. Sheboygan, Wis $ 58.20 2.10 .10 $ 60.40 157 21 2. Chicago, 111. 122.60 4.80 .20 .25 127.85 327 48 3. Pueblo, Colo. 71.35 2.80 74.15 193 28* 4. Oregon City, Ore 10.75 .20 10.95 29 2 5. Indianapolis, Ind 55.30 3.50 58.80 158 35 6. Barberton, Ohio 69.20 2.00 .20 71.40 194 20 7. Forest City, Pa 54.80 1.00 .10 2.00 57.90 141 10 8. Steelton, Pa 93 — 9. Detroit, Mich 20.00 .20 20.20 55 2 10. Collinwood, Ohio 205.60 7.20 .50 213.30 271 72 12. Milwaukee, Wis 120.25 3.30 .25 123.80 341 33 13. San Francisco, Cal. 54.00 .20 54.20 140 2 14. Nottingham, Ohio 152.10 6.40 .50 159.00 417 64 15. Newburgh, Ohio 136.30 12.00 148.30 397 120 16. South Chicago, 111 67.70 2.20 69.90 177 22 17. West Allis, Wis. ; 65.95 1.70 .25 67.90 182 17 18. Cleveland, Ohio 39.80 1.20 41.00 108 12 19. Eveleth, Minn , 61.10 5.10 66.20 163 51 20. Joliet, 111 225.75 25.00 .50 251.25 621 250 21. Cleveland, Ohio 42.40 2.10 44.50 120 21 22. Bradley, 111 32 — 23. Ely, Minn 82.50 2.70 .10 .25 85.55 226 27 24. La Salle, 111. 69.20 3.50 .10 .25 73.05 193 35 25. Cleveland, Ohio 423.15 12.70 .10 .25 436.20 1081 127 26. Pittsburgh, Pa. 55.40 1.30 56.70 153 13 27. North Braddock, Pa 26.95 1.30 28.25 72 13 28. Calumet, Mich 70.90 3.40 .20 74.50 97 17* 29. Browndale, Pa. 15.95 1.30 17.25 42 13 30. Aurora, 111 20.55 .50 .20 21.25 31 2* 31. Gilbert, Minn 45.10 3.00 .40 48.50 121 30 32. Euclid, Ohio 60.35 3.40 .10 .25 64.10 161 34 33. New Duluth, Minn. 28.35 .70 29.05 77 7 34. Soudan, Minn. . 8.40 .10 8.50 25 — 35. Aurora, Minn. 30.25 .80 .30 31.35 75 S 36. McKinley, Minn 5.20 .10 5.30 16 — 37. Greaney, Minn. 15.30 .90 .10 16.30 44 9 38. Chisholm, Minn. 72.90 .40 73.30 202 — 39. Biwabik, Minn. 10.15 .10 10.25 30 — 40. 1-orain, Ohio 47.70 1.40 .60 49.70 128 14 41. Collinwood, Ohio 92.20 .50 3.90 96.60 262 5 42. Maple Heights, O. 16.05 16.05 103 18 43. Milwaukee, Wis. 36.45 1.80 38.25 43 — 45. Portland, Ore. 18.60 .20 18.80 51 — 46. St. Louis, Mo. 10.85 .30 11.15 31 3 47. Garfield Heights, O. 58.20 1.80 60.00 152 18 4S. Buhl, Minn. .... 6.55 .10 6.65 18 1 49. Noble, Ohio 29.35 1.30 .20 30.85 77 10 50. Cleveland, Ohio 43.40 1.80 45.20 114 18 51. Kenmore, Ohio 11.05 .50 11.55 28 5 52. Kitzville, Minn. 11.25 .20 11.45 30 2 53. Brooklyn, Ohio 17.10 .10 17.20 45 1 54. Warren, Ohio 29.00 2.10 31.10 80 21 55. Girard, Ohio 24.65 1.00 25.65 70 10 56. Hibbing, Minn. 44.55 .10 .25 44.90 123 1 57. Niles, Ohio .. 18.65 1.70 20.35 49 17 59. Burgettstown, Pa. 12.20 .60 12.80 32 6 61. Braddock, Pa 47.20 3.60 50.80 45 12** DOHODKI: MESEČNINA D raž. in štev. Članic Št. Podružnica Redni Mladinski Razno Zarja čl. Skupaj Redni Mlad. 62. Conneaut, Ohio 9.10 .10 9.20 26 — 63. Denver, Colo. 26.95 .90 .30 .25 28.40 72 9 64. Kansas City, Kansas 21.70 3.00 24.70 62 30 65. Virginia, Minn. .... 32.05 2.60 .25 34.90 88 26 66. Canon City, Colo ..., 16.95 1.00 17.95 47 10 67. Bessemer, Pa. 30.65 .50 .40 31.55 80 5 68. Pairport Harbor, O 5.95 5.95 17 70. West Aliquippa, Pa. 6.00 .20 6.20 15 1 — 71. Strabane, Pa 41.90 .50 42.40 102 — 72. Pullman. 111. 19.80 1.00 .10 20.90 53 10 73. Warrensville, Ohio 20.55 .10 20.65 59 1 74. Ambridge, Pa 29.80 .20 .10 30.10 63 2 77. N. S. Pittsburgh, Pa. 21.25 .30 21.55 60 3 78. Leadville, Colo. ... 21.45 2.50 .10 24.05 52 25 79. Enumclaw, Wash. 17.40 1.60 .90 19.90 48 16 80. Moon Run, Pa. ... 12.45 12.45 32 — 81. Keewatin, Minn 16.70 .30 17.00 47 o O 83. Crosby, Minn 9.00 .10 9.10 25 84. New York, N- Y. 34.80 .60 35.40 99 85, De Pue, 111. .. 13.35 i .10 13.45 36 8(5. Nashwauk, Minn 6.25 .60 5.85 15 88. Johnstown, Pa. . 31.50 3.10 .70 35.30 80 31 89. Oglesby, 111. 27.65 1.80 .20 29.65 79 IS 90. Bridgeville, Pa 22.20 .30 .30 22.80 62 o 91. Verona, Pa. 20.30 .90 21.20 48 9 92. Crested Butte, Colo. 14.65 14.65 34 — 93. Brooklyn, N. Y. 30.70 .20 30.90 87 — 94. Canton, Ohio 6.70 .30 .20 7.20 18 3 95. South Chicago, 111. 66.35 3.90 70.25 169 39 96. Universal, Pa. 21.75 .10 .50 22.35 55 1 97. CairnbroOk, Pa. 14.75 .80 15.55 35 S 99. Elmhurst, 111 10.15 10.15 24 . — 100. Ottawa, 111 3.85 .30 .10 4.25 11 3 102. Willard, Wis. 16 — 104. Johnston, Pa 14.35 .20 .20 14.75 42 2 105. Detroit. Mich. 17 0 Totals $3,946.70 Voščilne kartice: Josephine Erjavec — $163.10 $10.90 $9.40 $4,130.10 1.50 10617 1589 Skupni dohodki ...$‘1,131.60 * Asesment za julij ln avgust — ** Asesment za junij, julij in avgust STROŠKI: Za umrlo Mary Ule, podr. št. 5, Indianapolis, Indiana ........................................................... Za. umrlo Rose Tomšič, podr. št. 15, Newburgh, Ohio ...........................................................?•— Za umrlo Regina Mehelich, podr. št. 23, Ely, Minnesota .......................................................... Za umrlo Frances Turk, podr. št. 25, Cleveland, Ohio ............................................................ Za umrlo Prances Bohinc, podr. št.. 41, Collinwood, Ohio ....................................................... Za umrlo Jennie Sedmak, podr. št. 71, Strabane, Pa............................................................... Za umrlo Johana Sauley, podr. št. 90, Brigeville, Pa......................................-....................... Za umrlo Mary Potočar-, podr. št. 25, Cleveland, Ohio, povrnjen asesment plačan v pogrebni sklad Bohemian Benedictine Press, tiskanje in poštnino za avgustovo Zarjo ..........................-.................. Naloženo na poštni upravi ........................................................................................ Sestava imenika za “Zarjo” (imenik je Zvezina last) ..........................................................-.. Mesečne plače po odštetju davka: predsednica ...................................................................... tajnica .................................................................... urednica ......................................................................... . A ...$ predsednica finančnega odbora pomoč v glavnem uradu ............ Uradni in potovalni stroški ____________________ $ 49.50 179.30 248.85 24.75 73.80 — Skupaj ,4.00.00 100.00 1-00.00 100.00 100.00 100.00 100.00 32.20 736.74 50.00 425.00 576.20 356.91 Skupni stroški ................................................ Ostalo v blagajni 31. julija 1946 (Balance July 31, Dohodki v avgustu — August income .......................... . $2,877.03 1946) ........................ $184,722.54 4,131.60 Total — Skupaj ................................... ................... $188,854.14 Stroški v avgustu — August disbursements .................................. -...... 2,877.05 Preostanek 31. avgusta 1946 — Balance August 31, 1946 ........ $185,977.09 Josephine Erjavec, glavna tajnica SEZNAM PESMI V PESMARICI “ZAPOJMO” I. DEL Adijo pa zdrava ostani! Al’ me boš kaj rada imela? Ah, ni li zemljica krasna Birt rajtengo piše Bledi mesec Bog je ustvaril zemljico Bog živi vse Slovenke! ♦Belokranjska Bom šel na planince Bratci veseli vsi Čež tri gore, čez tri vode Čuk se je oženil Dekle je po vodo šla Dekle, kdo bo tebe troštal Dekle na vrtu zelenem sedi Dete zatisni premile oči ♦Dekletce podaj mi roko Delaj, delaj, dekle pušeljc Dober večer, ljubo dekle! Dolenjska zdravica Dve let’ in pol sva se midva ljubila En hribček bom kupil ♦En šuštar me j’ vprašu Ena ptička mi poje ‘Eno devo le bom ljubil Fantje marširajo Fantje po polj’ gredo Gor čez jezero Glejte, že solnce zahaja ♦Glasno si pevala Goreči ogenj ♦Gori, gori na planine Gozdič je že zelen Gremo na Štajersko He1 Slovenci Imel sem ptičico ♦Iz stolpa se mi zvon doni Jaz bi rad rdečih rož Jaz pa pojdem na Gorenjsko Jaz sem Kranjčičev Jurij Je pa davi slanca padla ♦Jnnez, Janez, kaj se kujaš Kadar boš tl vandrat šel Kaj ne bila'bi vesela! ♦Kadar mlado leto Kaj boš za mano hodil? Kaj pa ti pobič? Kaj so to za eni fantje? Kaj ti je, deklica ♦Kako ozke so stezice Kak’ ribcam dobro gre Kako bom ljubila ♦Kakor bela golobica Kje so moje rožice Kmetič vesel na svetu živi! Ko bi jaz vedela? , Kj Sons ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE 7.a vesele in žalostne dneve Nad 43 let. že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste denar in dobili * stoprocentno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Avenue. Tel.: HEnderson 2088. Cleveland 3, Ohio. Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. Tel.: KEmore 1235 Cleveland 10, Ohio. Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street. Tel. HEnderson 2088 Cleveland 3, Ohio.