2271 \mo veije - SKiaaisce D-Per Leto 14 — Številka 1—2 Liboje, januar—april 1970 249/1970 1119702125,1/2 COBISS e GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE Ob prazniku dela čestitamo celotnemu kolektivu! % % ♦ i ! PRVI IZPIT Nakaj mesecev nazaj smo v pogovoru včasih slišali propombe na zastavljeno nalogo, to je postavitev popolnoma avtomatske plinske postaje. Kolikokrat je bilo postavljeno vprašanje, ali res ni potreben človek za opravljanje dela v tej novi plinski postaji? Ali lahko obratuje, ne da bi človek pri tem kaj delal. Takoj moram odgovoriti, da če delovni človek karkoli ustvarja, u-stvarja za sebe in podredi to delo svoji kontroli. Torej stroji proizvajajo pod nadzorstvom človeka. Tako je tudi v tem primeru skupina ljudi strokovnjakov, ki nadzoruje delovanje plinske postaje, napeljave in gorilnikov. V čem je bistvo avtomatike plinske postaje? Da si to lažje predstavljamo, moramo poznati nekaj osnov novega goriva propan-butan. Strokovno spadajo plini propan-butan v Skupino parafinov in so po JUS uvrščeni v tekoče naftne pline ali skrajšano TNP, kar je napisano na opozorilnih napisih pred vhodom v plinsko postajo. Propan je pri normalnem zračnem pritisku do — 45° plin, butan pa je do 0° plin. Oba plina se pri povečanem pritisku utekočinita, kar omogoča lažji transport in ima določene prednosti pri obratovanju. En liter mešanice tekočega plina propan-butan tehta komaj 0,5 kg. Propan-butan je v plinski fazi dvakrat težji od zraka. 1 m3 tega plina ima 27.000 kcal, kar je ca. 18-krat več kot generatorski plin. Za popolni sežig 1 m3 tega plina se rabi ca. 27 m3 zraka. Prednost plina je v tem, da je pri povišanem pritisku tekoč, kar je ugodnejše za transport in za pot skozi cevovode in izparil-ce do mesta porabe. Pritisk plina v rezervoarjih tlači plin skozi cevovode v segrete izparilce, kjer se tekoči propan-butan uplini in nadaljuje pot po cevovodih do samih go-rilcev. Pri delovanju plinske postaje se koristi tlak, razlika v nivoju, segreto ozračje in indirektno ogrevanje plina s pomočjo olja in naprav. IVSS Št. 1—2 januar—april 1970 PRVI IZPIT (Nadaljevanje s L strani) Celotna naprava plinske postaje se sestoji iz štirih osnovnih delovanj in to: pretakanje iz avtocistem s pomočjo električnih črpalk v rezervoarje, rezervoarja po 150 m3, izparilna postaja, v kateri so štirje izparilci s kapaciteto 120 kg plina na uro in cevovod z ventili za medsebojno povezavo. Tako izdelana plinska postaja o-mogoča popolno avtomatsko delovanje in napaja gorilce s plinom, ne da bi bilo treba zapirati ali odpirati ventile. To delo človek samo nadzoruje. Pripomba, da je ta plin nevaren, je neumestna, ker je uporaba plina toliko nevarna, kakor jeklenka s kisikom, ki ga uporabljajo gospodinje, ki imajo plinske kuhalnike. V teh jeklenkah je popolnoma enak plin. Vsaka gospodinja mora biti pazljiva pri uporabi plina, prav tako bomo morali tudi v podjetju paziti, da plin ne bo po nepotrebnem uhajal v prostor ali da bi kdo zaradi nepazljivosti povzročil ogenj. Tudi generatorski plin ni popolnoma varen. Zaradi vseh teh nevarnosti je plinska postaja opremljena z velikim številom varnostnih ventilov, vodno zaščito, vse naprave zdržijo visoke pritiske, saj so izdelane iz precej debelih jeklenih zidov. Veliko število opozorilnih napisov okrog plinske postaje skrbi za varno obratovanje. Električna napeljava je zelo varno izvedena in celotna postaja je povezana s strelovodi, tudi ograja. Pri vsem tem so upoštevani predpisi, ki omogočajo največjo varnost pri delu. Vse -kar sem omenil je bilo napisano v projektu in tudi vsa dela so bila izvedena na samem objektu. prav. Pri tem pregledu so bila predložena soglasja zainteresiranih strank, to je podjetij, ki jih je skupaj 12. Pri strokovnem pregledu na Postavljeni rezervoarji tekočega plina Osnutek glavnega projekta je bil pregledan na reviziji rerpubliškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, na republiškem sekretariatu za notranje zadeve in na republiškem sekretariatu za urbanizem predvsem glede varnostnih na- samem terenu so bile navzoče vse zaiteresirane stranke. Sami načrti s tehnološkim postopkom so bili ponovno pregledani na zavodu za varstvo pri delu Maribor, ta je izdelal pozitivno strokovno oceno. Na tej podlagi se je šele dobilo gradbeno dovoljenje za pričetek gradnje. Izvajalce del, kateri so delali na plinski postaji je treba pohvaliti za izreden trud in kvalitetno opravljeno delo, in to: — INA inženjering za izdelavo projekta, — Združeno podjetje INA za sodelovanje, — Podjetje Gradnja Žalec za gradnjo temeljev, izparilne postaje in ograje, — Podjetje Nafta Lendava za montažo strojne opreme, rezervoarjev in antikorozivne zaščite, — Podj etje Elektro — Celj e — obrat Šempeter za montažo elektro-napeljave in strelovodne zaščite. ■— Podjetje »Sigma« Žalec za montažo vodovodnega omrežja s hidranti, — Podj tej e Ceste in kanalizacije Celje za gradnjo cestnega vozla, ■— Podjetje Vagoni Kraljevo za izdelavo rezervoarjev, — Podjetje ŽTP za prevoz rezervoarjev in * Sprejeli smo statut naše delovne organizacije Vprašali boste zakaj je bilo potrebno izdelati nov statut? XV. u-stavni amandma je naložil delovnim organizacijam dolžnost, da z ozirom na spremembe, ki jih amandma določa, vskladijo s temi določbami svoje statute in splošne akte. Poglejmo katere spremembe so s temi določili nastale. XV. ustavni amandma je kot obvezen organ upravljanja določil samo DS podjetja. Vemo pa, da so po prejšnjih določilih bili obvezni organi upravljanja DS, UO in direktor podjetja. Ta ustavni amandma torej dovoljuje delovnim in drugim organizacijam, da same določijo, katere organe upravljanja bodo imele, kakor tudi določitev njihovih pristojnosti. Poleg DS ima lahko podjetje še kolektivne izvršilne organe ter individualne izvršilne organe. Kaj so kolektivni izvršilni organi? Ti naj bi nadomestili UO in bivše komisije DS s to razliko, da so pri- —- Podjetje Hidromontaža Maribor za dviganje in postavljanje rezervoarjev na temelje. Vsa ta podjetja s svojimi delavci so delo vestno opravila, za kar so jih pohvalili ob tehničnem pregledu. Po končani celotni montaži ja Zavod za varstvo pri delu Maribor izvršil celotni pregled in izdal strokovno oceno za celotno postajo. stojni tudi za odločanje o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti. Le-te pa določa statut. Namen take organizacije je razbremeniti DS, kar bi pomenilo racionalizacijo, saj bi se tako DS le redko sestajal in takrat, ko bi se sestavil, naj bi obravnaval res najvažnejše oz. pomembne zadeve za celo podjetje. Poglejmo, kaj s tem v zvezi določa naš statut? S statutom smo uzakonili naslednje organe upravljanja: Delavski svet: kolektivne izvršilne organe in sicer se ti delijo na kolektivne izvršilne organe, ki bodo zadeve urejali za celo podjetje in na kolektivne izvršilne organe, ki bodo urejali določene zadeve samo za enoto v Libojah. Prvi so: — poslovni odbor, — odbor za varstvo delovnih dolžnosti, Dne 20. 4. 1970 je bil izvršen pregled, ki so ga izvršili strokovnjaki, določeni pri občinski skupščini Žalec; navzoči so bili izvajalci del in investitor. Izdano je bilo uporabno dovoljenje. Naše podjetje je s pomočjo večjega števila izvajalcev delo uspešno izpeljalo in zgradilo avtomatsko plinsko postajo in s tem opravilo svoj prvi izpit. B V — odbor za izume in tehnične izboljšave, — odbor za informacije in tovarniški tisk in ■—• odbor za NO; Ostali pa: -— odbor za dohodek in sistem nagrajevanja, — odbor za osnovna sredstva, — odbor za kadre, — odbor za družbeni standard in — pdbor za varnost pri delu in požarno varnost. Poslovni odbor šteje 9, odbor za varstvo delovnih dolžnosti 3 člane in 3 namestnike, ostali odbori pa po 5 članov. Dalje imamo še individualni izvršilni organ, ki je v našem primeru direktor podjetja. Delavski svet pa bo poleg kolektivnih izvršilnih organov imel še naslednje ostale komisije: — komisija za ocenjevanje škode, — komisijo za avrstvo žena, mladine, invalidov in borcev NOB in ■—• komisijo za priznanja in odlikovanja. Kakor prej UO tako tudi kolektivne 10 voli DS s tajnim glasovanjem, imenuje pa tudi direktorja in ostale komisije DS. (Nadaljevanje na 4. strani) Razstava Schutzove keramike v Ljubljani Pokrajinski muzej v Celju že poldrugo desetletje proučuje in Zbira podatke o izdelkih, kateri so bili izdelani v Libojah pred I. svetovno vojno in kateri so v svetu pozhani pod »SCHUTZOVO« keramiko. Ti izdelki so v svetu visoko cenjeni in ovrednoteni ter je prav, da se z njimi seznani širša slovenska in jugoslovanska javnost. S tem namenom bo pokrajinski muzej organiziral v Ljubljani od 29. 9. do 19. 10. tega leta razstavo izdelkov, kateri so v slovenskih muzejih in tistih, katere bodo dali na razpolago privatni lastniki. Razstava bo razdeljena na tri dele. V prvem delu bodo zastopani izdelki iz tovarne v »Slovenskem dolu«, v drugem delu izdelki izdelani v naši sedanji tovarni do I. svetovne vojne in v tretjem delu nekateri izdelki iz sedanje proizvodnje. Za razstavo vlada velik interes ne samo v Ljubljani temveč tudi v Zagrebu. T F Monterji plinske postaje PRVI IZPIT SPREJELI SMO STATUT (Nadaljevanje s 3. strani) Poleg teh organov imamo tudi svete organizacijskih enot. Za delovne enote smo dobili namreč nov naziv. Imenujemo jih organizacije združenega dela ter poznamo tri tipe takih organizacij združenega dela in sicer: 1. organizacija združenega dela — pravna oseba, 2. organizacija združenega dela — ki nima lastnosti pravne osebe in 3. organizacija združenega dela — ki ima določene pravice. Z našim statutom smo uzakonili prvo in zadnjo varianto. Opekarna Ložnica naj bi bila organizacija združenega dela—pravna oseba: keramika, grafit, usluge ter strokovno-organizacijske službe pa bi imele statut organizacije združenega dela, ki imajo določene pravice. Svet organizacije združenega dela opekarne naj bi imel 9 članov; keramika 17, usluge 7, usluge 7 str. org. službe 9 članov, dočim bi grafit ne volil sveta, ker je v tej organizacijski enoti premalo zaposlenih delavcev. Svet organizacije združenega dela opekarne naj bi imel naslednje stalne komisije: — za delovna razmerja, — za družbeni standard in — za varstvo pri delu ter požarno varnost. Ostali sveti pa bi imeli samo stalno komisijo za delovna razmerja. S statutom smo določili tudi notranjo arbitražo. Njena glavna naloga naj bi bila reševanje sporov med enotami ali enoto in podjetjem in naj bi imela 6 članov. Glede zborov delovnih ljudi za celo podjetje ali posamezne organizacijske enote ni bistvenih sprememb z ozirom na prejšnja določila. Tudi glede referenduma ni bistvenih sprememb. To bi bile vse novosti, ki jih predvideva statut glede organizacije samoupravljanja. Poglejmo še, kaj je z mandati članov organov upravljanja. Tudi na tem področju je ustavni amandma oz. kasneje zakon o prenehanju veljavnosti nekaterih določb zakona o volitvah in imenovanju organov upravljanja pustil proste roke delovnim organizacijam. Naš statut predvideva mandatno dobo za vse člane organov upravljanja, kakor tudi stalnih komisij, 2 leti. Po tem roku sme biti vsak član največ 2 krat zapovrstjo izvoljen v isti organ upravljanja. Ker tudi rok za čas, v katerem mora biti ponovno izvršen razpis za direktorja podjetja lahko sami določimo, smo predvideli 6 let. Uzakonili smo tudi dosedanjo prakso, da lahko sindikalna organizacija oz. njen 10 predlaga zboru volivcev, kandjdate za izvolitev v organe upravljanja podjetja, kakor tudi kako organi podjetja omogočajo normalno delo vsem družbeno političnim organizacijam v podjetju s tem da: — v okviru možnosti zagotavljajo materialna sredstva za realizacijo programov; — voljenim delavcem pripada nadomestilo OD za čas, ko zaradi opravljanja svojih funkcij zapustijo svoje delovno mesto; — imajo predsedniki oz. namestniki v rednem delovnem času možnosti za opravljanje svoje funkcije; — zagotovi možnost za politično izobraževanje, za udeležbo na seminarjih in drugih izobraževalnih oblikah; — omogočajo članu delovne skupnosti, ki je izvoljen v organe teh organizacij, da se udeležuje uradno sklicanih sej izven podjetja; — se vabi in omogoča udeležba na vseh sejah DS in drugih organov upravljanja. Samoupravni organi morajo z vabili obvestiti družbeno-politične organizacije v podjetju o svojih sejah ter jim s pravočasnim pošiljanjem materialov omogočiti sodelovanje. V poglavju o delovnih razmerjih so določena vodilna delovna mesta in sicer so to šefi sektorjev ter vodje organizacij združenega _ dela, ki se morajo ravno tako razpisati vsa- V sklopu naše delovne organizacije zelo aktivno deluje tudi gasilska četa. O svojem delu v letu 1969 so poročali na občnem zboru, ki je bil 6. 3. 1970. Opozorili so vodstvo podjetja na razne pomanjkljivosti ter postavili zahteve v zvezi z izboljšanjem opreme svoje enote. Gasilska oprema je namreč popolnoma dotrajana. Nujno bi rabili novo črpalko, saj stara ni več sigurna, zaščitni pasovi so neuporabni, manjka jim delovnih oblek, dežnih plaščev itd. Dalje so poudarili, da zadeva glede rezervnega bazena za vodo še vedno ni urejena. Bazen je do vrha napolnjen s peskom in smetmi, ki jih stanovalci naselja nad tovarno odlagajo v jarek, ob odtoku odviš-ne vode iz zbiralnega bazena. Ugotavljajo, da hidrantje niso ustrezno označeni. Pri bazenu rezervne vode je v ograji potrebno urediti izhod. Delavci okroglih peči vozijo žerjavico na ka 4 leta. Prvi razpis bo moral biti opravljen do 1. 1. 1971 leta. Dalje določamo s statutom pravico do odsotnosti z dela do 7 dni, ker je bil črtan izredni plačan dopust za selitev, dodal pa se je izredni plačan dopust v primeru odpoklica za odslužitev kadrovskega roka. Določila glede podaljšanega delovnega časa se niso spremenila. Pričakujemo pa spremembe že več mesecev, ker zvezni zakon pooblašča republiko, da izda glede tega svoja določila. Skrajšan je tudi čas za obvezno delo po dani odpovedi in sicer za 2 meseca, lahko pa se za delavce z VSI, VŠI in SSI podaljša še za 30 dni. V poglavju »Sredstva« so določila glede nadomestila za čas bolezni, ki se niso spremenila. Dalje govori to poglavje o skladih, ki jih ima podjetje ter njegovem koriščanju, posebno še za rezervni sklad, za katerega moramo glede na zakonska določila določiti možnosti koriščenja. Podano je tudi določilo, da organizacijske enote lahko združujejo svoja sredstva za določene namene. Dalje statut določa 17 pravilnikov oz. splošnih aktov, ki jih mora imeti podjetje. Tako smo v kratkih obrisih navedli vse bistvenejše spremembe statuta. G. Z. odprto smetišče, ne da bi jo pogasili, kar lahko povzroči požar. V zvezi z gornjimi navedbami so sprSjeli tudi ustrezne sklepe. Obvezali so se, da bodo organizirali strokovni tečaj za pripadnike civilne zaščitie za požarno varnost. Po končani diskusiji so izbrali novo vodstvo, in sicer: za predsednika Ivana Blatnika, za poveljnika Jožeta Rusa, za nam. poveljnika Jožeta Avseca, za orodjarja Antona Mlinariča, za strojnika pa sta bila izbrana Avsec Jože in Vodovnik Vinko. Kot častna člana ind. gasilske čete KIL pa sta bila imenovana tov. Tillinger Franjo in ing. Zorka Godler. Gasilci so nam našteli upravičene zahteve, ki jih bomo morali v bodoče reševati z večjo prizadevnostjo. Že večkrat so nas rešili iz težke situacije, kar ne smemo pozabiti. G. Z. Občni zbor gasilske čete KIL GIBANJE PROIZVODNJE V I. TROMESEČJU 1970 Proizvodnja I. tromesečja letošnjega leta, napram istem obdobju lanskega leta, je bila v občutnem porastu pri DE keramike, dočim je proizvodnja grafitnih izdelkov ostala na lanskoletnem nivoju. Izračun v številkah je bil ta porast po posameznih mesecih naslednji: KERAMIKA Izvršeno 1969 kg vred. Izvršeno 1970 kg vred. Index 1970/69 kg vred. januar 67.206 694.487 112.771 1,142.998 168 165 februar 86.692 851.082 98.932 1,068.968 114 126 marec 121.990 1,015.034 118.472 1,147.127 97 113 Skupaj 275.888 2,560.603 330.175 3,359,093 120 131 PODNE PLOŠČICE Izvršeno 1969 Izvršeno 1970 Index 1970/69 m2 vred. m2 vred. m2 vred. januar — — februar — — 2.209 57.596 marec — — 6.325 147.329 — — Skupaj — — 204.925 — — SKUPAJ DE KERAMIKA Izvršeno 1969 Izvršeno 1970 Index 1970/69 količ. vred. količ. vred. količ. vred. januar — 694.487 — 1,142.998 165 februar — 851.082 — 1,126.564 132 marec — 1,015.034 — 1,294.456 — 128 Skupaj — 2,560.603 — 3,564.018 — 139 GRAFITNI LONCI Izvršeno 1969 Izvršeno 1970 Izvršeno 1970/69 vred. kg vred. kg kg vred. januar 21.428 208.916 20.461 196.216 96 94 februar 21.512 214.585 20.048 191.090 93 89 marec 32.395 315.388 30.596 293.423 94 93 Skupaj 75.335 738.889 71.105 603.729 94 92 SKUPAJ OBRAT LIBOJE Izvršeno 1969 Izvršeno 1970 Izvršeno 1970/69 količ. vred. količ. vred. količ. vred. januar — 903.403 — 1,339.214 148 februar — 1,065.666 — 1,317.654 — 124 marec — 1,330.422 — 1,587.879 — 119 Skupaj — 3,299.492 — 4,244.747 — 131 Boljši uspeh je pripisati raznim faktorjem, ki so vplivali na proizvod j no. Tako ugotavljamo, da se je storilnost dela v letu 1970 povečala za 13 % ter znižal lom za 7 %. Odstopanje pri vrednosti pa je ori-pisati zvišanju cen keramičnih izdelkov za ca. 11 % in to delno že v drugi polovici leta 1969, delno pa s pričetkom letošnjega leta. Z uvedbo novega goriva za žganje keramike in ploščic (butan-pro-pan) pričakujemo boljšo t. j. enakomernejšo žgano proizvodnjo in s tem manj razlik v barvnih niansah, kar nam je v preteklosti povzročalo velike težave in večji lom. DOBILI BOMO NOVO CESTO Svet krajevne skupnosti Liboje že vsa leta dobiva močno podporo s strani prebiavalcev kraja pri urejanju komunalnih zadev. Kakor nam je znano, dajatve občanov v^ naši občini niso majhne in če upoštevamo še dejstvo, da so delavci tega kraja v večini zaposleni v rudniku Liboje in keramični industriji, kjer so OD nizki, je njihova pripravljenost res občudovanja vredna. S samoprispevkom posameznikov, delovnih organizacij in skupščine občine smo doslej zgradili že nešteto komunalnih naprav, kot so vodovod v Porance, vodovod v spodnji del naselja Kasaz, vodovod v naselje »Grič« itd. Na zboru volivcev naselja Brnica, ki je bil leta 1968 pa so se občani zopet odločili za samoprispevek za izgradnjo ceste iz Kasaz v Brnico. Vaščani namreč doslej do svojega naselja niso imeli ceste. Ves material so morali znositi do svojih domov v koših. Svet KS se je tako odločil, da uresniči njihovo željo. Takoj smo pristopili k zbiranju sredstev ter uspeli doslej zbrati od vaščanov in dolinskih kmetov, ki imajo svoja zemljišča na tem področju 11.650.— din, od občinske skupščine 16.000.— din in od KS Žalec 6.000,— din. Imamo pa še podpisane pogodbe za 3.400.— din. Ta sredstva bodo zbrana še letos. Moramo priznati, da je bilo potrebno precej poguma, ko smo se lotili tako težke naloge ob tako minimalnih sredstvih in marsikdo je gledal na to zadevo z nezaupanjem. Cesta je namreč dolga 4 km in to po hribovitem terenu preko gozdov in jarkov. Lahko pa rečemo, da smo uspeli in da nezaupanja sedaj ni več. Buldožer je že opravil svoje delo, cevi so nabavljene in tudi že delno položene. Opravljeno je bilo nešteto udarniških ur in to pri sekanju gozda, polaganju cevi itd. Sedaj nas čaka še zadnja etapa del in to je škarpiranje ter posipanje ceste. Upamo, da bodo ta dela opravljena še letos. V imenu sveta KS bi se rada zahvalila vsem, ki so prispevali svoj delež k uresničitvi te akcije, posebno pa še vsem lastnikom zeljišč, ki so odstopili zemljišča za cesto brezplačno. G. Z. ASPEKTI Nenehno pehanje za dosego določenih ciljev pripelje do ugotovitve, da smo v stanju doseči cilj, vendar vedno gledamo iz lastnega aspekta, nekdo, ki nam je naklonjen bo gledal približno enako, drugi vidijo stvari v drugi luči ali celo v temi. Doseganje ciljev v privatnem življenju je nujno, da gledamo iz lastnega aspekta, gledanje soseda in ostalih zavisi od procenta nevoščljivosti, zlobe, dobrohotnosti in tudi nevednosti. Enako naj bi bilo v podjetju, vendar temu ni tako. Nekdo, ki v podjetju nekaj dela ima sicer svoj cilj, pravico do aspekta pa ima tisti, ki je delo odredil, in vsi nadrejeni močno gledajo, pa tudi tisti, ki so za to delovno mesto, ne delo, primarni reflektanti, enako tudi poklicni nevoščljivci, a priori ško-doželjneži in podobni. Proizvodnja ima svoje cilje, med katerimi je glavni tisti, ki omogoča, da imajo ljudje svoje dohodke, da se zagotovi nekaj sredstev za rekonstrukcije, investicije, takšno ali drugačno reprodukcijo, stanovanjsko izgradnjo, otroški vrtec in šole, poleg vsega kar je nujno odvajati za dosego višjih ciljev, gledano iz raznih aspektov koristnosti. Pogled je je eden od spodaj, drugo od zgoraj, zgornji aspetk je še iz dobe prako-munizma vedno pravilnejši, kar je izkustveno dokazano. Pogled na našo perspektivo iz vseh aspektov je proizvodnja boljše keramike, dražje keramike v mnogih barvnih glazurah, kar upamo, omogoča preorientacija na gorivo butan-propan, katero izgoreva praktično brez ostanka, ta namreč škoduje površini naših izdelkov. 10% zmanjšanje loma v vseh oblikah, teoretsko omogoča izplačilo še enega mesečnega prejemka zaposlenih, nadajjnih 10% še »štirinajsto plačo« itd. Važno je, da bo razvoj v smeri splošnega izboljšanja gledan iz aspekta neposrednega proizvajalca, ki bo moral dojeti, da je le on tisti, ki bo omogočal doseganje uspehov, vendar pa je zgornji aspekt važen tudi v tem, da bo vse dejanske dosežke stimuliral, za kar pa lahko spodnji aspekt poskrbi preko svojih samoupravnih možnosti, ki so edine, kjer se aspekti lahko izravnajo in se pogodba »več za več« uredi v obojestransko zadovoljstvo, SDK naj si v takem primeru polomi zobe in naj svoje budno oko nad večjimi dohodki obme na republiške in zvezne organe, ki omogočajo tako pretirano nelikvidnost, ki je glavna zavora pri uspešnejšem poslovanju. Zanimiv za našega delovnega človeka, ki se bori za svoj vsakdanji kmh je kruh, vendar pri potencialu, ki ga izkazuje naše gospodarstvo, je še bolj zanimiva varianta, kako kupiti 1 kg teletine, a pri tem ostati član našega kolektiva. Neverjetno je kako goveda cenijo teletino, teleta pa kot teleta ne vedo, da mdar, o keramiku bolje, da ne govorimo, ne more zaslužiti kilogram te dobrine v 8 urah, zato lako upajo na čas, ko bodo teleta postala goveda in zajci, vendar bomo takrat v Keramični kurili s sončno energijo in jedli tablete. O, tableta! Aspekti v tem primera so gledani od spodaj. Razvijajmo stvari naprej. Gledano od zgoraj, moramo investirati dalje, z gorivom in nekoliko spremenjeno tehnologijo še nismo rešili vsega, vsaj v libojskem — zveznem merilu. Ostanejo problematične ploščice. Ploščicam manjka masovnosti izdelave, zato nižja lastna cena, odpravljanje loma, zaradi nižje rentabilne lastne cene in večja konjunktumost, to pa pomeni da rabimo novo peč in pripravo za glaziran je že zaradi povpraševanja na trgu po glaziranih izdelkih in zaradi doseganja višje nrodajne cene. Sto dobrih starih milijonov, pa še ne verjamemo, da bo zadosti, je pa nujno, saj tako kot se gremo, ni nič. Torej! Gledano od zgoraj je vse v redu, razen le tega, da ni odgovarjajočih sredstev, enostavno jih ni. Spodnji aspekt zadevo gleda skozi skozi svoj preluknjan žep in jo zavrača s stališča, da je nujno zakrpati žepe, jih vsaj nekoliko napolniti, nato pa stvar gnati dalje s skupnim aspektom. Potenca v tem primeru je stvar diskusije, stvar razvoja, stvar koncepcije in končno stvar financ, ki pa zahtevajo računi-co, neizprosno, objektivno računi-co. V nadaljevanju pogovora v domačem žargonu je računica tista, ki jo uporabljamo vsak dan in to do takšne meje, da je že kar preneumno, smo pa prisiljeni, talko starejši, ki so boljši ali slabši matematiki, karakterni računarji ali pa tisti, ki to morajo, da lahko živijo; računajo tudi otroci, vendar so slabotni, daleč preslabotni, da bi s svojimi računčki preračunali matematike političnega formata. Hočete primer? Dobro. Radi bi recimo vedeli, po kateri matematični formuli bodo morali libojski otroci, vjperspektiv-nem planu, obiskovati šolo v Grižah in ne mnogo ugodnejše šole v Petrovčah. Računica. Discolirana, oddaljenejša, netradicionalna, za naš konec sveta odrezana šola, neasfal-tirana cesta, ki naj bi se zaradi tega asfaltirala ali mogoče zaradi česa dragega, vpeljava avtobusov na liniji, ki ne pelje nikamor samo, da bi se dokazalo nekaj kar ni, vpeljati dodatne avtobuse na liniji proti Petrovčam, ki so zaželjeni že od nekdaj, na že asfaltirani cesti, do glavnih razvodnnic in železniške postaje do enako dobro urejene šole pa je izgloda bedarija. Mislim, da računica jasnejša ne more biti. Jaz bi končno vprašal otrolke in nato šele starše ter ostale pribivalce našega konca, potem šele bi upošteval neke forume, ki žive v centrih, opremljenih z vsem potrebnim in še nepotrebnim, kjer imajo otroci vse privilegije, da o starših ne govorimo. Hudič je le računica. Predlagal bi, da se za denar, namenjen za asfaltiranje stranske ceste, vpeljavo avtobusov itd. nameni opremi šol, ki bodo napol preskrbljene z raznimi učili, otroškim vrtcem, za ostanek pa se kupijo kotalke tistim, ki delajo iz matematike računico. Aspekt v tem primera je mišljen od spodaj, zgornjega poznamo! Maratonska je dirka tudi na relaciji, ki jo dela proizvodnja grafitnih loncev. Enotnost v tem aspektu je, da izvršimo maksimalno pre-orientacijo na silicium karbidne lonce, ki so melodija sodobne tehnologije livarstva barvnih kovin. Kakor se je stvar lepo začela z idejo, da izvedemo akcijo z domačimi močmi, se je izkazalo z vseh aspektov, da je čas tisti, ki ne dovoli ovinkarjenja. Zakaj bi izmišljali roza smodnik, ko drugi streljajo z medcelinskimi raketami in atomsko glavo. Nudi nam se prilika, da kupimo znanje za realne denarje in z njim tradicijo, kvaliteto, trg in končno tisto kar je najvažnejše, da pridemo do artikla, ki je rentabilen, iskan in nosi v sebi možnosti za izboljšanje našega standarda, za katerega vemo, da ni ravno na višini, gledano iz vseh aspektov, tako, zaključek vseh spolov, narodnosti in vsega živega je normalen — boljše je biti malo prepotenten kot pa impotenten in slovensko se temu lahko reče — korajža velja. Uredništvo čestita ob prazniku dela PERSPEKTIVNI PLAN RAZVOJA KERAMIČNE INDUSTRIJE V JUGOSLAVIJI ZA 0RD0RJE 1971-1975 V četrti številki »Keramika« je bil objavljen srednjeročni program razvoja našega podjetja za obdobje 1971—1975, to pot pa želimo člane kolektiva seznaniti s predvidenim razvojem industrije keramike v državnem merilu in našim deležem v njem. Na področju vseh naših republik je šest pomembnejših proizvajalcev keramičnih proizvodov. Od teh se jih pet pojavlja kot proizvajalci keramike in porcelana za gospodinjstvo in gostinstvo, dva kot proizvajalca kanalizacijskih cevi, dva sanitarne keramike, dva zidnih ploščic in eden podnih ploščic v letu 1966, štirje v letu 1970 in pet v letu 1971. Vsi bodo vlagali določena sredstva za razširitev ali modernizacijo proizvodnje. »Boris Kidrič«.: za povečanje proizvodnje zidnih ploščic in novo proizvodnjo porcelanskih podnih ploščic. »Nemetali«: za odstranitev ožkega grla toplotnega obrata na bazi butampropan plina. Vprašanje večje razširitve tega podjetja še niso definitivno rešili. »Jugokeramika«: za povečanje proizvodnje zidnih ploščic in obrata v Vojniču za proizvodnjo podnih ploščic. »Keramika«: za povečanje proizvodnje cevi, podnih in mozaik ploščic ter sanitarne keramike. »Kaolin«: za razširitev asortimenta in izgradnjo obrata podnih in fasadnih ploščic. »Kosmet-mineral«: za izgradnjo tovarne zidnih, podnih in mozaik ploščic. »Keramična industrija Liboje«: za modernizacijo ter povečanje podnih ploščic. Da bi lažje ocenili predvideno rast razvoja industrije nemetalov, (naša dejavnost je po nomenklaturah proizvodov uvrščena v nemetale), za obdobje 1971—1975, je potrebno navesti nekatere rezultate in doseganja iz zadnjih planskih obdobij ter te primerjati z doseganji vsesplošnega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Stanje rasti v okviru celotnega gospodarstva 1961—65 1966—70 1971—75 Družbeni proizvod 6,8 5—6 7,5—8,5 v tem: industrija 11,0 5,5—6,5 9—10 življenjski standard 8,7 6,5—6,5 7,5—8,5 v tem: osebna potrošnja 7,8 5,5—6,5 7—8 Fizični obseg ind. poizv. 10,7 6,1 9,3 v tem: industrija nemetalov 12,7 7,1 8,0 ■r- ind. gradbenega materiala 6,2 7,1 9,0 — proizvodnja keramike 14,4 9,7 12,6 Poraba keramike 13,5 14,7 6,4 V dosedanjem razvoju industrije keramike je bila poraba povečana za 88 % v periodu 1961—1965 in za 98,2 °/o v periodu 1966—1970. Izvoz je bil povečan v prvem obdobju za 20,9 % in v drugem 102 %. Ta razvoj je bil hitrejši in iznad poprečnega razvoja celotnega gospodarstva. Največje naraščanje v porabi je zabeleženo 5,7 krat pri ploščicah, pri keramiki za gospodinjstvo pa le 1,8 krat v letu 1970 proti letu 1960. A) pregled predvidenega razvoja: 1. Keramika in porcelan za gospodinjstvo — ton: 1970 1971 Leto 1972 1973 1974 1975 a 1975 vm_ 1970 1975 proizvodnja 9500 11950 12300 12480 13075 13500 142,1 7,3 uvoz 2000 — — — — — — — izvoz 650 750 800 850 900 100 153,8 9,0 poraba doma 10850 11200 11500 11830 12175 12500 115,2 2,9 Letna konferenca sindikalne organizacije Dne 14. 3. 1970 je bila letna konferenca sindikalne organizacije našega podjetja. Predsednica sindikalne organizacije je podala poročilo o delu te organizacije v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da se člani aktivno udeležujejo športnih tekmovanj. Poudarila pa je, da s tem ne smemo biti zadovoljni, saj nas čaka še veliko dela. Pripraviti se moramo na športno tekmovanje proizvajalcev porcelana in keramike, ki bo v našem kraju leta 1975. Do takrat moramo zgraditi športno igrišče in strelišče, da bomo lahko dostojno sprejeli goste ter primerno organizirali to tovariško srečanje. Kritično je ocenila tudi delo sindikata na ostalih področjih. Temu poročilu je sledilo poročilo predsednika DS o poslovanju podjetja v preteklem letu ter o programu za leto 1970. V diskusiji, ki je sledila, so člani kolektiva kritično ocenili situacijo glede odhajanja strokovnih kadrov iz podjetja, predvsem pa so poudarili, da bi tovariši, katerim je podjetje omogočilo študij, morali pokazati več pripadnosti do podjetja, ne pa, da se kar po vrsti vključujejo v lov na višje OD. Marsikatera pikra pa je padla tudi na račun nizkih OD, vendar so na koncu ugotovili, da bo potrebno v bodoče bolje gospodariti, če bomo hoteli doseči boljše rezultate in s tem višje osebne dohodke. G. Z. SPOŠTOVANI BRALCI Ta številka našega lista bi morala iziti ipred praznikom dela. Zaradi nepravočasne dostave rokopisov pa smo z izdajo zakasnili. Uredništvo SMERNICE IN DELO DPD SVOBODE LIBOJE Na letni konferenci DPD Svobode Liboje, ki je bila dne 11. 4. 1970 je bilo podano izčrpno poročilo o dosedanjem delu društva. Delo društva je bilo zelo pestro, saj je v preteklem letu praznovalo 40. obletnico svojega obstoja, godba na pihala pa 35. obletnico svojega delovanja. Dramska sekcija je ob 40. obletnici uprizorila jubilejno predstavo, »Kralj na Betajnovi«. Društvo Ikot tudi godba sta ob tej priliki prejela priznanje s strani republiškega odbora ZKPOS in občinskega sveta Žalec. Pri svojem delu društvo tudi ni zanemarilo ureditev svojih društvenih prostorov, saj je za ureditev in vzdrževanje prostorov porabilo v preteklem letu ca. 16.000 din, kar je za skromna finančna sredstva zelo veliko. Opaziti pa je, da zaradi investicijskih del upada prav v zadnjem času kulturna dejavnost društva. Tako je prenehal obstoj pevskega zbora, dramska sekcija pa tudi ni imela v tej sezoni nobene uprizoritve. Da te sekcije ne delujejo, pa so vzrok kadri, zlasti manjka mladih ljudi. Pri vsej kulturni dejavnosti bi moralo malo več sodelovati učiteljstvo osnovne šole v Libojah. Društvo je na konferenci seznanilo članstvo s planom dela za leto 1970/71. Ta plan zajema investicijsko dejavnost v višini 14.000 din, tekoče vzdrževanje v višini 70.000 din, za kulturno dejavnost pa je predvideno 80.000 din. Plan dela na področju kulturne dejavnosti zajema predvsem ponov- no organizacijo pevskega zbora, poživitev dramske sekcije in organizacijo klubskega življenja in v društveno življenje vključiti čimveč mladih moči. Konferenca se je strinjala, da se v društveno dejavnost vključi tudi športna dejavnost. Predloženi plan je vsekakor možno izvršiti, če bo društvo dobilo finančno pomoč za vzdrževanje društvenih prostorov, ki istočasno služijo tudi ostalim organizacijam. Tako pričakuje pomoč od KS Liboje, od zbranih sredstev kulturnega dinarja v občini Žalec, kot tudi dotacijo za delovanje društva od občinskega sveta ZKPO Žalec in ostalih orgnizacij na terenu. V planu je tudi predvidena obnovitev strehe, stranskih prostorov ter popravilo odra. Zato so predvidena večja finančna sedstva. Prav gotovo pa bodo pri tem delu nudili pomoč Keramična industrija in rudnik Liboje. Tudi dosedaj je društvo naletelo na razumevanje pri teh dveh kolektivih in društvo upa, da tudi v bodoče pomoč ne bo izostala. Z obnovo dvorane se istočasno rešujejo problemi naše libojske kotline, saj je skoraj nemogoče, da bi po tolikih letih ostal kraj brez dvorane oziroma kulturnega središča. Na konferenci je bila tudi razprava o vprašanju obstoja kina v Libojah, ki deluje kot sekcija društva. V kolikor bo predpisan nov 20 % prispevek, bo obstoj kina nemogoč. Na sam obstoj pa v veliki meri vpliva zmanjšan obisk kino-predstav in če bo obisk relativno Izid volitev v organe samoupravljanja KIL Na volitvah v DS in SOZD dne 30. aprila 1970 so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva. V delavski svet: Ancelj Janez, Avsec Miljana, Čretnik Jerica, Dolinšek Franc, Golav-šek Adela, Golavšek Albina, Grum Rudi, Grum Viktor, Holcer Marija, Horvat Silva, Hrvatin Jože, Kitak Milica, Klampfer Olga, Kos Mira, Koštomaj Marija, Krosi Franc, Kveder Erna, Lopert Ana, Maček Marija, P ere Marija, Podlesnik Albin, Už-mah Jože, Ivnik Anton, Bolčevič Ivan, Cokan Martin, Pečnik Franc, Strnad Dušan, Verdev Anton, Ledinek Viktor, Ozir Martin, Potočnik Jelko, Čadej Jožica, Gosečnik Ivan, Matek Franc, Petek Milka, Pižmoht Bruno. V Svet organizacije združenega dela »keramika« -so bili izvoljeni: Blatnik Ivan, Deršek Hilda, Džudarič Blaž, Feldin Ivanka, Grm Marija, Gradišnik Marjan, Kokol Zofija, Ko- lar Jože, Kroflič Valentina, Kuzman Alojzija, Narberger Marija, Novak Terezija, Oblak Rozika, Planinšek Rudi, Štorman Marjan, Videc Marjan, Zupanc Štefka. V Svet organizacije združenega dela »Opekarna« so bili izvoljeni: Grebovšek Jože, Hudovernik Jože, Končnik Jože, Kuret Srečko, Pečnik Terezija, Padbomnik Ivan, Skok Marija, Strnad Dušan, Veselič Jože. V Svet organizacije združenega dela »Usluge« iso bili izvoljeni: Hiršperger Dušan, Kovač Helena, Rom Maks, Toplak Stefan, Vodovnik Vinko, Zupanc Ivan, Žagar Miro, V Svet organizacije združenega dela »Uprava« so bili izvoljeni: Gorenjak Milan, Jevševar Fankrac, Kos Marija, Rojc Marinka, Šket Avgust, Stanter Alojzija, Šuler Darko, Urisek Dimitrij, Verlič Jasna. še naprej tako padal, bo kinosekci-ja nujno morala prenehati z delom, kar pa verjetno ne bi bilo prav naši mladini in želeti je, da mladina med sabo propagira za čimvečje obiske filmskih predstav. Konferenco je pozdravil predsednik občinskega sveta ZKPOS tov. Meglič Janez, ki se je pohvalno izrazil o dosedanjem delu in zaželel še nadaljnjih uspehov. Udeležba članstva na konferenci je bila zadovoljiva. Udeležili so se je tudi predstavniki družbenih organizacij kraja, med njimi predsednik KS tov. Lavrinc Stanko. Po končani razpravi se je konferenca zaključila ob glasbi »Veselih Libojčanov«. REL SLOVO OD LEDNIKA JOŽETA Globoko nas je presunila vest o nesreči našega sodelavca Jožeta Lednika. Po nesreči je bil še 2 dni v bolnišnici, toda upanja za ozdravljenje ni bilo in podlegel je poškodbam in nas tako za vedno zapustil. Pokojni je prišel leta 1952 iz OLO Celje v naše podjetje, kjer je sprva vršil delo Kalkulanta, nato pa izvrševal delo planerja. V kolektivu je bil zelo priljubljen, po naravi nesebičen in zaradi svoje iskrenosti in poštenosti je bil večkrat voljen v družbene organizacije podjetja in v upravne organe. Skratka sodelavci so imeli zaupanje v njegovo delo. Dne 11. 4. 1970 smo ga pospremili k zadnjemu počitku na mestno pokopališče v Celju. Kako priljubljen je bil med svojimi sodelavci in prijatelji je dokaz številna udeležba na pogrebu. Ob zvokih godbe na pihala smo se z globoko žalostjo še poslednjič poslovili od Jožeta, ki nas je tako nenadoma zapustil. Miren naj mu bo počitek v njegovem poslednjem domu. Domačim in sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk »Grafično podjetje »Celjski tisk« Celje.