LETO XXIII. — številka 82
Ustanovitelji: obC konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka tn Tržič. _ izdaj« CP Gorenjski tisk Kranj. - Glavni urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO
Albin Učakar
SOCIALISTI CNE  ZVEZE DELOV
NEGA  L J U D S T V A
KRANJ, sobota, 24. 10. 1970 Cena 50 par
Lis; Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od |anu;rja 1958 kot pollednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenska Od L Januarja 1964 kot pol tednik. In sicer ob s r ? d a b In sobotab
ZA GORENJSKO
»«&p kabas, &s*" Kosovi so naiprej obbk.ll Iskro, nato P a jo^pogov.rj.11 » Predstavniki kranjskega občinskega sindikalnega sveta. (|k) - Foto. F. Perdan
OZN praznuje
Enakopravnost, mirno reševanje medsebojnih sporov, epoved uporabe sile in nevmešavanje v notranje za-Ve Posameznih držav — to so glavna načela, zajeta tetini Organizacije združenih narodov, ki pravkar sj?Z\U^c 25-letnico svojega obstoja. Združene narode, naif11 V nai hujših dneh zadnjega svetovnega požara, konferencah zaveznikov v Lonodnu, Moskvi, Tehera-J4' Dumbarton Oaksu in Jalti, je ustanovilo 50 dežel, erih predstavniki so se konec aprila 1945 zbrali v n Franciscu (ZDA). Ljudi, site krvi in trpljenja, je ^ vevala želja po miru, po človeka vrednem življenju, ust    PrePrečili morebitno novo katastrofo, so sklenili st) Var}t* ?e'°> ki bo bdelo nad dogajanji v svetu, ki bo Probno posredovati, če bi kdo skušal zarožljati z or'Z~tm' 'M ustvarM so ga- OZN je kmalu postala kaf2     branik svobode, prijatelj zatiranih in tlačenih, nirnrCr\a vpuv neprestano raste. V nasprotju s predvoj-Mi    Društvom narodov, ki ni imelo nobene moči, in    no rešuje najbolj zapletene situacije, preprečuje kat^1 ^°^ame spopade ter brzda objestnost velesil, n er.m načrti o razdelitvi sveta so prav zaradi bud-n„.}. Hamerskjbldove in pozneje U Tantove »vlade« Padli v vodo.
in danes združuje 125 držav. Njene akcije kreira
no U^Vcria Generalna skupščina, ki zboruje enkrat let-Zel naivečjih krizah sklicuje tudi izredna zasedanja, i? /rt pornemben organ je še Varnostni svet, sestavljen VerieVol'e?iH in 5 stalmh član°v (delegati ZDA, ZSSR, Vs Britanije, Francije in Čangkajškove Kitajske). lma stalno bdi nad dogajanji na vseh petih celinah in dVei?rav*Co izdajanja obveznih ukazov. Poleg navedenih ra -,te^es rie smemo pozabiti omeniti sekretariata, n z svetov, pomožnih organov in specializiranih usta-uživ (.UNESC°> F*0. WHO, ICAO itd.). Zlasti slednje u,.J*10 Pri ljudeh velik ugled, saj opravljajo pomembne nt*mane funkcije.
„ev druženi narodi so doslej uspešno intervenirati v no €<lifl zaptetih> ki bi utegnili sprožiti i. svetovno voj-s ' ^Pomnimo se samo Koreje, berlinske krize, treh kri* °v med Arabci in Izraelci, raketne (Kubanske) pai ttn- OZN je vselej energično ukrepala in pomaci? ^postaviti mir. Lahko rečemo, da predstavlja Pah'Veno Protiutei militarizmu, ki skuša človeštvo nni*t v samouničenje. I. Guzeli
mešanica k.av_
Od 1.—31. oktobra v vseh prodajalnah KOKRA — KRANJ reklamna prodaja »JESEN V KOKRI« z nagradnim žrebanjem 1000 lepih dobitkov, žrebanje bo 4. novembra
Brezplačno robljenje zaves!
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo od 1. novembra 1970 dalje v krojaški delavnici Blagovnica — Kranj sprejemali proti predložitvi paragonskega bloka na brezplačno in kvalitetno robljenje vseh vrst zavese kupljene v naših prodajalnah v Kranju: Dekor, Koroška 35 — Tekstil, Prešernova 5 — Gorenje, Prešernova 11 — Blagovnica, Poštna 1.
Bogato izbiro kvalitetnih domačih in uvoženih zaves vam ob vsakem času nudijo prodajalne Kokra.
Obiščite nas! KOKRA — KRANJ
KRANJ
Višje pokojnine s 1. januarjem 1971
Predlog, da bi upokojencem že s 1. januarjem naslednjega leta začeli izplačevati pokojnine povečane za dvig življenjskih stroškov leta 1970, je doslej naletel na ugoden sprejem in na podporo tako republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev kot tudi več odborov pri republiški skupščini, če bo predlog sprejet, bi potem z začetkom   prihodnjega leta
prvič začeli izplačevati povečane pokojnine že s prvim dnem novega koledarskega leta.
Letos bodo povečale pokoj« nine še ostale republike, razen Slovenije in Črne gore. V Sloveniji smo namreč uskladili pokojninske osnove na raven poprečnih pokojninskih osnov že leta 1968, česar pa takrat niso naredile ostale renuhlike.
•Jutri v Kamniku
V Kamniku je vse pripravljeno za sprejem številnih gostov, ki se bodo udeležili slovesnosti ob odkritju spomenika generalu Rudolfu Maistru Vojanovu. Slovesnosti se bodo začele ob enajsti uri dopoldne. Udeležence proslave bo pozdravil Vinko Gobec, predsednik skupščine občine Kamnik, slavnostni govor ob odkritju spomenika pa bo imel   ing. Pavle Žavcer,
predsednik odbora koroških partizanov pri ZZB NOV Slovenije, spomenik pa bo odkril Franc Lesko. šek-Luka.
Sledil bo kulturni spored, na katerem bodo nastopali moški zbor pevskega društva Lira, dijaki kamniške gimnazije in učenci kamniških osnovnih šol.
Ob tej priložnosti naj povemo Še to, da je bil
general Maister 1924. leta imenovan za prvega častnega meščana mesta Kamnik. To priznanje rojaku so Kamničani dodelili generalu ob njegovi petdesetletnici.
Odbor za postavitev spomenika generalu Maistru vabi vse občane na slovesno odkritje spomenika velikemu borcu za našo severno mejo in kamniškemu rojaku.
J. V.
NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE ZA NAGRADNO POTOVANJE
Stran
!
S posvetovanja o odnosih med samoupravno družbo in cerkvijo — Foto: F. Perdan
obc&n. sprašuje
Kranju, ki je prvi na Gorenjskem dobil lastno kulturno skupnost, skušajo slediti tudi sosednje komune. V škof ji Loki, denimo, so se že januarja odločili ustanoviti podoben organ. Občinska skupščina je sestavila poseben iniciativni odbor, ki naj bi do konca leta izdelal okvirni program, preučil trenutno stanje v posameznih kulturnih panogah ter pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. No, zvedeli smo, da se njegovi člani niso nič kaj dobro odrezali. Pravzaprav so docela zatajili, saj je enajstglava skupinica imela prvi sestanek šele pred dobrim tednom dni. Ločanom, ki veljajo za odlične organizatorje, bi česa podobnega nikdar ne prisodili. Kje tiči vzrok osemmesečne zamude? Bo v pičlih desetih tednih moč nadoknaditi zamujeno?
KRANJ
V torek so se pri občinski konferenci SZDL sestali nekateri predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij socialistične zveze. Razpravljali so o kriterijih za financiranje krajevnih skupnosti.
Občinski sindikalni svet je v začetku tedna v podjetju Sava in Iskra pripravil razpravo o izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. — V sredo pa so se sestali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, vodstev podjetij in samoupravnih organov iz delovnih organizacij, predstavniki skupščine komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in poslanci socialno zdravstvenega zbora zvezne in republiške skupščine. Razpravljali so o statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev.
RADOVLJICA
V radovljiški občini so se včeraj (petek) končale javne razprave o predlogu statuta in pravilnika skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki jih je za vodstva in samoupravne organe delovnih organizacij na raznih področjih v občini pripravil občinski sindikalni svet. — Ob koncu meseca bo podobne javne razprave za kmetijske zavarovance v občini pripravila tudi občinska Tvonfercnca socialistične zveze.
Lesno industrijsko podjetje Bled bo danes (sobota) proslavilo 20-letnico samoupravljanja. Ob tej priliki bo ob 10. uri na Bledu svečana seja delavskega sveta podjetja.
V četrtek popoldne se je pri občinski konfesenci SZDL sestala komisija za pomoč in varstvo ostarelih ljudi. Razpravljala je o evidenci občanov, ki so potrebni kakršnekoli družbene pomoči.
Pred dvema dnevoma so se tudi v Tržiču začele po sklepu predzadnje seje sveta gorenjskih občin razprave o predlogu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja na Gorenjskem in o vsebini novega pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič se je odločilo, naj te razprave potekajo posebej v obeh največjih delovnih organizacijah Peku in BPT, za vse ostale pa je bila v četrtek organizirana prva taka razprava v sejni dvorani občinske skupščine. Posebej pa bodo o tem razpravljali tudi individualni kmetijski proizvajalci, in sicer 2. novembra-ok
Sklepe, sprejete na 4. konferenci ZK Tržič, je posebna komisija posredovala vodstvom podjetij ter ustanov in njihovim samoupravnim organom, vodstvom družbenopolitičnih organizacij in skupščinskim organom ter vodstvom samoupravnih skupnosti.
Ti sklepi so sicer sestavni del programa dela občinske organizacije ZK, predstavljajo pa tudi konkretizacijo akcijskega programa in političnih izhodišč pri oblikovanju kadrovske in gospodarske politike v bližnji in daljši prihodnosti.
Sklepi se nanašajo na ukrepe in stališča v zvezi s kadrovsko politiko, predvidevajo naloge članstva zveze komunistov pri usmerjanju gospodarjenja ter zavzemajo odnos do integracijskih procesov v občini.
Sekretariati stalnih aktivov ZK bodo do 30.^ novembra sklicali sestanke'svojih članov, na katerih bodo sprejeli konkretne zadolžitve v zveži jjjjj ujx\sničevanjcm, teh sklepov, zlasti pa se bodo pogovorili 6 nalogah članstva pri dosjednem in permanentnem uveljavljanju konkretnih stališč zveze komunistov na tem področju dela. — ok
O odnosih med samoupravno družbo in cerkvijo
Kranj, 23. oktobra — Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju je dopoldne skupaj z vodstvi gorenjskih občinskih konferenc (vključno s Kamnikom in Domžalami) pripravila posvetovanje o odnosih med samoupravno družbo in cerkvijo. Posvetovanja so se udeležili tudi predsednik republiške verske komisije Pavle Boje, član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec ter nekateri gorenjski duhovniki. To je bil prvi takšen pogovor o poteh in oblikah razreševanja skupnih vprašanj. Udeleženci posveta so soglasno ugotovili, da so takšni stiki zelo koristni in lahko pripomorejo k razreševanju odprtih in šele v zadnjem času načetih vprašanj, ki obstajajo med samoupravno družbo m cerk-
vijo. Sporazumeli so se tudi, da bodo v prihodnje s takšnimi pogovori nadaljevali tudi po občinah, ko bodo pri
občinskih konferencah SZD[ ustanovili koordinacijske <*j-bore, ki bodo spremljali odnose med družbo in cerkvij0"
Zbori volivcev v Žireh
Za območje krajevne skupnosti Žiri bodo v nedeljo zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o pomanjkanju šolskih prostorov pri osnovni šoli v 2ireh in prostorov za otroško varstvo KS Žiri in o programu gradnje in zbiranju finančnih sredstev. Sklepali bodo tudi o razpisu referenduma v KS Žiri za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje dodatnih šolskih prostorov in varstvene ustanove v KS Žiri.
Za volilno enoto Žiri in del volilne enote Žirovski vrh bo zbor volilcev v nedeljo, 25. oktobra 1970, ob 8. uri v za-
družnem domu v Stari vas1' za volilno enoto Selo v ncoc' Ijo 25. oktobra 1970, ob 15. 11,1 pri Poljanšek Janku na SeW 29, za volilno enoto DobiaCf va bo zbor volilcev v torek/ 27. oktobra, ob 19. uri v gostilni pri Županu na Dobra* čevi, za volilno enoto Brcko-vice v nedeljo, 25. oktobra 1970 ob 15. uri pri Jureču v Brekovicah, za volilno enoto Račeva in del volilne enote Žirovski vrh v nedeljo, «r oktobra 1970, ob 15. uri v gasilskem domu Račeva in za volilno enoto Lcdinica v ne* deljo, 25. oktobra, ob 8. ur* pri Kragarju na Ledinici.
L. B.
Včeraj je bilo v Lomu nad Tržičem 5. srečanje nekdanjih partizanskih kurirjev in vezis*0 s pionirji iz Loma. Goste je pozdravil ravnatelj domače osnovne šole Ivo Gorjanc, Franc Foj' kar pa je navzočim govoril v imenu kurirjev in vezistov. Letos je pri slovesnosti prvič sode* lovalo podjetje IMCO, Ob tej priložnosti je direktor podjetja pripel na prapor slavnostn trak. Pri srečanju so sodelovala tudi podjetja' športoprema, Državna založba, trgovsko P°*J' jetje Tobak in Termika, ki prt srečanju sodelujejo že peto leto. Omenjena podjetja so pr* spevala tudi denar za gradnjo1 televizijskega pretvornika, saj; doslej prebivalci Loma ms mogli spremljati televizijskega .programa. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učen ci domače osnovne šole, so pionirji iz Loma sprejeli v svoje vrste cicibane, (jkt
veleblagovnica
Doslej največja izbira TV APARATOV
Prek 20 vrst televizorjev iz uvoza in domače proizvodnje
blagovnica škof ja loka
Zimsko kopališče v Savskem logu
je odprto:
SREDA: od 15.—19. ure ČETRTEK: od 15.-19. ure PETEK: od 15.-19. ure SOBOTA: od 9.—13. in 15.—19. ure NEDELJA: od 7.—19.
Čistilno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 10. ure. Dostop do kopališča je možen z motornimi vozili prek mostu pri Tekstilindusu.
Ekstra — eksport
Simon Prescheren
Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37
• radijski sprejemniki za avto blaupunkt
• naprave za centralne kurjave
• gorilniki na olje od 70.000 lir dalje
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini
p°djetje za PTT promet Kranj razpisuje oddajo prevoza pošte na poštni "niji Kranj — Škofja Loka — Žiri. Za prevoz je potreben večji zaprti furgon (do 2 ton).
Pogoje in čas prevoza dobe interesenti pri PTT podjetju Kranj, v PTT oddelku, I. nadstropje. Rok prijave je 5. oktober.
Podjetje za PTT promet Kranj
Modna konfekcija
Krim
Ljubljana — obrat Kranj, JLA 5
Zaradi uvedbe druge izmene ponovno razglašamo prosta delovna mesta
za kvalificirane krojače in šivilje —
možnost dobrega zaslužka.
Veliko študentov, malo štipendij
Presenetljiva, a do neke mere razumljiva je ugotovitev, da nihče v občini ško-fja Loka ne ve, koliko mladih ljudi iz jugovzhodnega dela Gorenjske pravzaprav študira ter katere fakultete, akademije in višje šole obiskujejo. Na zavodu za zaposlovanje, v Klubu loških študentov, pri temeljni izobraževalni skupnosti — povsod so samo nemočno odkimavali. Celo oddelek za gospodarstvo skupščine občine škofja Loka, ki sicer razpolaga z izredno temcljHo analizo potreb po delovni sili v komuni, z z analizo trajne vrednosti, nima izčrpnih informacij o vi-solvošoicih. Ugotovil pa je, da trenutno prejema štipendije 94 občanov. Ako podatek primerjamo s približno, kajpak čisto neuradno oceno števila »jajčjih glav«, kakor nastajajoči inteligenci posrečeno pravijo Američani, dobimo porazen količnik. Poznavalci namreč sodijo, da loško območje premore okrog 400 študentov. Če upoštevamo še 101 uradno registriranih izrednih študentov, znaša razmerje 501:94. No, del te male armade dobiva podporo tudi od drugod, od gospodarskih organizacij in ustanov zunaj domače regije, kar pa stvari bistveno ne spremeni; bodoči mladi strokovnjaki morajo kasneje služiti svojim »mecenom« in zato za ljudi žejna škofjeloška podjetja izgubljeni.
Politika štipendiranja v mestu pod Lubnikom torej ni posebno načrtna, saj bi ob vsesplošnem pomanjkanju kadrov odgovorni morali bolj intenzivno vlagati v »možgane«. Toda v opravičilo štipenditorjem naj povemo, da često zaman iščejo dijake in študente, ki bi se bili pripravljeni prek dotacij vezati nanje. Lep primer je spomladanski razpis sveta za izobraževanje in vzgojo pri skupščini občini Škof-ja Loka. Le-ta črpa denar iz sklada temeljne izobraževalne skupnosti in daje prednost dijakom in študentom pedagoških smeri, ter potencialnim uslužbencem občinske uprave. Razpisali so 11 štipendij, a oddali vsega tri. Šele jeseni, ko je bil natečaj ponovljen, so prišle nove prošnje. Letos bodo tako podpirali tri slušatelje Pedagoške akademije v Ljubljani (prvega za smer matematika in fizika, drugega za slovenščino
in zgodovino- tretjega pa za ortopedagogiko), nadalje enega slušatelja Upravno administrativne šole v Kranju, enega študenta filizofske fakultete, smer slovenščina in angleščina, enega študenta biotehnične fakultete, smer veterina, enega bodočega igralca (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) ter dva srednješolca — dijaka gimnazije v Ljubljani (smer interna matematika) in dijaka ekonomske srednje šole. Preostala sredstva nameravajo v
obliki šestmesečnih štipendij dati dvema absolventoma. Srednješolci bodo prejemali 200 din, študentje višjih šol 250 din, slušatelji fakultet in visokih šol pa 300 din mesečno. Vsota se bo ob se* mestrih ocenam primerno povečala.
Zal občina nima splošnega sklada, iz katerega bi financirali izobraževanje kandidatov, ki niso uspeli dobiti štipendij v gospodarskih organizacijah in drugih ustanovah. I. G.
Seja skupščine
V četrtek popoldne je bila v Kranju skupna seja obeh zborov kranjske občinske skupščine. Razpravi v prvi in drugi točki dnevnega reda, ko so govorili o izobraževanju kadrov za gospodarstvo in o izobraževanju ob delu ter o učnih uspehih in vzgojnem delu na osnovnih šolah v občini, pa so prisostvovali tudi člani skupščine temeljne i/o. braževalnc skupnosti. O obeh obravnavanih vprašanjih so odborniki in člani skupščine TIS sprejeli sklepe in hkrati sklenili, da je k analizi o učnih uspehih treba izdelati tudi analizo o vzrokih za precejšen osip učencev na osnovnih šolah. Po tej analizi bo občinska skupščina o teh vprašanjih ponovno razpravljala.
V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali o negativnih pojavih v delovnih organizacijah ter o stališčih o
družbeni samozaščiti v občini, potem pa sprejeli poročilo koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa izgradnje šol in vzgoj-no varstvenih zavodov v občini. Odborniki so se strinjali, da bodo s sedanjimi pripravami in z delom koordinacijskega odbora seznanjeni občani na jesenskih zborih volivcev.
V razpravi o bodoči trasi gorenjske avtoceste je skupščina dala soglasje na predlagano varianto s pripombo, da se upoštevajo dosedanje urbanistične rešitve v občini. Nazadnje pa je skupščina sklenila, da se zaradi povišanih odkupnih cen prašičev poveča maloprodajna cena za kilogram svinjskega mesa od sedanjih 15 na 1630 dinarja. Odbornikom je bilo predloženo tudi poročilo o nastali škodi v neurju julija in av« gusta letos. A. 2.
- Elektromehanika
Kranj
razglaša prosta delovna mesta:
1. vratarja čuvaja
(2 delovni mesti)
2. skladiščnega dela \ ta v nabavni službi
(2 delovni mesti)
Pogoji: Pod tč. L: odslužen vojaški rok, starost do 40 let, pod tč. 2.: starost nad 18 let. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 5. novembra 1970.
39
Zaustaviti moramo neugodna gospodarska in politična gibanja
AJ STORITI
Zakaj je tovariš Tito predlagal ustanovitev predsedstva? — Kakšna naj bo vloga federacije? — Kako potrošiti toliko, kolikor zmoremo? — Kako zatreti korupcijo ter omejiti inflacijo? — Kaj naj dela
Zveza komunistov?
Objavljamo razgovor, ki ga je za poslušalce Radia Ljubljana pripravil njihov sodelavec Peter Bregar. V oddaji »Aktualnosti j doma in po svetu« 8. oktobra 1970 je spraševal sekretarja centralnega komiteja Zveze komunistov ing. Andreja Marinca c trenutnem gospodarskem in političnem položaju v naši državi in republiki.
VPRAŠANJE: Tovariš Marine, na seji centralnega komiteja so bile dane nekatere zelo vznemirljive ocene ekonomske in politične situa- j cije. Izražene' so bile tudi v uvodnem referatu, v katerem je tovariš Popit dejal, da bi nadaljevanje sedanjih gibanj slej ko prej privedlo celoten družbeno ekonomski in politični sistem v krizo.
Vprašali bi, kako naj po tej kritični razpravi in po vznemirljivih mnenjih najbolj odgovornih ljudi ocenimo sedanji gospodarski in politični položaj. Oziroma, kaj storiti v Sloveniji in Jugoslaviji, da se ; zaustavijo nekateri močno negativni procesi v gospodarstvu in politični praksi, ki smo jim priča.
ODGOVOR:
Predvsem se mi zdi, da položaja ne bi smeli preveč dramatizirati, čeprav je vznemirljiv. Narediti moramo vse, da se spremenijo sedanje politične razmere v Jugoslaviji in da se zaustavijo skrajno neugodna gospodarska gibanja. V tem trenutku so nam potrebni odkriti in zelo odgovorni razgovori o sedanjem položaju, o vzrokih za sedanje stanje in potrebna je do-sl ;dna ustvarjalna akcija.
Poudarjam, da pot do enotne akcije ni enostavna. Opravka imamo z realnimi materialnimi interesi, ki v republikah in pokrajinah obstajajo in so odvisni od različne razvitosti, ki je seveda pogojena že zgodovinsko.
Odločni dogovori v jugoslovanski skupnosti so se začeli. Potrebni so v gospodarstvu, v politiki in še posebej federaciji, kot naši samoupravni in državni skupnosti. Mislim, da razvoj demokracije, mednacionalnih odnosov in samoupravljanja zahteva spremembe, ki naj odpravijo sedanjo precejšnjo neučinkovitost, zlasti v naši federaciji.
Kakor veste, je boj za po- 1 trebne spremembe, ki pred- j stavijajo pogoj za nadaljnji I razvoj v mednacionalnih od- I nosih, pričel pravzaprav to- ! variš Tito skupno s tovari-iem Kardeljem in ostalimi, j
Predlagal je ustanovitev predsedstva skupščine SFRJ, ki naj postane nekak kolektivni politično izvršni organ naše federacije, oziroma zvezne skupščine. Prevladuje mnenje, da je to pogoj, da se začnemo v Jugoslaviji resno dogovarjati in razreševati pereča vprašanja, za katera družbeni, politični in gospodarski odnosi terjajo odgovore.
Vsa politična vodstva republik, predvsem pa najširši krog delovnih ljudi, vidijo v sedanji akciji tovariša Tita še nekaj, kar je po mojem mnenju pomembnejše od sedanje gospodarske situacije. Gre namreč za to, da si že sedaj oblikujemo osnovo naše ureditve za daljše obdobje. Osebno ocenjujem, da so naši ljudje ponovno deležni velikega in nesebičnega dejanja tovariša Tita in da z zadovoljstvom sprejemajo njegove predloge.
VPRAŠANJE: Pri sedanjih aktualnih nalogah dajete torej prednost spremembam v političnem sistemu pred rešitvami v ekonomskem siste-
ODGOVOR:
V nekem pogledu že! Te spremembe so pogoj ostalim, oziroma potrebna je pravzaprav vzporedna akcija in ta je v teku. Gre namreč za to, da ponovno ovrednotimo odnose in skupne interese med narodi in narodnostmi oziroma republikami.
O tem ne bi govoril podrobno, omenim naj le tisto, kar se mi zdi poglavitno. Ne gre za temeljne spremembe v naši ustavni ureditvi, gre za prilagoditev sedanje vloge federacije, ki mora izhajati po mojem mnenju iz dveh načelnih predpostavk. Prvič, temeljna skupnost je nacionalna oziroma republiška. Naloge federacije so zato prenesene oz. zavestno odstopljene pravice, ki jih republika zaradi skupnih interesov prenaša na federacijo. Drugo temeljno izhodišče pa je, da je federacija skupnost jugo-
slovanskih narodov, ki se borijo za samoupravni sociali-cem. Gre torej za skupni nacionalni in razredni politični interes vseh jugoslovanskih narodov in v tem je pravzaprav posebnost naše federacije. Na teh splošnih osnovah moramo izpopolniti vlogo federacije, zlasti pa razčistiti na tej osnovi tudi materialne odnose.
Kar zadeva reformo, se mi zdi, da moramo brez oklevanja k osnovnim problemom. Osnovni problemi pa so: večja odprtost tržišča uveljavljanje tržnih zakonitosti in v tem okviru več dogovarjanja, družbenega usmerjanja in planiranja; zlasti pa se mi zdi potrebno, da uskladimo naše želje z realnimi možnostmi. Trošimo več kot zmoremo. In drugič: izpopolniti in dokončno se moramo pogovoriti o nekaterih sistemskih vprašanjih, ki so vezana zlasti na naslednje srednjeročne obdobje. Mislim, da se bomo o teh vprašanjih dogovorili v najkrajšem času. Razgovori že tečejo.
Pred nami je tudi prva konferenca ZK Jugoslavije, ki bo dala možnost, da se na politični osnovi resno pogovorimo in dogovorimo za tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše. In poleg vprašanj političnega sistema so prav gotovo najpomembnejše zahteve, da zaustavimo sedanje negativne težnje na gospodarskem področju.
VPRAŠANJE:
V tej zvezi: veliko je prigovorov na račun spodbujanja inflacijskih teženj v samih podjetjih. Nadalje na račun špekuliranja in korupcije v podjetjih, kar je postalo skoraj že vsakdanjost. V čem vidite možnost za odpravo takega stanja v osnovnih no-silih našega gospodarskega razvoja, ko sistem po drugi strani sam šili k nere-formskim oz. nepoštenim težnjam in obnašanju.
ODGOVOR:
Korupcijo in pa druga kazniva dejanja moramo preganjati. V ta namen se, kolikor vem, pripravljajo tudi dodatni predpisi. Za to imamo državne organe. Potrebna pa je tudi zavestna borba subjektivnih sil tako v gospodarstvu kot na drugih nivojih.
Vzroki za takšno stanje pa po mojem niso samo v slabostih, bodisi ekonomskega sistema ali pa predpisov. V pogojih nestabilnosti in pomanjkanja blaga se seveda povečujejo možnosti za takšne pojave, kot so korupcija in ostala kazniva dejanja.
Rad bi ob tej priložnosti opozoril še na nekaj. Mi imamo kljub vsej priliki in slabostim sistem, ki ga imenujemo tržno gospodarstvo. Proizvajalci se obnašajo kot blagovni producent. Izkoriščajo skratka možnosti, ki jim jih nudi tržišče. To pa po mojem mnenju ni slabost in tako njihovo početje ne smemo istovetiti, kot pogosto delamo, z resnično korupcijo in s tistim, kar imenujemo kaznivo dejanje.
VPRAŠANJE: Omenil sem ti&di spodbujanje inflacijskih teženj v samih podjetjih. Gre pravzaprav za nekakšno splošno miselnost in se v tej miselnosti podjetja pač morajo obnašati po neki logiki, kakršno narekujejo splošni tokovi.
ODGOVOR:
Da, toda takšna logika nas lahko vodi v absurd in prav gotovo ni v dolgoročnem interesu tako posameznika kot proizvajalnih skupnosti. Mislim, da moramo v odločno akcijo na obeh nivojih, to se pravi v republiki in federaciji — na področju sistema ter na področju potrošnje v gospodarstvu in družbenih službah.
VPRAŠANJE: Tovariš Marine, dovolite še vprašanje, v čem so sedaj po stališčih uveljavljenih in izraženih na seji centralnega komiteja v sedanjem položaju naloge ZK nasploh, oziroma posebej: kako bo zastavil delo centralni komite, ki je sedaj sprejel predlog delovnega načrta na zadnji seji.
ODGOVOR:
Koncept našega dela sloni na dveh temeljnih izhodiščih. Prvič, na kontinuiteti dela.
Po šestem kongresu in prw seji konference ZKS je CK opravil prav gotovo obsežno delo. Nekatere sedanje napo-re poenostavljeno ocenjujejo, kot da se borimo z mlini na veter. Mislim pa, da smo ideološki fond vendarle obogatili, da je pri njegovem snovanju sodelovalo mnogo komunistov in široka javnost, saj smo vsa gradiva objavljali. To pa ni nieevo delo. Kajti ob nastajanju političnih ocen in sklepov se gradi zavest, da se spoznanja in sklepi osvajajo kot lastni. To delo bomo nadaljevali javno in demokratično.
Drugo izhodišče našega pr°* grama in dela pa je, da se vodstva bolj obrnejo k tako imenovani bazi, da akcijsko konkretiziramo in preverjamo sprejeta stališča. ZK Je politična organizacija sonWJ ljenikov, ki mora politični proces speljati do kraja in zato tudi do slehernega člana. Zato nam je potrebna idejna in akcijska enotnost, ta pa Je danes mogoča, ker imamo osnovo, imamo idejni fond, na katerem se lahko diferenciramo, da bi prišli do enotnosti.
VPRAŠANJE: Ko smo že pri organizaciji ZK Slovenije, dovolite še vprašanje, kako ocenjuj«' te sedanjo stopnjo reorganizacije ZK zlasti t vidika učinkovitosti, k* je pač ne moremo ločevati od prizadevanj za družbeno in gospodarsko reformo.
ODGOVOR:
Veste, stopnjo reforme ZK je težko ocenjevati. To je dolgoročen proces. Toda P'"aV gotovo danes vemo, kaj moramo delati. Delati moramo vse, in v tej smeri, da s.e lotevamo družbeno in pol" tično najbolj pomembnih problemov na vseh področji11 v našem družbenem življenju-Pomembno za nas pa je U'd« to, da vemo, da ni dileme« kako naj delamo. Jasno )f> da moramo delovati javno in demokratično v okviru našega družbenega sistema. V ta namen se moramo bolje ustvarjalno in akcijsko organizirati. Za enkrat smo- bolje organizirani v vodstvih, odločno premalo pa v organizacijah. In v tej smeri gr*7 naš program akcije ZK kot celote.
Financiranje zdravstvenega zavarovanja kmetov
V zvezi z novimi predpisi, ki bodo začeli veljati 1. januarja leta 1971, je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov ustanovila na zadnjem zasedanju novo Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki obsega isto območje kot dosedanja skupnost. Istočasno je skupščina dala v javno razpravo osnutek novega statuta skupnosti, ki mora biti dokončno sprejet
Vrsta prispevka
— prispevek od KD (katastrski dohodek) kmetov-zavarovancev od negozdnih površin po stopnji 9%
— pavšalni   prispevek na gospodarstvo po 200 din
— prispevek iz kmet. dejavnosti od gozda po stopnji 18%
— republiški prispevek od KD vseh negozdnih površin Po stopnji 8%
~ prispevek od občasnih zaslužkov kmetov-zavarovan-cev
— povračilo iz pozavarovalna
Celotni dohodek —■ izločitev v rezervo Cisti dohodek
Iz navedene strukture for- j miranja čistega dohodka je razvidno, da je bilo skoraj . 60 % dohodkov zbranih nepo- | sredno v sklad, okrog 40% Pa posredno preko republiškega prispevka, ki ga je re-Publika odstopila skladu. Republiški prispevek so namreč Plačevali   tudi   lastniki negozdnih površin, ki niso zavarovanci   kmetijskega sklada. Na ta način so kmetje zavarovanci    prispevali od skupne   udeležbe   40,4% le "-V/o, ostali lastniki negozd-mh površin pa 11,9%. Skupka stopnja obremenitve zavarovanca na KD je torej znašala 17%. To navajamo posebej zato, ker je v novem sistemu  predviden drugačen način financiranja, ki v glavam sloni na samofinancira-nJu kmciov-zavarovancev.
Po novih predpisih naj bi g dohodki sklada formirali tt sledečih virov:
• iz prispevka kmetov-za-Varovancev od KD negozdnih Površjn
• iz pavšalnega prispevka 5? člana kmečkega gospo-d'njstva
% iz prispevka iz kmetijske dejavnosti od gozda
.% iz prispevka od občas-nir> zaslužkov k m etov-za varovancev
prve tri oblike bodo plačevali kmetje in to naj bi bil glavni vir dohodkov. Pri tem ie treba opozoriti na spremembo, da bo v bodoče predpisan del prispevka v pavšalom znesku na člana gospo-
do konca novembra letos, veljati pa bo začel 1. januarja prihodnjega leta.
V nadaljevanju tega sestavka na kratko nakazujemo razliko med dosedanjim financiranjem sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov in novim načinom, ki bo uveljavljen z novim statutom.
V "letu 1970 so se dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov formirali iz naslednjih virov:
Struktura po fin. načrtu 1970
32,1 20,6
6,7
Gasilstvo, zdravstvo poprava cenika
59,4 40,4
0,9
0,3 I 101,0
1.0 100,0
dinjstva in ne več na gospodarstvo kot doslej. Pri določevanju tega pavšalnega zneska na člana gospodinjstva bo treba upoštevati dejstvo, da pavšalni prispevek na člana lahko ob premalo premišljeni odločitvi povzroči popolnoma drugačen odnos v obremenitvi posameznega gospodarstva kot celote. Nizek pavšalni prispevek na člana bi namreč ustrezal tistim kmečkim gospodarstvom, ki imajo nizek katastrski dohodek in večje število družinskih članov. Seveda bi tak način zahteval višjo stopnjo od KD, ki bi predvsem prizadela kmečka gospodarstva z visokim KD. Zato bo treba višino pavšala na člana določati res previdno. Sedanji način je prizadel, kar se pavšala tiče, vsa posestva enako.
Spremenjen bo tudi predlog o republiškem prispevku. V skladu z določili zakona bodo k financiranju sklada prispevale tudi republika za kritje izdatkov v zvezi z obveznimi oblikami zdravstvenega varstva in občine za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev. Udeležba republike bo uveljavljena tako, da bo predpisan prispevek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki ga bo republika odstopila tisti skupnosti zdravstvenega zavarovanja, kjer je bil prispevek vplačan. Prispevek pa bodo v primeri s sedanjo prakso, ko so ga plačevali
vsi lastniki negozdnih kmetijskih površin, plačevali le lastniki negozdnih površin, ki niso zavarovanci sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov, in sicer predvidoma j po nekoliko višji stopnji kot je bila v veljavi zadnji dve leti. Zavarovanci-kmet je ne bodo plačevali posebnega republiškega prispevka, pač pa bo stopnja prispevka, ki jo bodo plačevali direktno skladu, ustrezno zvišana.
Prispevek občin za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih zavarovancev bo urejen s po- I godbami med občinami in skupnostjo zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Ker bo tudi v kmetijskem zavarovanju treba formirati obvezno rezervo v relativno taki višini kot v delavskem zavarovanju, bo treba več sredstev izločati v rezervo, kar bo treba upoštevati pri določanju stopnje prispevka.
Eventualni primanjkljaj se bo pokrival iz rezerve, ki pa jo je treba do obvezne višine nadomestiti iz čistega dohodka naslednjega leta, kar naj bi se prav tako upoštevalo pri določanju stopnje za naslednje leto.
Z. Bogataj
2e v sredini številki smo pisali o skupni seji obeh zborov občinske skupščine Tržič, ki je bila predvsem posvečena vprašanjem občinskega gospodarstva. Tokrat še nekaj o drugih točkah dnevnega reda 17. skupne seje občinske skupščine Tržič.
Po letu 1964 je skupščina prvič ponovno razpravljala o požarni varnosti na območju občine. Gasilska društva so v precejšnjih težavah, manjka jim potrebnega orodja in kvalificiranih moči. Le 5% prebivalstva je med aktivnimi gasilci, kar ne zadostuje, in le 1 % občinskega proračuna gre za gasilstvo, je poročal predsednik občinske gasilske zveze Milan Valjavec. Tržiški gasilski dom potrebuje nujno nove prostore, prav tako pa bo potrebno poskrbeti še za ostala sredstva za dograditev doma na Brezjah pri Tržiču. Skupščina je sprejela sklep, da bo posvetila problemom gasilstva in financiranju njihove dejavnosti kar največ v okviru bodočih proračunskih možnosti.
Razprava o zdravstveni službi v Tržiču, ki deluje v sklopu zdravstvenega doma Kranj, je opozorila na neza-
dovoljstvo, ker v Tržiču ne ordinirajo več specialisti, tako da morajo bolniki z močnimi bolečinami npr. k ortopedom v Ljubljano, na nezadostno preventivo (o čemer pričajo pravkar končani pregledi šolskih otrok), in spregovorili o zobozdravstvu. Odborniki so brez pripomb pristali na novo podražitev kruha, oziroma bolje: na popravo cenika, ki jo je narekovaj zvezni izvršni svet, ustavili pa so se ob zahtevi mesarskega, podjetja Tržič in Mer-catorja, ki sta zaprosila za podražitev svinjskega masa. Ko se je končno razčistilo, da tržiški potrošnik rSlačuje že cd poletja meso, ki je bilo dvakrat podraženo (25 par pri kilogramu, ki bi morale v republiški fond za stimulacijo živinoreje, ostaja podjetju), je 60%, odbornikov glasevalo proti ponovni podražitvi in tako bodo cene ostale nespremenjene.
Odborniška vprašanja so se tikala spet cest. Dana so bila zagotovila, da so sredstva za cesto proti Senične-mu delno zagotovljena že letos, prav tako pa bo ozko grlo s Koroške na Proletar-sko cesto razširjeno še do zime.
Kaj je s hotelom Grad Pod vin?
To vprašanje je na sredini seji radovljiške občinske skupščine že drugič postavil odbornik Tonček Dežman. Gre namreč za to, rfa ima ustanoviteljske pravice nad hotelom Grad Podvin republiški odbor sindikata storitvenih dejavnosti. Te je namreč prevzel od nekdanjega okrajnega sindikalnega sveta, ki je za izobraževanje kadrov pred več kot deset leti vložil v ta objekt precejšnja sredstva. Kolektiv hotela Grad Podvin že vrsto let uspešno gospodari in se razvija, zato si želi samostojnost. Je tudi ena redkih gostinskih organizacij, ki ob zaključku poslovnega leta ne izkazuje poslovne izgube.
Zadeva pa se je zapletla, ko je republiški odbor sindikata storitvenih dejavnosti zahteval, naj gostinska organizacija izplača okrog 23 milijonov starih dinarjev, kolikor jih je bilo pred leti vloženih v ta objekt. Gostinska organizacija je že plačala okrog 15 milijonov starih dinarjev, vendar so gorenjski sindikati menili, da ta sredstva ne pripadajo republiškemu sindikatu, ker je bil denar zbran na Gorenjskem. Vendar to ni glavni problem. Odborniki  radovljiške ob-
činske skupščine so na zadnji seji menili, da je stališče sindikatov (republiškega in gorenjskih) nerazumljivo, ker zahtevajo za pridobitev samostojnosti hotela Grad Podvin povrnitev vloženih sredstev. Menili so, da je bilo pred leti tako na Gorenjskem kot drugod na ta način grajenih vrsto objektov, za katere pa ob kasnejših spremembah (ukinitvah okrajev) ni bilo nikdar postavljeno vprašanje vračanja o:.:2roma razporejanja sredstev. Pravijo tudi, da je od vsega začetka prav radovljiška občina prispevala dobršen del sredstev za hotel Grad Podvin. (Dala je obj?kt, 20 hektarov zemljišča in 20 milijonov starih dinarjev za stanovanja delavcev, zaposlenih v Podvinu).
V razpravi je predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica pojasnil, da so gorenjski sindikati menili, d.-» denar, ki ga je kolektiv že nakazal republiškemu sindikatu, pripada Gorenjski. Zato so razmišljali, kako bi ga najbolje porabili v korist gorenjskih delavcev. Tako je prevladala misel, da bi gorenjski sindikati v Novigradu zgradili tripaviijonski 1 počitniški dom za gorenjske
delavce. Dom bi zgradili z že omenjenimi sredstvi, sredstvi gorenjskih sindikatov in kreditom. Računajo, da bi tako zbrali prek 70 milijonov starih dinarjev.
Vendar je bil na seji skupščine izražen dvom o zmogljivost] tega doma in navr. ženo vprašanje, kdo bi ga pravzaprav lahko uporabljal. Nazadnje je prevladalo mnenje, da nekaj več kot 70 milijonov starih dinarjev ne pomeni rešitev za rekreacijo gorenjskih delavcev — članov sindikata, pri Čemer pa je nevzdržno, da bi poeitniš":! dom gradili na breme ene gostinske organizacije.
Nova cesta
V nedeljo, 25. oktobra, bodo odprli  novo pet  in pol kilometra dolgo cesto Stiska vas — Ambrož, ki jo je s pomočjo   družbene skupnosti zgradila   krajevna skupnost Grad pri Cerkljah. Cesta je Široka pet metrov in teče po sončni legi, kar je njena velika prednost. Povedati moramo, da so za novo cesto prispevali veliko tudi domačini, saj jim pomeni cesta pravo okno v svet.     -ik
KULTURNE VESTI
TREBNJE — V avli osnovne šole Trebnje bodo danes, v soboto, 24. oktobra popoldne odprli razstavo del slovenskih likovnih samorastnikov. Obiskovalci imajo priliko videti edinstveno zbirko slik in plastik naših najbolj znanih naivcev, ki so nastale med letošnjim tretjim taborom v Trebnjem. Sodeluje 28 umetnikov, med njimi tudi trije Gorenjci: Peter Jovanovič iz Dolenje žetine nad Poljđnsko dolino, Jože Peter-nelj-Mausar iz Žirov in Konrad Peternelj, prav tako iz žirov. V uvodnem koncertnem programu se bo navzočim predstavil moški pevski zbor iz Mirne. Prireditev so omogočili Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, skupščina občine Trebnje, Tovarna vijakov Ljubljana, lesno industrijski kombinat Savinja Celje, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Dana Mirna, Kemooprema Celje, kmetijska zadruga Trebnje, veletrgovina Mercator — poslovna enota Gradišče Trebnje, komunalno podjetje Trebnje, Industrijski obrat Pohorje Dob pri Mirni, mizarsko podjetje Trebnje, gozdno gospodarstvo Trebnje in osnovna šola Trebnje.
MARIBOR — Osnovni namen tekmovanja pevskih zborov Slovenije v Mariboru, ki bo jutri, 25. oktobra, v Mariboru, je predstaviti novosti našega zborovskega petja širšemu krogu ljudi in spodbuditi slovensko narodno pesem. Na prireditvi sodeluje kar devet skupin iz najrazličnejših krajev republike, med njimi tudi ženski pevski zbor z Jesenic, ženski pevski zbor France Prešeren Kranj, mešani pevski zbor Jesenice in mešani pevski zbor France Prešeren Kranj. Prva dva štejeta po 30, druga dva pa po 60 članov. Organizacijo tega pomembnega kulturnega dogodka sta prevzela zveza kulturnO-prosvet-nih organizacij Slovenije in zveza kulturno-prosvetnih organizacij Maribor. Srečanju so dali naslov Naša pesem 1970. (-ig)
Obisk pri naših rojakih v zamejstvu
Letos so dijaki škofjeloške gimnazije obiskali rojake, ki so tudi po zadnji vojni ostali zunaj matične domovine. Bili so na Koroškem, v Reziji in v Benečiji.
Pot jih je tri dni vodila po severni in zahodni narodnostni meji slovenstva. Od Djekš, najsevernejše slovenske vasi, mimo Vrbskega in Osojskega jezera ter po Kanalski dolini in Reziji ter ob črti langobardskega zidu do morja.
Namen ekskurzije je bil spoznati življenje zamejskih Slovencev in ogled številnih kulturnozgodovinskih spomenikov, ki pričajo, da so bili tu Slovenci že nekdaj doma. Od knežjega kamna, kjer so ustoličevali karantanske vojvode, do številnih gradov, med katerimi je prav gotovo
najlepši Ostroviški pa do pokopališča padlih vojakov na soški fronti.
V razgovoru z rojaki so spoznali njihove težave predvsem pri uveljavljanju slovenskega jezika in šolstva, čeprav so to njihove osnovne pravice, ki so jim bile zagotovljene z mirovnimi pogodbami in ne nazadnje tudi z ustanovno listino OZN. To je tudi eden glavnih vzrokov, da  slovenski  jezik izumira.
M. Podrekar
Arhitektonska ureditev trga pred Prešernovim gledališčem
Neurejena površina med Prešernovim gledališčem, muzejem, knjižnico in »Petrčko-vo hišo«, ki so ji nadeli že vzdevek kulturne sramote mesta, bo po nekaj neuspelih poskusih vendarle urejena. Ob tem pa so se pojavile polemike in ugibanja ter celo protesti o načinu ureditve. K objektivnejši presoji in oceni arhitektonske rešitve naj prispeva strokovna razlaga projekta, ki je diskutantom najbrž premalo poznan.
Odcep lijakastega srednjeveškega trga je postajal (prostorsko) šele postopoma. Prvotno je po sredi tekel pokopališki zid, južno od njega so bili župnijski vrtovi. Z zgraditvijo baročnega župni-šča (danes muzej) se je del vrta spremenil v širšo pot skoraj v osi vhoda, medtem ko so bila k cerkvi (še vedno?) prislonjena manjša poslopja. Ukinitev pokopališča 1798 ter požar 1811 sta prostor »očistila««, vendar še ni bil niti po obliki niti po funkciji oblikovan kot del mestnega tkiva, ki ga imenujemo trg. šele v zadnjem obdobju je dobil svoje zaključeno os ten je s Prešernovim gledališčem, ki pa je hkrati odvzelo dragoceno prostorsko kvaliteto: baročno os, usmerjeno na portal nekdanjega župnišča.
Po proučitvi razvoja, predvsem pa obstoječih arhitektur, ki so vsaka zase obstojale že prej, ko se je prostor oblikoval kot celota, je čakala projektanta težavna naloga, kako vse povezati v
Pevci iz Holandije
Jutri ob osmih zvečer bo v veliki kino dvorani Dom Kamnik nastopil 75-članski moški pevski zbor ULFTS MANNENKOOR' 57 iz Ulfta v Holandiji. To je iz kraja,
s katerim vežejo Kamničanc prijateljske vezi.
V ponedeljek bodo holand-ski pevci nastopili v Mengšu. Program obsega holandske pesmi in pesmi drugih narodov. J. V.
Brnik, 23. oktobra. Savski oktet je danes zjutraj na povabilo Glasbene mladine Jugoslavije In sindikatov odpotoval v Pirot, kjer bo kot gost sodeloval na Zborovanju kulturnih delavcev Srbije. Kaže, da so se naši kranjski pevci pod vodstvom tov. Petra Liparja pri nas In zunaj kar dobro uveljavili Doma jih čaka ž« novo vabilo na gostovanje v Valjevo.
celoto. Ob iskanju morebitnih že obstoječih rešitev, ni bila nikomur znana Plečnikova kompleksna ureditev (le v detajlih), obstojala je le idejna rešitev v okviru diplomske naloge dipl. ing. arh. F. Koširja, ki pa ni upošteval višinskih razlik in je bila delana predvsem za ureditev celotnega Titovega trga.
Funkcionalno naj bi bil to samostojen prostor, okrog katerega so nanizane kulturne ustanove in najpomembnejši arhitektonski spomeniki, torej predvsem prostor namenjen pešcu; na njem naj bi bilo možno organizirati prireditve na prostem — likovno pa naj bi kar najbolj intimno povezal vse arhitektonske faze (gotika, barok, klasicizem, historizem, Plečnik ...) in pokazal, da je obenem tudi eden najpomembnejših arheoloških terenov v Sloveniji.
Tloris   mestne arhitektonske dominante — gotske župne cerkve — je podal nevsiljiv raster pravokotne mreže, ki je upoštevana pri »figuralnem tlakovanju«. Na prvi po- t gled bi bilo najkvalitetnejše I tlakovanje    z    marmornimi ! ploščami, vendar je ta mate- i rial Kranju tuj, zato so bile i izbrane plošče iz materiala, j ki se kar najbolj približa do- j mačemu,  »kranjskemu« konglomeratu (zvonik!), ki ni nič j manj plemenit in ki se ga je poslužil tudi mojster Plečnik j (Križanke). Višinska  razlika j med tlakom in  temelji cerkve bo zakrita s kamnito klop- \ jo, ki bo na sredi prekinjena; tu bo stala »pogrešana« Ber-nekarjeva fontana z Nepomu-kom in Ljudmilo in bo prva izmed fon lan, ki bodo (upajmo) stale v Kranju, obenem pa še glavni poudarek lapidariju na južni steni cerkvene ladje, kamor bodo ob nazornem    prikazu kranjskih znamenitosti   in arheološke pomembnosti prostora preneseni še drugi pomembni detajli   mestne   zgodovine od rimskih in srednjeveških nagrobnikov    do pomembnih arhitektonskih detajlov. Tako bo   nastal  tu  nekak muzej mestne   zgodovine   na prostem.   Ureditev   ozke ulice Za   cerkvijo   pa    je sedaj še  odvisna   od arheoloških najdb. Dosedanji načrt predvideva   podobno tlakovanje kot je na južni strani, če pa bo najdenih še več pomembnih arhitektonskih ostankov, bo treba reševati ta del kot ljubljansko Emono in urediti tudi tu lapidarij.
Vzroki, zakaj v zamisli trga nI omenjen niti Prešernov spomenik, niti zelenje, ki sta pravzaprav spodbudila javnost, pa so morda teže razumljivi; morda bodo jasnejši ob nekaterih podobnih tujih primerih. Plastika Prešerna je namreč močno predi-
menzionirana (prevelika) za prostornino trgca, obenem pa še tako anatomsko nepravilno proporcionirana, da je mogoča le v zračnem in samo z zelenjem zastrtem prostoru, ne pa za poglede z neposredne bližine, kot jih zahteva dano okolje. Predimenzio-niranost je bila vzrok tudi Meštrovičevemu Grguru Nin-skemu v Splitu, ko je bil prvotno postavljen tik pred portal antične Dioklecianove palače, a so ga kmalu morali prestaviti na odprt prostor med zelenje. Tega sedaj zaradi omejenih sredstev še nI mogoče, a priti bo moralo tudi to na vrsto, morda se bo našla primerna lokacija na Pungratu, ki bo spremenjen v park? če pa se spomnimo nekaj klasičnih primerov ureditve podobno arhitektonsko in prostorsko pogojenih trgov, kot je kranjski, pa bo jasno tudi kaj z zelenjem. Michelangelov Kapitolski trg v Rimu pomeni v zgodovini arhitekture prav gotovo največji vzor — na njem ni nobenega drevja, ker pove vse že arhitektura sama in prostor tega ne dopušča! Ali pa si zamislite bolj domač primer, da bi v Ljubljani okrog Robbovega vodnjaka zasadili drevje! Taka je bila dosedanja zasaditev okrog Prešerna in to s povsem neustreznim, divje rastočim drevjem. Ne da bi se bali »betonske džungle« lahko torej mirno sledimo tako visokim vzorom in poiščemo za zelenje primernejše prostore (Pungrat) aH pa vsaj vzdržujmo nekdanje (Savski drevored), s čimer bi pokazali višjo kulturo, »golo« površino trga pa bi požlaht-nili s primernimi prenosnimi cvetličnimi koriti. Vendar bo drevje zaenkrat še ostalo . • •
Kot je omenjeno že v začetku, je trg namenjen predvsem pešcu In prvotna rešitev je bila (brez poznavanja Plečnika) za stopnico dvignjena površina, kar pa se Je takoj pokazalo kot ekonomsko in prostorsko neutemeljeno. Zato stopnice ne bo in prepoved parkiranja bo treba zagotoviti s signalizacijo. Seveda pa tudi to ne bo mogoče že v začetku izvesti neprekinjeno, temveč predvsem za čas prireditev, morda za določene dele dneva in na določenih delih (pred Prešernom ipd.), res pa je, da bo v morda ne tako daljni pri-hodnosti treba ves stari Kranj zapreti za promet i-1 ga prepustiti pešcem.
Lahko bi bilo napisanega še kaj konkretnega o razsvetljavi in podobnem, vendar bo najbrž dovolj za konkretnejše predloge, ker so bile pravzaprav vse dodatne želje občanov upoštevane že v sarn» zasnovi in so izvirale le iz ne" poznavanja načrtov. Fister Peter, dipl. ing. arh.
Zlati jubilej
Topla oblačila so prvi pogoj za dobro zimsko počutje Naše trgovine so že bogato založene * zimskim tekstilnim blagom:
Konfekcija
Titov trg 7
ženski in moški zimski Plašči, ženske obleke, kostimi, moške obleke, 2enski in moški klobuki. Vse v zadnjih modnih vzorcih.
Moda
Titov trg 15 In
Maja
Prešernova 11
antirevmatično perilo: maje z dolgimi, s kratkimi
•n brez rokavov, hlače, Pasovi, ščitniki za kolena in komolce.
Nogavicar
Titov trg 18
vse vrste moških, ženskih •n otroških nogavic.
Volna
Cankarjeva 6
ženski in moški puloverji, ženske in moške jopice, volna za ročno pletenje neveda, scheepjes, tvveed, boucle v vseh barvah in kvalitetah.
Vaša odločitev bo povsem
lahka, ko se boste prepričali o pestri izbiri, konkurenčnih cenah in odlični kvaliteti. Priporoča se ELITA KRANJ
Pripravljala sta sadje za žganj akuho, ko sva ju obiskala. In čeprav je bilo v sredo na Spodnji Dobravi pri Kropi kar precej hladno, saj se'je tudi tod ponoči ponujal sneg, sta povedala, da ju prav nič ne zebe.
»Ni časa, da bi mislila na mraz in na leta. Na kmetih primanjkuje mladih ljudi in moramo zato starejši bolj prijeti.«
Pred dobrim mesecem sta Ivana in Anton Spendov s Spodnje Dobrave 2 pri Kropi praznovala 50Jletnico skupnega življenja. Ivana je bila rojena leta 1900 v Borovnici, Anton pa 1885. na Srednji Dobravi.
»Med prvo svetovno vojno sem se seznanil z ženinim bratom in tako sva se spoznala z Ivano in se vzela. Poročila sva se v Borovnici, nato pa prišla na Srednjo Dobravo,« je povedal Anton.
Ivana pa ga je dopolnila: »Na kmetiji je bilo dela čez glavo in ko' so prišli otroci (rodilo se nama jih je šest), je bila moja glavna skrb gospodinjstvo in vzgoja otrok.«
Čeprav jih ima že 85, je Anton še vedno organist v podružnični cerkvi. Pravi, da igra harmonij in orgle že 70 let. Uglasbil je tudi nekaj pesmi.
»Zadnje čase pa ne zmorem več. Včasih me prime, da bi splezal na drevo in obreza! kakšno vejo aH obral jabolka, toda leta so leta.«
»Kako pa kaj zdravje?« sem ju poprašal.
»Kar gre, le noge naju najbolje ne nosijo. Takšne so pač posledice druge vojne oz. 4-letnega trpljenja v nemških taboriščih.«
Zakoncema Ivani in Antonu s Spodnjemu Dobrave pri Kropi želimo še zdravih in zadovoljnih let. A. ž.
Zlatoporočenca Ivana in Anton špendov
Če ste pripravljeni pomagati slepim, pošljite denar na žiro račun
št. 5151-740-3-204
2e lani smo pisali o nabiralni akciji, ki jo je v sodelovanju z revijo STOP sprožil škofjeloški Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije. Edina tovrstna ustanova pri nas je namreč v skrajno nezavidljivem položaju; njene zmogljivosti niso več kos stalno naraščajočemu prilivu očesnih invalidov. Po predračunu bi preureditev 700 let starega gradu oh cesti v Selško dolino ter dograditev novih prostorov terjala najmanj 9 milijonov din. Kaže pa, da bodo varovanci zavoda morali še lep čas bivati v temačnih, pretesnih in vlažnih sobah, kajti na žiro račun številka 5151-740-3-204 (SDK Kranj) se je do konca septembra nakapalo komaj 140 tisoč din. S preprostim deljenjem ugotovimo, da bi ob sedanjem tempu pritekanju sredstev potrebno vsoto denarja zbrali v 65 letih (!). Kar zadeva slepe rojake, Slovenci potemtakem nismo posebno radodarni. In vendar — tudi če zanemarimo najosnovnejše moralne norme ter človekoljubnost —-telesno prizadetim ljudem ustava daje pravico do spodobnega, zdravemu občanu enakovrednega življenja.
Toda pustimo razglabljanja in raje poglejmo dejstvom v oči. Center opravlja tri funkcije: poklicno šolanje slepe in slabovidne mladine, rehabilitacija in delovno usposabljanje odraslih ter varstvo in oskrbovanje ostarelih invalidov Trenutno najbolj pereče je vprašanje šole. Gojenci, katerih število neprestano narašča (samo letos 33 novih!), imajo na voljo vsega tri odslužene učilnice. V prihodnje bo naval še hujši, saj nedavno ustanovljena tifro-mobilnn služba, ki načrtno išče vidno prizadete otroke, večji del primerov pošlje škofjeloškemu zavodu. Prav zato so gradnjo novega šolskega poslopja uvrstili v prvo etapo del (začetek 1972. leta). Skupaj z zidavo internata naj bi veljala 3 milijone din.
V drugi etapi, v obdobju 1974—1976, nameravajo temeljito razširiti staro delavniš-ko stavbo in poslovne prostore. Sedanji kovinski, les-no-obdelovalni ter ščetkarski obrati ne nudijo več primernega zaslužka sicer prizadevnim invalidom. Prva dva sta vezana na proizvodnjo polizdelkov za tovarne Iskra, LTH
in Alples, a tudi nekdaj iskane krtače, košare in podobni predmeti, ki jih pletejo v tretji delavnici, se vedno slabše prodajajo. Vodstvo centra upa, da bo rekonstrukcija omogočila uvedbo danes mnogo donosnejše obdelave plastičnih snovi in kartona ter pripomogla k dvigu splošnega standarda rehabilitiran-cev. Stroški prenovitve bi znašali okrog 2,5 milijona din.
Tretja faza je posvečena prezidavi in sodobnejši opremi notranjosti srednjeveškega gradu, kjer danes prebiva 74 ostarelih, slepih in slabovidnih oseb. V letih 1977, 1978 in 1979 mislijo zanjo potrošiti 3 milijone din.
Cisto nazadnje (leta 1980) se bodo lotili napeljave kanalizacijskih priključkov, postavitve ograje okrog in okrog stavb in vrta ter ureditve parka. Vsa programirana dela pa so seveda odvisna od hitrosti prihajanja sredstev. Ker republika in občina nimata denarja, tiči ključ do uspeha v rokah javnosti. Občani, delavci, kmetje in uslužbenci, nikar torej ne razočarajte slepih rojakov! Samo z vašo  pomočjo  in  z dohod-
kom od zabavno-glasbenih prireditev ter koncertov najbolj znanih jugoslovanskih pevcev popevk in ansamblov narodnih melodij (Slaki, Av-seniki) utegnejo načrti zavoda v škof ji Loki postati otipljiva resničnost. Ne gre pozabiti, da pri zbiranju denarja sodelujeta tudi zveza prijateljev mladine Slovenije in organizacija RK, ki sta izdali 100 tisoč plastičnih znakov v obliki belih paličic, mednarodnega simbola slepote. Vsaka bo veljala 1 dinar. Celoten izkupiček je namenjen škofjeloškemu Centru.
Tiskovno konferenco, na kateri smo dobili zgoraj ome-
njene podatke, je zaključil prof. Peter Konfidenti, ravnatelj poklicne šole slepih. Izrazil je zadovoljstvo, ker skupnost zadnje čase začenja kazati zanimanje za probleme očesnih invalidov.
»Dejstvo, da ljudje vedo, kakšni problemi nas tarejo da so spoznali, kako živimo, kaj hočemo, pomeni ogromen korak naprej. Ni važen le denar, važno je predvsem, da okolje razume slepe, ki ne marajo sočustvovanja, ampak pomoč In spodbudo ...« pravi profesor. Ne bi bilo napak, če bi njegova misel postala moto celotne akcije.
I. Guzelj
899
Varčujmo
za potovanje
dogodki
i
Generalna skupščina OZN je v bistvu že sprejela zelo pomemben načrt za hitrejši razvoj držav v razvoju. Znano je, da S2 visoko razvite države vse hitreje razvijajo in vedno bolj bogatijo, medtem ko države v razvoju ne morejo napredovati tako hitro in postajajo v primerjavi z bogatimi vse bolj revne. V svetovnih merilih postaja prepad med bogatimi In revnimi vse bolj globok. V OZN so dosegli sporazum, da se bo z novim letom 1971 začelo drugo desetletje razvoja, katerega glavni cilj bo zagotoviti hitrejši gospodarski napredek držav razvoju.
V ta namen bodo pozvali vse razvite države, naj najkasneje do konca leta 1972 zmanjšajo ali odpravijo vse omejitve za uvoz surovin in polizdelkov iz držav v razvoju. Od leta 1972 ali najkasneje od leta 1975 pa naj bi vse razvite države začele plačevati   en   odstotek svojega
Velika zamisel
bruto nacionalnega dohodka za potrebe držav v razvoju. Na ta način bi v prihodnjem desetletju lahko dosegli, da bi gospodarstvo držav v razvoju naraščalo letno za Šest odstotkov, s čimer bi se postopoma začel manjšati prepad med razvitimi in nerazvitimi državami.
Gre za izredno pomembno politično odločitev, kajti vse večja razlika med bogatimi in revnimi na svetu je stalen vir nevarnih kriz in zapletov, če hočemo, da bi se naš svet razvijal kolikor toliko mirno in urejeno, je nujno zaustaviti naraščanje razlik med bogatimi in revnimi. Prav zato je sklep generalne skup-
ščine tako pomemben, čeprav se bo za njegovo uresničevanje treba še močno boriti. Dve največji in najbogatejši državi — ZDA in Sovjetska zveza — ga namreč nočeta sprejeti. ZDA pravijo, da še ne vedo kdaj bodo lahko začele plačevati en odstotek svojega bruto nacionalnega dohodka. Sovjetska zveza pa pravi, da ga sploh ne bo plačevala. To razlaga s tem, da so za zaostalost držav v razvoju krive zahodne države, ne pa Sovjetska zveza. Upajmo, da bosta vendarle tudi obe velesili spoznali, da je hitrejši razvoj držav v razvoju v korist vsega sveta in torej tudi njuno.
PRVI SNEG NA GORENJSKEM — V noči od torka na sredo je skoraj povsod na Gorenjskem (pa tudi v drugih krajih Slovenije) padel prvi sneg. V Bohinju ga je bilo v sredo zjutraj 10 centimetrov in je napravil precej škode na sadnem drevju, še več pa ga je zapadlo na mejnih prelazih. Mejni prehod na Ljubelju je bil ponoči zaprt, vendar je Cestno podjetje Kranj do jutra cesto že splužilo. Z večino mejnih prehodov pa so bile prekinjene tudi telefonske zveze. V sredo dopoldne so nam na mejnem prehodu na Ljubelju, kjer je ponoči zapadlo skoraj pol metra snega, povedali, da posebnih težav sicer ni bilo, le ansambel ljubljanske filharmonije, ki je gostoval v sosedjl Avstriji, se zvečer ni mogel vrniti domov. — Na sliki: Prvi letošnji (jesenski) »zimski« pozdrav na Ljubelju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Kmetijska zadruga Cerklje je septembra začela obnavljati in dograjevati strojno remizo in zbiralnico mleka. Zadruga potrebuje prostore za skladišče krompirja, ki ga na tem območju veliko pridelajo, ter za skladišče umetnih gnojil in semen za kooperante. Odlok o obveznem hlajenju In kvaliteti mleka zahteva sodobnejše naprave in temu primerne prostore. Zato bo v obnovljenih prostorih tudi nova zbiralnica mleka. Računajo, da bodo dela končana do konca junija prihodnjega leta. — (Ib) — Foto: F. Perdan
V začetku meseca so pripadniki majhne skupine skrajnežev v Kanadi, ki se imenuje Fronta za osvobodu tev Quebecka, ugrabili britanskega diplomata Crossa, čez nekaj dni pa še ministra za delo v vladi pokrajine Que" bec Laporta. Zahtevali so pol milijona dolarjev odkupnine, izpustitev 23 svojih pristašev iz kanadskih zaporov in letalo, s katerim bi lahko odleteli na Kubo. Kanadska vlada ni takoj pristala na P°" goje, ampak se je začela pogajati. Toda v nedeljo je policija našla truplo ministra Laporta, ki so ga ugrabitelji ubili.
Vsa zadeva je povzročila v Kanadi silno razburjenje. Vlada je razglasila izredno stanje, ukinila nekatere demokratične svoboščine in se z vsemi silami lotila lova na ugrabitelje. Ne glede na to, kako se bo vse končalo, moramo žal spet ugotoviti, da take oblike nasilja, kot so ugrabljanje letal in ljudi, vse bolj prodirajo v naš, že itak nemirni in razburkani svet. Navadno se takih metod poslužujejo majhne skupine skrajnežev, ki sicer ne morejo računati na uspeh svojih prizadevanj in ki nimajo širše podpore javnosti. Z ugrabitvami si pridobijo slavo, kakšne politične koristi In — denar. Navadno nastopajo v imenu takih aH drugačnih političnih ciljev in med njimi je veliko takih, ki so res iskreno predani svoji politični misli. Toda s takim načinom boja zanjo navadno ogrožajo življenja popolnoma nedolžnih ljudi in pogosto prestopajo tiste meje, ki boj za politične cilje ločijo od kriminala.
Nasilje nad nedolžnimi diplomati, državniki in letalskimi potniki se kot kuga širi po svetu in če se ne bo kmalu posrečilo najti učinkovitih protiukrepov, utegne povzročiti veliko zmedo tako v posameznih državah, kot v mednarodnem življenju.
		Vili	l
	GLAS		
			i)
w
* pri Gorenjski kreditni % banki
so;
nun d t» mi udobni kvalitetni
»Sejem bH jc živ. Prodal i on je Lahom tam par volov ...,« je v baladi Mejnik zapisal pesnik Anton Aškerc. Bilo je to v času, ko so na sejmih tehtali vole, gledali konjem v zobe, največji dobiček pa so navadno pospravili v žep mešetarji, neredko pa tudi tolovaji. Dandanašnji živinski sejmi niso več tako zanimivi kot pred sto leti. Nekdanji živžav se je preselil na avtomobilske sejme, ki so »patentirani« jugoslovanski izumi povojne motorizirane generacije, če se bodo novatorji na tem področju oklepali tradicionalnih proslav, potem bomo v kratkem priča jubileju ob desetletnici rojstva ljubljanskega avtomobilskega sejma. Začelo se je na vrtu gostilne Pod lipco na Borštnikovem trgu, že pet let pa je sejem okrog gostilne Pri klavnici na Poljanski cesti. Gostilna na sejmu pač mora biti, da se zalijejo kupčije.
GORENJCI NA SEJMU f
Skušal sem ugotoviti, koliko Gorenjcev kupuje ali prodaja svoja vozila na avtomobilskem sejmu v Ljubljani. Z beležko v roki sem preteklo nedeljo krenil na delo. Lahko rečem, da je bilo v nedeljo na sejmu okrog 120 različnih avtomobilov, od tega jc bil vsak deseti s kranjsko registracijo. Toda registrske tablice niso točno merilo za oceno števila avtomobilov z Gorenjske na sejmu, ker ima del Gorenjske ljubljansko registrsko tablico (Kamnik—Medvode). Po splošni oceni je bil sejem dokaj slabo obiskan. Koliko je bilo z Gorenjske kupcev, pa sploh ni mogoče ugotoviti. Na sejmu smo opazili avtomobile z Reke, iz Pulja, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta, Celja in sosednjih republik.
Pa si oglejmo, kakšna vozila so v nedeljo Gorenjci ponujali na sejmu. Neki Kranjčan je ponujal simeo 1000, letnik 1966, prevoženih 62.000 km za 1,850.000 S din z opombo, da jo proda delno | tudi na ček, Audi, letnik 1968, j prevoženih 26.000 km, je last- I
nik cenil na 3,200.000 S din. Renault, letnik 1967, prevoženih 20.000 km, je veljal tri milijone S din. Zanimivo je, | da je lastnik avtomobila au-stin mini 850 s kranjsko registracijo zahteval zanj kar 2,700.000 S din, čeprav ta avtomobil toliko stane nov, lastnik pa je z njim že prevozil ll.OOOkm. Za NSU 110, letnik 1967 in s 67.000 prevoženimi kilometri je lastnik zahteval 1,950.000 S din. Za opel kadet letnik 1968 in 55.000 km je lastnik zahteval 2,650.000 S din, za alia romeo z 82.000 km pa 3,200.000 S din. Neki Blejec je ponujal zelo dobro ohranjeno škodo s 34.000 prevoženimi km za 1,200.000 S din. Dejal je, da se mu je ponudila priložnost in je že kupil boljši avtomobil. Najcenejši avto z Gorenjske je bil fiat 600, letnik 1961, generalno popravljen, lastnik pa .je postavil ceno 590.000 S din. Mlad fant iz Lesc je ponujal 5-tonski tovornjak za 2,800.000 S din.
Ne bo odveč, če povem, da je neki Mariborčan pripeljal na sejem športni mercedes 280 SL in zanj zahteval 11 milijonov S din. To je bil tudi najdražji avtomobil na sejmu.
KAKŠNA JE VERJETNOST PRODAJE?
Šefa odseka za promet ljubljanske občine sem vprašal, če mu je znano, koliko avtomobilov se na sejmu proda. Pojasnil mi je, da občina o tem ne vodi nobene evidence. Potrdil pa je, da ob ponedeljkih registrirajo največ motornih vozil. Ker kupci registrirajo avtomobile v svoji občini, je nemogoče ugotoviti, koliko avtomobilov je bilo prodano oziroma kupljeno na ljubljanskem ali drugem sejmu.
Avtomobilski sejem v Ljubljani upravlja komunalno podjetje Snaga. Vozniki, ki pripeljejo avtomobil na sejem, plačajo za parkiranje 500 S din. To je vse, kar dobi podjetje Snaga od sejma. Rudi Bužga, delovodja na parkirnem prostoru, je povedal, da je ob nedeljah na sejmu povprečno od 120 do 500 avtomobilov. Sezonski meseci za prodajo so marec, april, maj, september, oktober in delno še november. Le redki se pojavijo na sejmu januarja, februarja ali pa v poletnih mesecih, ko je čas počitnic.
Po prodanih obrazcih za sklenitev kupoprodajne pogodbe cenijo, da letos vsako nedeljo poprečno 50 voznikov motornih vozil menja lastnika. Včasih več, drugič manj.
RAZVADE KUPCEV
Delavci podjetja Snaga, ki sa redno na avtomobilskem sejmu, so povedali naslednje.
Na sejmu je vedno precej radovednežev. Dosti je neresnih, kupcev, ki sprašujejo za
ceno, čeprav je napisana na avtomobilu, pregledujejo mo tor, naprave za upravljanje, gume ipd., potem pa gredo z avtomobilom še na vožnjo in to brez ficka v žepu. Najboljše gredo v promet nova vozila ali pa stara vozila za nizke cene. Najtežje je najti kupec za tiste avtomobile, ki niso ne novi in ne stari. Ker niso stari, imajo za mnoge kupce previsoke cene, ker pa niso novi, pa za mnoge kupce niso zanimivi. Posebno za tiste s težko denarnico.
S ceno pa je tako: če kupec ponudi celoten znesek takoj v gotovini, lahko zbije ceno tudi do 300.000 S din. V nedeljo sem slišal dva prodajalca, ki sta govorila: »Če je takoj denar, prodava avtomobil za 100.000 S din ceneje.«
Aškerčev Vid jc varal soseda tako, da mu je prestavil mejnik. Dandanašnji prodajalci avtomobilov obračajo števce, ki kažejo prevožene kilometre. Z raznimi lošeili pripomorejo, da se stara pločevina za nekaj ur pomladi. Kupci so namreč podobni ženinom, ki iščejo v bodoči nevesti predvsem dve lastnosti: lepoto in mladost.
Na sejem prihajajo tudi taki, ki si samo ogledujejo cene, da bi prihodnjo nedeljo lahko postavili ceno svojemu avtomobilu.
SEJEM JUTRI
Komunalno podjetje Snaga bo v kratkem uredilo prostor za avtomobilski sejem. Lokacija je določena ob Nemški cesti na Jezici. Na tem sejmu bo prostora za 1200 avtomobilov. Sčasoma nameravajo tam urediti tudi pralnico, sanitarije, bife in morda strokovno službo za posredovanje nasvetov giede vrednosti tega ali onega avtomobila. Resni kupci si že zdaj s seboj pripeljejo prijatelja, ki se razume na avtomobile. Seveda se tudi avtomehanilc lahko zmoti, saj bi oceno delovanja vseh mehanizmov avtomobila lahko dal šele po temeljitem pregledu v avto-mehanični delavnici in kontrolni vožnji.
Pravijo, da avtomobilske sejme poznamo samo v Jugoslaviji. Drugod po svetu voznik pripelje star avto firmi nazaj, vzame novega in razliko doplača.
Na upravi podjetja Snaga sem vprašal, če bodo morda oni na novem prostom za avtomobilski sejem odkupovali stare avtomobile in jih po popravilu ali temeljitem, pregledu ponovno prodajali.
»To bi bik> preveliko tveganje,« so odgovorili in rad jim verjamem, da je tako.
J. Vidic
Modni kotiček
Izredno zanimiv za mlade je model za deževno jesen
— Zaradi teh las pa ničesar ne vidiš, sin moj! — Imam pač svoj pogled na svet ...
— Oče, zakaj pa se ta dva objemata? — še nista poročena, veš ...
MKako Uveli so prijatelji nato, kako je tekla pot prek sreče in nezgod?
Največ se je spremenilo pri Crnuhu. Kar težko je bilo verjeti, da je bilo vse res, a vendar je bilo tako.
Ko se je vračal iz Strahovice s psom, je že od daleč opazil, da se dviga iz njegove hišice v gramozni jami dim.
»Prmej,« si je rekel, »pa ne da jc ona prišla nazaj.«
Še bolj ga je skrbelo, da se ni kdo vselil v hišo. Sitno ga bo metati ven. Tudi nič hudega ga ni čakalo. Na pragu je stal mlad fant, okrog dvajset jih je moral šteti.
»Kaj pa delaš tu?« je zabrundal Crnuh.
»Še sprašuješ! Tvoj sin sem!«
»Eh, ti? Moj sin? se je začudil.
»Seveda. Se ne spominjaš več. že od začetka sem živel pri mami. Zdaj pravi da sem dovolj star in grem lahko pogledat, kakšen je svet. Zvedel sem, da tu živiš in sem sklenil ostati nekaj časa pri tebi.«
Črnuh ni vedel, kaj bi. Spomnil se je starih grehov in kar verjetno se mu je zdelo, da je fant res njegov sin. Nerodno je le zaradi ljudi, ki bodo na vse pretege opravljali.
»Eh, rekel bom, da nisem vedel zanj,« si je zabrundal v brado in si ni delal skrbi. Kaj mi pa morejo!
»Če si moj sin, mi boš pomagal pri delu.«
»Seveda, očka. Zato sem prišel.«
Tisti »očka« je črnuhu še dolgo šumel v glavi. Smrkolin mu je bil kar všeč. Na stara leta se mu kaj takega zgodi. No, po svoje bo boljeg Skupaj bosta pobirala kosti in lahko več zaslužila.
»Veš, očka, nekaj denarja imam. Ne vprašaj me, kje sem ga dobil. To ni važno, na pošten način pa gotovo. Mislil sem, da bi kupila konja. Malo premalo bo zanj, toda za osla bi bilo!«
leposestniku pogorela hiša in gospodarsko poslopje do tal.
»Še norčujejo se,« je bilo težko črnuhu.
Zanimivo je bilo še nekaj. Ko sta vozila skup les za hišo, je šel ponj večkrat sin sam. Osei je na neki taki poti zavil k gostilni, kot je bil navajen.
»Ti bom že pokazal,« je skočil sin k vozu in ga udaril z bičem. Nič ni pomagalo. Prijel ga je za uzdo in ga hotel na silo odvleči stran. Oslu se je zdelo zamalo, da hoče biti voznik pametnejši, saj jc še vedno počakal pred gostilno, zato je fanta ugriznil.
Tako vidite se je spremenilo življenje črnuhu.
»Na koncu življenja šele« je dejal. V resnici pa je živel še dolgo, kot se za takega orjaka spodobi. V gostilno pa je manj zahajal, ker ga sin ni pustil.
Poglejmo, kako je bilo z Mihcem! Kakor se spominjate, je ostal v jarku prepuščen nemilosti noči.
Tistega večera je nekaj reklo njegovi Tin-ci, da jc Mihec v nevarnosti. Dolgo ga tudi že ni bilo nazaj. Vzela je pot pod noge in povprašala po gostilnah:
»Ali ste kaj videli sosedovega Miha?« je rekla, da je zvenelo bolj neprizadeto z njene strani.
»Zakaj pa ga iščeš?«
»Ne moreš biti sama ponoči.«
»Oba sta znorela.«
»V žepu ga nimam, tvojega ljubeka.«
Tako in podobno so ji odgovarjali in se ji smejali. Uživali so, ko so videli, da jo skrbi. Namenjena je bila tudi v sosednjo vas.
V jarku je slišala smrčanje, ki ji je bilo poznano. Obrnila je klado v jarku.
»Mmmmhmhm, kaj pa je? Ali je že sodni dan?« je vprašal Mihec, ker se mu je verjetno nekaj sanjalo.
»Saj sem vedela, da si ti,« je ničkaj ostro rekla Tinca. Bila je vesela, da ga je našla.
Ivan Sivec
Crnuh, Mihec pa še Žolna
v
V Črnuhu je vse zagomazelo. Osel! To bi bilo zanj. Lahko bi obredel pol sveta, le majhen voz bi moral še kje stakniti. Zamisel se mu je zdela tako imenitna, da je tisto noč rekel fantu, naj spi on v hišici. Sam se je vle-gel na prag. Dolgo ni zaspal.
Resnično sta kupila osla in ga privezala k uti. Kadar je bil nemiren, se je vsa majala. Dobil je voziček pri premožnejšemu kmetu v vasi in potem je kosti lahko vozil z oslom. Ni bil utrujen, pa še dosti več jc naložil.
»Fant je kar priden,« ga je večkrat pohvalil, saj mu jc rad pomagal. Počutil se je kot mali kmet.
Nazaj grede iz Ljubljane se jc črnuh s svojim oslom vedno ustavljal v gostilnah, da je pri vsaki popil deci »hudega«. Sin mu sicer ni dovolil, da bi lahko več prihranila, a se ni mogel odvaditi. Osel se je postaj tako navadil, da jc vedno kar sam zapeljal h krčmi. Pa naj še kdo rese, da so osli osli!
Usoda se kaj rada poigra. Po nekaj lepih mesecih se je črnuhu zgodila nesreča.
Sedel je pred hišo in vlekel pipo. Sin je šel nabirat drva v bližnji gozd. Zazdelo se mu je, da nekaj smrdi, a še malo ni pomislil, da se je vnela slama v uti. Plamen je planil skozi okno. Uta je bila suha in je gorela kot bakla. Sin je pritekel domov, a se mu ni posrečilo ničesar rešiti. Osla pa jc črnuh že prej sam od vezal.
»Kaj bova pa zdaj, očka?« »Eh, kaj! Ljudi bova malo poprosila,« ni nikdar izgubil zaupanja vanje Črnuh. Prosil je po hišah za les. Vsakdo mu jc dal borovec, smreko, nekaj desk ali kaj podobnega. Pridno sta vozila skupaj. Kmalu sta imela večjo in lepšo hišo, nič slabšo od tistih v vasi.
O požaru so celo deželne novice pisale, le da so videle stvar s smešne plati. Narisali so slona, ki gasi kočo, spodaj pa je pisalo: Vc-
»Tinca . .., Tinca ... o, moja Tinca ..., moja zlata, zvesta Tinca,« je hlipal Mihec od sreče, ko je videl, da je odrešenje prišlo pravi čas. Objel jo je in oba sta potočila več toplih solz. Imela sta se pač rada.
»Tinca, nekaj imam zate,« je navdušeno povedal Mihec.
»A res? Kaj si mi prinesel s potepanja?«
»Ugani, moja Tinca!«
»Ne vem, kaj! Rajši povej!«
»Planike! Najlepše planike sem nabral v strmih gorah zate,« je pesniško povedal.
»Kaj res« ni mogla verjeti, da ni pozabil nanjo.
»Res, res... glej,« potipal jc klobuk, a planik ni več našel. »Tu sem jih imel, dobro vem, še v Strahovici so bile za kIobuko*i. »Ooo, Tinca,« mu jc zopet šlo na jok, »si kaj huda name?«
»Nisem, Mihec. Pravijo, da je namen že pol dejanja.«
»Tako, tako. Ti mene vedno razumeš. Res si dobrega srca.«
Objela sta se in šla tako na Tinčin dom.
Žolni se ni zgodilo nič posebnega. Delal ni rad, je pa raje pil, če jc kje dobil. Pesnil pa je še naprej. Rekel je, da je dosegel svoj umetniški vrh v pesmi Jaz, pesnik, in to s kitico:
Na Potoku sem doma, vsakdo res me rad ima, saj človeku se pozna, če pisati pesmi zna.
Sobota, 24. oktobra 1970
glas »11. STRAN
r 1
1 RADIO i
Poročila poslušajte vsak dan «* 5., 6., 7., 10., 12., 13., IS., 22., 23., In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. In 24. «ri ter radijski dnevnik ob 9., «• »13., 15., 17., 22., 23. in 1930.
24. OKTOBRA
0 8-10 Glasbena matineja — =jj» Pionirski tednik — 9.35 Melodije s pop ansambli — ».50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pr} vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 12.00 Na današnji dan — 12.10 Z jugoslovanskih odrov Ti 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo majhni ansambli ~2 13.30 Pri poročajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Igramo za prijetno razpoloženje — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje tenorist Mario Lanza —' 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz domače orkestralne glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Nove melodije — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naje izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
13.05 Popevke slovenskih avtorjev — 13.30 Pol ure z Majhnimi ansambli — 15.35 Jyzz na drugem programu — 1605 Popevke iz studia 14 — J6.40 Sobotni mozaik — 18.40 Lahka glasba — 19.05 Večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Majhen koncert violinista De-
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pljade — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 »tavba občinske skupšči ne. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 80 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 11 °/o popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
jana Bravničarja — 22.15 Okno v svet — 22.30 Večerna razpoloženja — 23.55 Iz slovenske poezije
25. OKTOBRA
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z ansambli po Sloveniji — 14.05 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu
— 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operne melodije — 17.30 Radijska igra
— 18.20 Iz simfonične glasbe
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za
Drugi program
13.05 Popevke, ki jih radi poslušate — 13.30 Z orkestri
— 14.00 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Minute z majhnimi ansambli
— 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke s slovenskih festivalov — 17.00 Ples ob petih
— 19.00 Naši kraji in ljudje
— 19.15 Sem in tja po Bukarešti -— 19.30 Revija zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Odlomki iz opere Trubadur — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Z velikimi skladatelji bolj po domače — 21.45 Salz-burški festival 1970 — 23.35 Memoari — 23.55 Iz slovenske poezije
26. OKTOBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet
— 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Allegro in suita za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Akademski oktet
— 16.00 Propagandni vrtiljak
— 16.40 Iz operetnega sveta
— 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko  noč, otroci —
19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Stereo-fonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami
Drugi program
13.05 Pojo slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Pol ure z orkestri — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Popevke se vrstijo — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Minute z orkestrom VVerner Miiller — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Lahka glasba — 19.20 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Beethoven v slovitih interpretacijah — 21.45 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Sodobna glasba v prizmi različnih sestav — 23.55 Iz slovenske poezije
27. OKTOBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 1 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Nikola Subič Zrinjski — 12.30 Kmetijski na-j sveti — 13.30 Priporočajo vam I — 14.10 Glasbena tribuna mla-• dih — 14.30 Deset minut z orkestrom Raphaele — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s , kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhna revija slovenskih   klarinetistov ob i Brahmsu — 16.00 Propagand-i ni vrtiljak — 16.40 Rad imam i glasbo — 17.10 Beethovnova j dela   v   izvedbah domačih I umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom   Valterja Skoka
— 20.00 Prodajalna melodij
— 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Glasba Bachove dinastije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke in zabavne melodije iz studia Radia Beograd
Drugi program
13.05 Melodije s pop ansambli — 13.30 Lahka glasba za razvedrilo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Melodije iz studia Radia Zagreb
— 19.00 Pet minut humorja —- 19.05 Melodije po pošti U 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije
28. OKTOBRA
8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe
— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Sukova violinska giasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Melodije za razvedrilo — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Simfoniet-ta — 16.00 Propagandni vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Popularne skladbe — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 21.40 Pozabljene melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije in ritmi današnjih dni
Drugi program
13.05 Od popevke do popevke — 13.30 Plesni zvoki — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 15.35 Z ansamblom Delial in Dubrovniškimi trubadurji — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu
— 19.10 Mladina sebi in vam
— 20.05 Slovenske narodne — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
29. OKTOBRA
8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska Šola za višjo stopnjo — 9.35 Revija popevk s slovenskimi pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —• 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor iz opere Leuiza — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut z orkestrom Peter VValden — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Poje zbor Yalskc univerze — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Ve-
čer s slovenskim pesnikom Lojzetom Krakarjem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz
angleške simfonične glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Poljske popevke
Drugi program
j    13.05 S slovenskimi pevci ' zabavne glasbe — 13.30 Pol ure z orkestrom Montematti —- 14.05 Popevke iz studia 14 j — 15.35 Priljubljeni jugoslo-i vanski pevci — 16.40 Sestanek ! ob jukc boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.05 Naš intervju   —   21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna ra-I dijska univerza — 22.30 Salz-| burški festival 1970 — 23.55 1 Iz slovenske poezije
30. OKTOBRA
8.15 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kratke skladbe Petra Li-parja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi
— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Balkanska pitore-ska — 16.40 Rad imam glasbo
— 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz francoske glasbe okrog 1900 — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 20.00 20 let Slovenskega okteta — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo
DrugI program
13.05 Radi ste jih poslušali
— 13.30 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Priljubljene slovenske popevke — 16.05 V ritmu današnjih dni — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 20 40 Pesemski cikli slovenskih skladateljev •— 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije
TELEVIZIJA,
24. OKTOBRA
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 15.05 Koncert simfoničnega orkestra ob Dnevu združenih narodov (Evrovi-zija) — 16.45 Obzornik, 16.50 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja, 17.15 Ivan-hoe — serijski film (RTV Ljubljana) — 17.40 Hokej Medveščak : Beograd — prenos II. tretjine (RTV Zagreb) — 18.10 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.20 Nadaljevanje hokejskega prenosa (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 T V magazin (RTV Zagreb) — 21.35 3-2-1, 21.40 Skrivnosti morja, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
25. OKTOBRA
9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Ptujski festival zabavne glasbe (RTV Ljubljana) — 10.05 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.50 Mozaik, 10.55 Otroška matineja, 11.50 TV kažipot, 16.15 Mestece Peyton — serijski film. 1730 SP v gimnastiki — ženske prosto (prenos v barvah), 19.00 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Mejaši — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 21.55 športni pregled (JRT) — 22.25 SP v gimnastiki — nadaljevanje, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV
26. OKTOBRA
935 TV v šoli, 1030 Nem-Kina, 10.45 Angleščina (RTV «gr«b)   —   11.00 Osnove
splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Obzornik, 17.25 Mozaik, 17.30 SP v gimnastiki — moški prosto (prenos v barvah), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 SP v gimnastiki — nadaljevanje, 22.00 Koncert ob 25-letnici OZN — posnetek iz New Yorka, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
27. OKTOBRA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.35 TV v šoli, 15.25 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.00 SP v gimnastiki — finale žensk (prenos v barvah) — 18.00 Mala Lu-pinica — nadaljevanje, 18.17 Mozaik, 18.20 Obzornik, 18.35 O našem govorjenju, 19.00 Noga telesa — kozmetični nasveti, 19.20 Cikcak, 19.30 TV dnevnik, 19.55 3-2-1, 20.00 SP v gimnastiki — finale moški (prenos v barvah), 22.45 Poročila, (RTV Ljubljana) — 23.10 Boks Clay : : Quarry posnetek (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb)
— 18.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 18.50 TV pošta, 19.20 TV prospekt, 19.30 dnevnik (RTV Zagreb)
— 21.00 Spored italijanske TV
28. OKTOBRA
9.35 TV v šoli, 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Ljubljana) — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce. 15.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 16.50 Zaklad kapitana Parangala, 17.25 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.30 Moskva Nogomet SZ : : Jugoslavija (RTV Beograd) — 18.15 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.25 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Beograd) — 19.15 Mozaik, 19.20 Mladi ob jubileju OZN, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.10 Flavio Ambrosetti na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
LU
29. OKTOBRA
935 TV v šoli, 10.30 Nem-J&na, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina
(RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.50 Madžarski TV pregled, 17.05 TV obzornik in poročilo z zasedanja konference ZKJ, 17.50 Veseli tobogan, 18.25 Kratek film, 18.30 Izbrali smo v Kranju, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Doktor v hiši — serijski film (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Pregled dela konference ZKJ (RTV Beograd) — 21.35 Primeri dr. Finlava — nadaljevanka, 22.25 II. simfonija
— Beethoven, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba  (RTV Skopje)
— 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Dok-
- tor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored i tal i janske TV
30. OKTOBRA
9.30 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.15 T V v šoli (RTV Zagreb) — 15.40 Osnove splošne izobrazbe, 16.15 Madžarski TV pregled, 17.00 Obzornik in poročilo z zasedanja ZKJ (RTV Beograd in Ljubljana) — 17.50 Bratovščina Sinjega galeba, 18.20 Kratek film (RTV Ljubljana) — 18.30 Nastop ansambla Komi gmpa (RTV Beograd) —• 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.05 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vremenar — ameriški film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.50 Trapollo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21:00 Spored italijanske TV
Tržni pregled v Kranju
Solata 4 din, špinača 6 din, korenček 4,50 din, slive 5 din, jabolka 1,50 dan, grozdje 3 din, limone 7 din, česen 12 din, Čebula 4 din, fižol 4 din, pesa 3 din, kaša 4 din, radič 4 din, ohrovt 1,50 din, ajdova moka 5,50 din, koruzna moka 4,20 din, surovo maslo 14 din, smetana 9 din, orehi 32 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 3,50 din, hruške 2,50 din, kumare 6 din, paradižnik 4 din, fige 4 din, krompir 0,80 din za kg; klobase 6 din, jajčka 0,80 din
Kranj CENTER
24. oktobra amer. barv. film MEČ V KAMNU ob 10. uri, amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 15.20, 17.40 in 20. uri, premiera amer. barv. VV filma NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 22.20.
25. oktobra amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DIS-NEYA ob 9.30., amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 14.40 in 19. uri, italij barv. film SILVIA IN LJUBEZEN ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma DEKLE NA MOTORJU ob 21.20.
26. oktobra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 16., 18. in 20. uri
27. oktobra prepremiera amer. barv. CS filma DR. ŽIVAGO ob 16. in 19.30.
Kranj STORŽIČ
24. oktobra amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DIS-NEYA ob 16. uri, franc.-nem-ški barv. CS film NEMIRNE NOČI LADY HAMILTON ob 18. in 20. uri
25. oktobra amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DIS-NEYA ob 14. uri, amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 16. uri, franc.-nemški barv. CS film NEMIRNE NOČI LADY HAMILTON ob 18.30, italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN ob 20.20.
26. oktobra amer. barv. CS film OAZA SMRTI ob 17. in 19.30.
27. oktobra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 15., 17. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
24. oktobra premiera slovenskega filma OXYGEN ob 20. uri
25. oktobra amer. barv. CS film STARI GANGSTER ob 16. in 19. uri
Tržič
24. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 17. uri, premiera amer.-franc. CS filma GORI PARIZ ob 19. uri
25. oktobra amer. barv. film MOJSTROVINE WALT DIS-NEYA ob 10.30., amer.-franc. CS filma GORI PARIZ ob 16. uri, franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 19.
tri j
26. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 17. uri, amer.-franc. CS film GORI PARIZ ob 19. uri
27. oktobra predpremiera amer. barv. CS filma DR. ŽIVAGO ob 18. uri
Kamnik DOM
24. oktobra amer. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri, premiera italij. barv. filma SILVIA IN LJUBEZEN ob 22. uri
25. oktobra amer. barv. film MEČ V KAMNU ob 10. uri, amer. barv  CS film SAMO
MORILSKI KOMANDOSI ob 15., 17. in 19. uri
26. oktobra premiera slov. filma OXYGEN ob 18. in 20. uri
i    Jesenice RADIO
24.-25. oktobra amer. barv. , CS film ROZMARUIN j OTROK
26. oktobra franc. film 1 OPERACIJA »POBESNELI 1 PES«
! 27. oktobra angl. barv. CS film JAMES BOND 007
Jesenice PLAVŽ
24.-25. oktobra angl. barv. CS film JAMES BOND 007
26.—27. oktobra amer. barv. CS film ROZMARUIN OTROK
Dovje-Mojstrana
24. oktobra amer. film BREZ MILOSTI
25. oktobra nemški barv. film V KREMPLJIH MAMIL
j    Kranjska gora
1 24. oktobra amer. barv. CS film PLAVOLASI MAŠČEVALEC
25. oktobra nemški barv. CS film ZAOBLJUBA INKOV
Javornik DELAVSKI DOM
24. oktobra nemški barv. film V KREMPLJIH MAMIL
25. oktobra franc. film OPERACIJA »POBESNELI PES«, amer. barv. CS film PLAVO LASI MAŠČEVALEC
Radovljica
24. oktobra franc. barv. film »HO« ob 18. uri, angl. barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 20. uri ' 25. oktobra švedski barv. film HUGO IN JOSEFINA ob 14. uri, amer. barv. film LADJA FANTOM ob 16. uri, angL barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO ob 18. uri, franc. barv. film »HO« ob 20. uri
26. oktobra amer. barv. film NEPREKOSLIIVI ob 18. uri, amer. barv. film SLED VODI V SOHO ob 20. uri
27. oktobra mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 20. uri
'       3 '
Škof ja Loka SORA
24. oktobra mehiški barV. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 18. in 20. uri
25. oktobra angl.-nemški barv. film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLYNA ob 15. uri, mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 17. in 20. uri
26. oktobra angl .-nemški barv. film KLUB UBIJALCEV IZ BROOKLYNA ob 19. uri
27. oktobra švedski barv. film HUGO IN JOSEFINA ob 18. uri, angl. barv. film UMAZANA IGRA ob 20. uri
Rešitev nagradne križanke
1. ANGARA, 7. KLOBUK, 13. PARTIZANŠČINA, 15. OVAL, JJ- ILO, 17. EROS, 18. IDEALIST, 21. AVA, 22. SG, 23. TR, Jj- EA, 26. čč, 27. LAK, 29. PREVALJE, 34. OTOK, 36. IRI, 3'- GENS, 39. GOSPODARJENJE, 42. ARIANA, 43. IZRAEL
Izžrebani reševalci
Rešitev nam je poslalo 106 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Finžgar Mirko, **,ed, Gregorčičeva 30, 2. nagrado (20 din) Zdenka Rener, r^anj, Kidričeva c. 20, 3. nagrado (10 din) pa prejme Kalan °se, Dorfarje 29, p. Žabnica. Nagrade vam bomo poslali po Pošti.
Nagradna križank
r  VODORAVNO: 1. oprava, 7. obtež, napota, breme, navlaka, , • diereza, cezura, feding (množina), 14. slonovi čekani, 15. atica za eventualno, mogoče, 16. naziv za partizansko ali eiovno brigado s posebnim uspehom, 18. kanon, pri šahu njava, 19. zdravilo, tudi albanska denarna enota, 21. ime Pevke narodnih pesmi Prodnikove, 22. dolga žimnata diaka na kl? u konja; dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje, 24. kraj ^,zu Kranja, tudi nakovalo, 26. domača molzna žival (mno-29.' 27 • vrsta lepotne vrtne cvetlice, 28. makedonsko kolo, 32 lm.e T°'stojeve junakinje Karenine, 31. kratica za stran, lio i-^e ^ens"co lme; zel° stara popevka, ki se ponovno uve-sk rirnska številka štiri, 36. Ober, pripadnik mongol-
inCfa .naroaa Avarov, 38. rimska provinca med Donavo, Savo dr !kk^C*' *t^er so zlveH Panonei, 40. denar, novec, kovanec, oiz, 41. vrsta eksploziva (zmes amonijevega nitrata in alu-»»mjevega prahu).
3 AVPICNO: 1. znamka nemškega avtomobila, 2. primat, 5 k 1 23 kemično prvino renij, 4. vrsta avstralskega noja, p'0 °r dela modele, 6. kraj na jugu Nevade v ZDA, popularen v »Znanem westemu, 7. pripadnik Binov, črnskega naroda PUbtU> U' Lidija Osterc, 9. čisto premoženje, 10. naša re-13 ^1" uhta tiskarska črka ali črka na pisalnem stroju,
a ' Zemeljska ožina v Siamskem zalivu, 17. strokovnjak za Alb n£In!J°' 20. gosta, temnorjava tekočina, ter, 23. Roman eHot- l' avtom°bilska oznaka za Kranj, 26. Češka denarna Va 1' tUd' k°vanci v bivši Avstro-Ogrski, 27. gorovje in drža-33 n<lijske zveze, 28. stara mati, 30. menično jamstvo, 37! I?vstrilska poročevalska agencija, 34. češka pritrdilnica, artaški izraz, odgovor na Konto, 39. veznik.
J ^eŠitev pošljite do četrtka, 29. oktobra na naslov: Glas, Trg % volucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.
ta Gs^ENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odpr-ž8od -na arrieol°ška, kulturnozgodovinska in umetnostno-grap.^Vlnska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa razstavlja
Lucijan Bratuš iz Ljubljane. na    baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju tazj+S^ rePubliška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in graf ?Va Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etno-
V p razstava Planšarska kultura na Gorenjskem, v gat "f^Sernbvi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, rarnoer^' V 'st' stavm pa Je na ogled razstava Bevkovo lite-
GawH0, ^ i° ie Popravila Osrednja knjižnica v Kranju. 12 i*l eriiske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do ' ln od 17.—19. ure.
loterija
Predavanje o kozmetiki
srečke	so zadele
s končnicami	din
. 0	6
10010	506
86910	1.006
071820	10 006
398750	150.006
11	10
4221	200
06751	1.000
30541	1.000
473411	10.010
32	30
762	50
04502	2.000
638932	50.030
665092	10.000
83	10
860T3	1.010
99?'	500
	20
64964	500
72454	520
616874	10.000
35	10
95	20
31875	2.000
312195	10.002
793585	10.000
6	6
1273o	506
95386	506
114846	10.006
7	6
63497	506
169917	10.000
564977	10.006
573347	10.006
693607	10.006
68	10
5978	200
03038	500
41308	1.000
87218	500
235343	10.000
325328	10.000
577788	10.000
713218	10.000
09	10
319	100
57829	500
666269	10.000
NOVO —	NOVO —
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj bo v torek, 27. oktobra, ob 1?. uri priredila na občinski skupščini Kranj predavanje o negi kože in uporabi kozmeLičnih sredstev. Predavala bo Gabriela Švarc, vodja ekipe inštruktorjev za kozmetiko v tovarni   Saponia  iz  Osijeka. Ob
poročili
SS Si
V KRANJU
Knific Frane in Ogrin Vida, Omers Janez in Janežič Ana, Matovinovič Antun in Kogovšek Ana, Zos Franc in Homar Jana, Pungeršek Ivan in Pernuš Marija, Jankovič Stanislav in Kristan Andreja, Sitar Franc in Jelar Frančiška
V ŠKOFJI LOKI
Bencdičič Miran in Goja Ivanka, Rant Stanislav in Lav-tar Marija, Šinkovec Emil in Srnolej Alojzija, Šifrar Miha in Buli Marjetka. Trojar Flo-rijan in Habjan Marinka, Bogataj Frančišek in Šubic Milica, šolar Jakob in šmid Marija, Rihtaršič Vincenc in šturm Frančiška, Ržen Janez in Rupar Stanislava. Klemen-čič Lovre in Bogataj Olga
V TRŽIČU
Žuran Mirko in Jolanka Barber, Šlibar Marjan in Meglic Marija
V KRANJU
Vovk Anton, roj. 1900, Wo-hinz Ana, roj. 1887, Jenkole Marija, roj 1906, Sitar Jožef, roj. 1904, Jocif Ferdinand, roj. 1925
V ŠKOFJI LOKI
Škrlj Anten, roj. 1911
V TRŽIČU
Oblak Anton, roj, 1893, Zupan Ivana, roj. 1900
NOVO
NOVO
V torek, 27. oktobra faoino
rti nov potrošniški een ter v Britofu
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo med drugim lahko nabavili sveže meso • zmrznjene morske ribe • sadje # zelenjavo in še vrsto drugih potrebščin za naše gospodinjstvo
Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj
NOVO — NOVO — NOVO — NOVO —
praktičnih primerih bo tudi pokazala, kako je možno učinkovito in estetsko uporabljati kozmetična sredstva. Tovarna Saponia, proizvajalec znanih kozmetičnih proizvodov Helene Rubinstein, bo ob tej priložnosti razstavila nekaj proizvodov.
lb
Š p o H ne prireditve
SOBOTA
Kranj — Ob 17.45 na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske ZCRL Kranj : Borec.
Ob 19. url na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške ZCRL Kranj : Križe.
NEDELJA
Tržič — Ob 10. uri na rokometnem igrišču na Zalem Rov t u tekma moške SRL Tržič : Ribnica.
Duplje — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške ZCRL Duplje : Hrastnik.
Jesenice — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču tekma II. zvezne lige — zahod Jesenice : Fužinar.
Kranj — Ob 19. uri v parku Stanka Mlakarja rokometna tekma ženske ZCRL Sava : Steklar B.
Ob 10. uri start kolesarske dirke v organizaciji KK Kranj.
Ob 14.30 na stadionu Stanka Mlakarja nogometna tekma SNL Triglav : Drava.
Kamnik — Ob 9. uri na rokometnem igrišču os. š, Tomo Brejc tekma ženske ZCRL Kamnik : Olimpija B.
Ob 10. uri na rokometnem igrišču os. š. Tomo Brejc tekma moške ZCRL Kamnik : Olimpija.
Selce — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske ZCRL Alples B : Šešir.
I. GORENJSKA ROKOMETNA LIGA: Jesenice : Sava, Tržič B : Alples, Križe B : Kranj B. žabn'ca : šešir, Radovljica : Kr. gora.
II. GORENJSKA LIGA: Preddvor : Duplje B, Krvavec : Kranj C, Besnica : šešir B. Radovljica B : Dijaški dom, Alples B prost.
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA: člani — Kranj : Naklo, Šenčur : Alples, Pod-brezje : Jesenice, Preddvor : Predos.je, Trboje : Lesce; mladinci — Kranj : Tržič, Triglav : Tesenice; pionirji — Šenčur : Alples, Trboje : Lesce, Tr glav A : Predoslje, Kranj U i Naklo, Jesenice : Podbrezje,. Kranj A : Tržič, Triglav B , LTH.
MODNA HIŠA
1
rit
Za jesensko-zimsko sezono 70—71 je Modna hiša v Ljubljani pripravila bogato kolekcijo ekskluzivnih modelov ženskih plaščev in kostimov v aktualnih materialih, barvah in krojih, tako da bo lahko vsaka ženska našla sebi primeren model.
Pravilu, kolikor znaš toliko veljaš, bo po vsej verjetnosti držalo. Tudi Andraž je bil tega mnenja. In ker je dandanes že tako, da se vse spreminja, se je tudi v šoli marsikaj spremenilo. Če že nič drugega, treba je marsikaj več znati. Tako se zgodi, da človek, ki je dal skozi dosti šol, nenadoma ugotovi, da vse to znanje ne ustreza več, da je to premalo za današnji čas. In tako se meni nič, tebi nič odloči za dodatno izobraževanje. Tudi Andraž jc torej pričel s svojim izobraževanjem. Pred tem pa je naredil še kratek sprehod skozi svoje dosedanje izobraževanje. Le kdo se ne bi spominjal prvih šolskih let.
Sedeli so kratkohlačniki v šolskih klopeh in strmeli v učiteljico pred tablo. Ta jih je resno pogledala, da so ubogi rumenokljunci vztrepetali, potem pa se je pričela šola. Je že tako, da se največ naučimo s primerjanjem, zato je bilo tudi v šoli tako — verjetno je še danes. Ko je bilo treba šolarčke naučiti črko U, je narisala učiteljica na tablo vlak in ta vlak je bil neverjetno točen, piskal je čez hribe in doline in ni imel nikofi zamude. Iz dimnika se mu je valil gost, črn dim in glej ga spaka, iz tega dima je nasta-
DROBCI
HENRIK ZBIL
Za denar, ki ga daš za revolver, bi si kupil slamo-reznico.
Med seboj si koristimo že s tem, ko si ne škodujemo.
če pospešiš razvoj za eno sekundo, narediš toliko kot dva poprečna človeka za vse življenje.
Neskromno bi bilo zahtevati od skromni.
vseh, da bi bili
V današnjem resničnem, resnem in preresnem položaju je nesmisel govoriti o pravilih igre.
četo uro kikirikali in se naučili črko K.
Naslednji dan pa mali Mi-hotček dvigne roko in reče: »Tovarišica učiteljica, naš petelin pa ne poje tako, kot ste vi povedali.«
Učiteljica je bila potrpežljiva pa ga vpraša: »Kako pa potem, če ne kikiriki??«
»Kokoriiikohoh, potem pa kodok, nakar udari dvakrat do trikrat s perutmi ob tla, da bi bil bolj všeč sosedovi štajerki, tako se namreč sosedovi kokoški reče,« je povedal Miholček.
flore — flore — flore — flore — floi
DODATNO IZOBRAŽEVANJE
la črka U in za njo še veliko lakih Črk. Kratkohlačniki so bili silno zadovoljni, ko so videli, da se iz dimnika lokomotive valijo črke.
Ko so jemali črko S, je prišla na vrsto kača. Kača je seveda strašno zahrbtna in zlobna in neprestano sika s-s-s, pa tudi sama ima obliko črke S. Tako so se otroci naučili tudi to črko.
Naslednja je bila črka K. Kdo bi vedel zakaj, ampak prav pri tej črki se je zataknilo. Učiteljica je narisala na tablo petelina in petelin, ubogljiva žival, je zapel kikiri-kiiii. Vedno in povsod poje tako — je vedela povedati učiteljica. Tako so potem še
Razred je od navdušenja in smeha skoraj ponorel, tako da je učiteljica zardela kot semafor. Da bi stvar popravila, se je obrnila k Metki in jo vpraša: »No, Metka, povej, kako pa poje vaš petelin?«
»Pri nas ga nimamo, pri sosedovih so ga pa imeli,« je vedela Metka. Učiteljica je hotela izkoristiti ugodno pri ložnost in je rekla: »No, če so ga imeli pri sosedovih, si ga gotovo kdaj slišala. Kar korajžno. No, no, nič se ne boj. Stopil je na gnoj in . ..«
»Stopil je na gnoj,« je ponovila Metka, »in naredil: k-k-k, kik-k . . .«
»No pa potem,« je vrtala učiteljica.
Metka jo je žalostno pogledala in rekla: »Potem je pa crknil.«
Tako je bilo torej pri črki K. Naprej je bilo že laže, ker so kratkohlačniki veliko jedli in hitro rastli, tako da še sami niso vedeli, kdaj so pustili osnovno šolo za sabo.
Nekateri so seveda izstopili Že pred koncem, kar v šestem ali sedmem razredu in šele danes občutijo vso bridkost pomanjkanja izobrazbe. Reveži so večinoma privatniki: plastikarji, ličarji, mehaniki ali avtoprevozniki. Grozni reveži, res.
Za osnovno šolo je prišla srednja in to je Andraž z lahkoto opravil. Res, da so takrat pričela begati dekleta, a uspeha to ni kalilo. Z eno besedo, srednjo šolo je končal z odličnim. Takrat je srednja šola že nekaj pomenila, zato Andraž s šolanjem ni več nadaljeval. Pričel se je ubadati s službo in res marsikaj doživel.
Tako je minilo nekaj let, ko Andražu nenadoma zmanjka učenosti. Ni mu preostalo drugega, kol da se prične dodatno izpopolnjevati.
Vpisal se jc v višjo izredno šolo.
Bilo je tako, kot v letih, ko jc hodil v redno šolo. Sošolci, vesela družba in pa predavanja seveda.
Andraž je vzel zadevo silno resno, šola ni prostovoljno gasilsko društvo, da bi se človek kar tako ubadal z njo. Treba bo delati.
A glej ga, šmenta, bilo je nekaj čudnega v tej šoli. Pri-
čakovali so dolgovezna strokovna predavanja, pa ti jo predavatelj zagode in na veli' ko veselje vseh slušateljev dve uri narekuje snov, ki H v skripti, da pač mineta dve uri. Tako se je Andraž in 2 njim vsi ostali, uril v lepopisu. Seveda je tudi to ko> ristno, saj je že daleč čas, ko so poslušali zgodbice o vlaku, kači in petelinčku in se tako učili pisati. Na tej višji šoli ni bilo tovarišice, ki bi P°v(> dala zgodbico, jo dobro razložila in bi jo za tem napisali, tu je bil tovarišica učenec V prvi klopi, ki je narekoval it skripte, da so ostali pisati-Zakaj so pisali, Andraž rt' ve' del, saj učili so se potem tako iz skript.
Sploh je bilo na tisti Šoji veliko stvari, ki so Andraža spominjale na guljenje osnovnošolskih klopi. Veliko jc bilo pisanja, podčrtovanja, P? tudi naučili so se marsikaj' Kajti namreč je vedel povedati predavatelj, da se piše Novo z veliko in mesto z mai°> da ni zgoraj imenovani nikoli spodaj imenovani in da se tZ matematike pade, če ulotnko-va črta ni čisto vodoravna.
Tako se je Andraž dodatno izpopolnjeval, ali bolje reČctrt izobraževal. Naučil se je sil*0 veliko novih stvari.
Drugače pa mu je bilo jt sto osnovnošolsko izobra«f
vanje bolj pri srcu,
ker j?
učiteljica se je trudila* da i^1 je razumel, pa še zastonj 1 bilo. .
Na kraju pa je Andraž ugotovil, da se za diplomo, * jo dobiš na koncu dodat"^
izvedel veliko novih stvari
šolanja izplača odšteti vsa
Le met
mesec nekaj tisočakov, če imaš dijAomo, vsi mislil0' da znaš veliko, veliko tiovegfi-komu bi padlo na P* da na taki šoli ni Pre' davanj, ampak se le prcptsf' fe iz skript. Saj to bi 1»'° nezaslišano.
Pa nikar okrog ne pravit?' da ne bodo vsi vedeli, da le res tako.
Jesenski turizem
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Gibanje doživlja pod sedanjimi udarci za Kosirnika nedoumljiv upad in ponekod celo popoln razkroj. Celo na njego-Vlh Jesenicah, ki so se še lani ponašale z organizacijo, v katero je bilo včlanjeno sedem osmin Vsega delavstva, zaposlenega v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Blejski Dobravi, se je članstvo skrčilo na najbolj Predane, na najbolj zveste, drugi pa so se vrnili "led socialne demokrate ali pa celo med krščansko in nacionalistično liberalno organizirane delavcei y upanju, da se bodo na ta način izognili "ajlažje sedanjemu nasilju oblasti nad bivšimi Pripadniki komunistične  stranke in seveda tudi
se j toni> do katerih v tovarnah prihaja, kadar NasTtn^°m zazcu' da imajo preveč zaposlenih, p 1 Je Je že zamajalo in pri zadnjih odpustih odn v"°ma omrtvičilo solidarnost zaposlenih z ni]c .Scevniriii, med katerimi je bil tudi on, Kosir-rekr'1" • vrsta drugih, ki so se bili zamerili di-sociT lnciustrijske družbe, a še bolj sedanjemu
i^iriodemokratskemu voditelju Mareju. uPad° 1 ° tCm Kosirmk molči. Noče verjeti v °sek . vske revolucionarnosti. Veruje, da za da se vride Yselei Plima. Ljudje bodo spoznali, rešili p'ta.nst'enega izrabljanja in nasilja niso libe ,v. navidezno varnih zatočiščih krščanskh, ganiz 'n socialn°demokratskih delavskih or-kap ac!'' marveč da so prišli samo z dežja pod bito'stSaj bodo kapitalisti prav kmalu izrabili raz-mezd i ne<iplidarnost delavstva z zniževanjem beni -m P°rinili delavec v še globlje močvirje
»Pr" .revšč'ne.
^  avi revolucionar ne prizna porazov!« štefi em ^osirnikovim stavkom se strinja tudi
»Pa tudi besed ne izgublja po nepotrebnem in se tudi v težkih in črnih časih zateka k dejanjem, k vrsti navidez majhnih dejanj, brez katerih nobeno veliko dejanje ni mogoče. Čutili smo se močne kakor boljševiki v Rusiji, ki so pred svojo zmago doživeli celo vrsto udarcev in ki so že zdavnaj pred nami krenili z razcestja, na katerem je obtičalo evropsko delavstvo, v svojo novo revolucionarno smer. Tisoč malih dejanj je bilo potrebno za dosego velikega dejanja! Tudi mi onstran triglavskih gora nimamo zdaj druge izbire, kakor da se lotimo dela in se z delom rešimo iz brezizgledja in z brezpotja, na katero so nas treščili. Treba je začeti znova. Poiskati smer, začrtati novo traso in jo izkrčiti stopinjo za stopinjo v široko cesto prihodnosti,« razglablja Kosira i k, potem pa zopet preide k stvari, zaradi katere se je pretihotapil čez triglavske hribe, računajoč na solidarnost in pomoč svojega prijatelja Jakoba, a še bolj na pomoč njegove sestre štefi o kateri zdaj ve, da je tajnica kobariške komunistične organizacije in že kot taka dolžna pomagati.
Kosirniku ni treba namigovati na to dolžnost, štefi bo poskrbela za javko in za primernega, zanesljivega človeka.
»Mislim na Štivca in na njegovo domačijo. Zanesljiv je. Njegova hiša pa je tik pod gozdom in na samem.«
»Kaj meniš?« pogleda Jakoba.
»Štivec, hm? Pa misliš, da bo privolil.«
»Upam."In ne samo upam, prepričana sem.«
»Kdo je to? In kje je to,« bi Kosirnik rad vedel, potem pa posluša Jakoba in štefi, ki mu pripovedujeta o mučeniški slovenski vasi pod Krnom, ki jo nekateri imenujejo kar rdeča vas od dne, ko so se za oropane slovenske kmete solidarno zavzeli na Štefkino pobudo (to poudari Jakob, ponosen, da se lahko pred Kosirnikom postavi s svojo sestro) slovenski, italijanski in furlanski delavci.
»Rdeča vas?« je Kosirnik navdušen in zadovoljen, ne da bi pomislli, da bi bila ta vas zaradi svoje preteklosti in sedanjosti na očeh ne
samo italijanskim oblastem, marveč tudi zaupnikom jugoslovanskih oblasti v nacionalističnih in cerkvenih slovenskih društvih, ki bi jih lahko izrabila jugoslovanska oblast s pomočjo cerkve ali kako drugače za judeški posel v boju proti slovenskim komunistom.
Na možnost te nevarnosti Kosirnik ne misli, še manj pa štefi in Jakob, ki kljub Kosirnikovi pripovedi niti za hip ne pomislita na vohunsko prizadevnost oblastnikov onstran gora pri zasledovanju domačih, komunizma osumljenih ljudi, a še bolj zasledovanja pobeglih komunistov in vohljanju za njihovim delovanjem v tujini.
»Ja, štivec! Ta bi bil najprimernejši!«
O tem so si vsi edini.
»Samo k njemu bo treba stopiti in ga pregovoriti.«
štefi meni, da to ne bo težko . . . 5
Javka? Kanal? Tovorjenje komunističnih časnikov čez Krn in Bogatin na ono stran vse do Bohinja?
»Hm, kakšno nekoristno tihotapstvo!«
Tako že skoro ves mesec razmišlja štivec. Že od tiste avgustovske noči, ko so ga proti jutru s trkanjem vrgli iz spanja, mu ne gre v glavo, zakaj je treba časnike, ki jih tu lahko dobivajo po pošti, tovoriti tihotapsko po tako utrudljivi in dolgi poti čez gore. Ne more razumeti ljudi, ki prihajajo z one strani k njemu (pravzaprav sta samo dva: tisti Kosirnik, ki je bil z Uršiee-vim Jakobom v Rusiji, in neki komaj šestnajstletni fant, ki je baje s Kosirnikom v sorodu, saj pravi Kosirniku stric, neki Tomaž) in se mučijo s takim tovorom po nevarnih in tveganih tihotapskih stezah. Pa tudi nase misli. Nič prav mu ni, da se je tudi sam zapletel v te stvari, zaradi katerih bi imel prav lahko sitnosti. Znanci ga že vprašujejo, kdo so ljudje, ki prihajajo čez hribe k njemu, pa tudi o zavojih, ki jih prinaša iz Kobarida.
— Tihotapiš? — ga je ondan brez ovinkov vprašal vaški gostilničar in mu pomežiknil, nato pa se mu ponudil, da bi se mu pridružil.
NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE ZA NAGRADNO POTOVANJE
Objavljamo prvo polovico izžrebanih Glasovih naročnikov jesenskega žrebanja
»utalič Katarina, Lahovče 43, Cei*klje je izžrebala naslednje narcčnike:
Cvetek Janez, Brod 6, Boh. «>strica; Demšar Pavel, Gor. ^«brava 19, Gorenja vas; ^očnik Ivan Prešernova 36, J*ei*geš; Kokalj Anica, Tupa-hce 48, Preddvor; Brelih Ma-Jjj Suha 19, šk. Loka; Ma-??lj Ivan, Prebačevo 39, franj; Kristančič Tilka, Tomova 34, Kranj; Ankele Pe iiganja vas 16, Tržič; *J°zman Franc, Sr. Bela 16, f^ddvor; Polajnar Ana, Cerile 66;
Jerše Ivanka, Kokrica 148, Kranj je izžrebala naslednje naročnike:
Kerštajn Pavla, Kr. gora 16; Bukovnik Ana, Rupa 23, Kranj; črne Tončka, Kr. gora 31; Plevel Rozalija, Visoko 92, Šenčur; Omejc Ivan, C. I. Slavca 2, Kranj; Judež Franc, Jezerska c. 20, Kranj; Gorienik Franc, Zgoša 43, Begunje; Kern Alojz, Komenda 4; Bela Franc, Zg. Brniki 7, Cerklje; čadež Franc, Kokrica 209, Kranj; Bešter Marija, Zg. Bcsnica 48;
Zupan Ivan, Levstikova 3, Kranj je izžrebal naslednje naročnike:
Žvelc Janko, Titova 31, Jesenice; žlebnik Marija, Stane-žiče 27, Šentvid nad L j.; Zvan Janez, Ukane 4, St. Fužina; Zupančič Lojzka, Gradnikova 1, Kranj; Žnidaršič Anton, Trojarjeva 1, Kranj; Bernard Andrej, Bodešče 14, Bled; Bešter Valentin, Vadiče I, Brezje; Brtoncelj Slavko, Bistrica 6, Duplje; čop Janez, Sp. Gorje 11; Ažman Katarina, Tavčarjeva 9, Jesenice;
Rozman Andrej, Gregorčičeva 3 a, Kranj je izžrebal naslednje naročnike:
Pogačar Anton, Boh. Bela 77, Bled; Oblak Jože, Boh. Sr. vas 57; Brane Janez, Gozd-Martuljk 40; šebjanič Milena, Prešernova 41, Jesenice; žaberl Franc mL, Kropa 42; Žitnik Marija, Trnovec 2, Medvede; Hribar Ivanka, Za-jasovnik 2, Motnik; Ozebek Mirko, Mošnje 31, Radovljica; Benedičič Jože, Dortarje 42, žabnica; čemažar Janez, Va!javčeva 3, Krr.nj
V naslednji številki bomo objavili imena še ostalih izžrebancev
Obveščamo vse bralce, naročnike in prijatelje Glasa, da za pomlad 1971 pripravljamo žrebanje z zelo zanimivimi nagradami. V poštev bodo prišli vsi, ki so že naročeni in ki se bodo naročili na Glas do pomladanskega žrebanja in vplačali naročnino. Zato ne zamudite priložnosti, če še niste naš naročnik, postanite že jutri. Svetujte, priporočite vašim prijateljem in znancem, naj se za to odločijo že danes.
V nedeljo ob zori z Brezij
Opolnoči, od sobote na nedeljo se je začelo v Lescah na letališču. Sumljive skupine so se pomikale proti Brezjam. Zazvonil je telefon v Tržiču. Prvi je bil pokonci Svet za narodno obrambo. Po Bistrici, Kovorju in okoliških vaseh so začeli letati prvi kurirji. Vznemirjenje se je stopnjevalo. Ob prvem jutranjem svitu hladnega septembrskega jutra so se spopadle obrambne in sovražne sile. Streli in povelja so odmevala v megleni mrak in kdor še ni bil zbujen, jc radoveden, če že ne prestrašen, kukal iz spalnice.
To ni bilo za časa zadnje vojne, marveč to nedeljo, 18. oktobra. Čeprav sovražnik ni imel kljukastih križev, so vsi vzeli to prvo večjo vajo teritorialne obrambe zelo resno. Dva obveznika sta se javila celo brez pozivov. »Slišal sem, da kličejo pri sosedu in nisem čakal, da bi me iskali, to je dolžnost,« je dejal eden izmed njiju.
V rekordnem času so se zbrali obvezniki, organizirane in oborožene so bile enote in izdelani načrti obrambe. Sovražniki, kot so izvohali člani obveščevalne, ki so se bili razpršili v sovražnikovo zaledje, so imeli glavni cilj, da ob zori udrejo z Brezij prek Leš in Bistrice na Tržič, da na tem območju prestrašijo ljudi in onemogočijo mobilizaci-jo teritorialne obrambe. Naši so se postavili po robu. Ko sta krenili na pot dve sovražni koloni, sta prišli v močne zasede naših. Zdecimi-rani se še niso dali ugnati. Reorganizirali so se v enotno, močnejšo udarno enoto in hoteli s silo prek naših zased. Boj jc bil še srditejši. Ujetih in ranjenih je bilo na obeh straneh, toda končno so se napadalci predali.
Ko je začelo sonce ogrevati izpod Kriške gore navzdol, so se zmagovalci in premagani zbrali pred zadružnim domom v Kovorju in obilen partizanski zajtrk je izredno teknil. Predsednik občinske skupščine Tržič Andrej Bizjak kakor tudi predsednik krajevne skupnosti Kovor sta se zahvalila vsem udeležencem. Govoril je tudi predsednik Gasilskega društva Kovor, kajti tudi oni so se izkazali ob tej priložnosti. Nastal je bil namreč »požar« v tovarni Peko v Tržiču in v Kovorju, tako da so tudi gasilci morali pokazati svojo pripravljenost kot drugi s puško.
Tržiška vaja teritorialne obrambe na tem območju je v primeri z dvema dosedanjima na območju Kranja imela novost, da je stekla prek Sveta za narodno obrambo občinske skupščine. Ta je tudi vodil enote teritorialne obrambe. Predvideno je, da bo Svet na eni izmed prihodnjih sej posebej obravnaval vse mobilizacijske, organizacijske in druge izkušnje ob tej vaji.
K. M.
Resnost, disciplina in zavzetost
Enota teritorialne obrambe v škof j i Loki in svet za narodno obrambo sta v soboto, J7. oktobra preskusila svojo pripravljenost s kombinirano vajo, ki je obsegala izvedbo mobilizacije enot, taktično vajo in streljanje s pehotno oborožitvijo. Vaja je pokazala; da tako starešine kot vojaki svoje obveznosti v teritorialni obrambi pojmujejo z vso resnostjo, disciplino in zavzetostjo, pokazali pa so tudi tolikšno stopnjo vojaškega znanja, da lahko pričakujemo tudi v morebitnih vojnih razmerah učinkovito delovanje.
Tesno sodelovanje z občani in poznavanje okolja sta bda že n>jd NOB najmočnejši zaveznik partizanov. Tudi pri tem preizkusu se je pokazalo, da lahko enote teritorialne obrambe zagotovijo svojo učinkovitost le v najtesnejšem sodelovanju z občani, zlasti še, če se bodo ti ustrezno organizmih tudi v krajevnih skupnostih.
Vaji so prisostvovali tudi starešine vseh drugih enot teritorialne obrambe s področja obCine in predstavnik ško
fjeloške garnizije, ki je tudi sodelovala pri izvedbi taktič-
P. Kejžar
ne vaje.
Tečaji tujih jezikov v Preddvoru
Ker prihaja v Preddvor vsako leto vse več tujih turistov, se je turistično društvo odločilo organizirati tečaje nemškega, angleškega in italijanskega jezika. Tečaje bodo vodili učitelji delavske univerze iz Kranja. Pričeli se bodo novembra, trajali pa bodo tri mesece, in sicer dvakrat tedensko po tri ure. Tečaji bodo zvečer.
Tečaji bodo predvsem koristili gostinskim, trgovskim m poštnim delavcem, razen tega pa šolski mladini in lastnikom zasebnih turističnih sob. Prijave sprejema turistično društvo Preddvor ali osnovat šola do 1. novembra. — jk
Meti v naš kulturno
in politično preteklost
(Nadaljevanje)
S tem zapisom se pravzaprav poslavljam od Kamnika — mesteca, ki mi je ljubo že od mladosti: skozenj sem tolikokrat hitel na gore, ki s svojim varnim vencem bde nad tem lepim in starim slovenskim naseljem — da niso severni vetrovi preostri.
A ker moram tudi sedaj pri tem pisanju hiteti, se bom le še na kratko ustavljal ob imenih nekaterih pomembnih Kamničanov, ki so ozarjali slavo svojega rojstnega kraja. Naj velja, da smo o Japlju, Šlakerju, Medvedu in Maistru napisali že nekaj bežnih vrstic. Zato še o drugih le besedo, dve za dokaz, da jih nismo prezrli in pozabili.
Stari učitelj
Jakob Zupan (ne smemo ga zamenjati z dr. Jakobom Zupanom, čbe-ličarjem in učenjakom iz Prevoj v črnem grabnu) je bil dolga leta učitelj kamniških otrok; od 1. 1762 pa do 1810 je živel v Kamniku.
Kje se je Zupan rodil, še ni povsem dognano. Umrl je v Kamniku, star 77 let. — Ne omenjamo pa Zupana le zaradi njegovega vsekakor zaslužnega učiteljevanja, pač pa zaradi njegove glasbene ustvarjalnosti. — Nekdaj so slovesne maše spremljali godci z najrazličnejšimi instrumenti. Te vrste glasbe je Zupan napisal največ. Ni še tako dolgo, ko so bile te vsekakor zanimive maše z godci še v Žejah, Mostah in Mlaki. Ohranile so se tudi note za to glasbo, podpisane z imenom J. Zupana.
Znano je, da je Žiga Zois rad prevedel kako tuje bese-diJo — arije iz operete ali opere — ki so ga potem tujerodni igralci ali pevci zapeli na odru v slovenščini v splošno navdušenje poslušalcev.
No in to je bržčas spod-bodlo Jakoba Zupana, vsekakor nadarjenega glasbenika-komponista, da se je lotil ugiasbitve    prve slovenske,
opere Belin. Libreto (obsodilo) zanjo je napisal pater Janez Damascen in ga objavil v Pohlinovih Pisanicah I. 1739.
Jezni reformator
VKamniku se je 29. novembra 1795 rodil verski in družbeni reformator, prvi slovenski utopist Andrej Smolnikar. Vstopil je v benediktinski red na Koroškem in si nadel ime Bernard. Bil je vzgleden, a prenapet duhovnik. Vrsto let je služboval kot profesor na semenišču v Celovcu. Bil je Prešernov prijatelj. V Glasu smo 17. januarja t. 1. pisali o pesnikovem posvetilu v Krstu pri Savici. Vrednirhu Go-. spodu Bernardu Smolnikarju Benediktinarju in Profesarju v Celovci. — Dr. Prešerin.«. (Pisano v bohoričici 1. 1836).
Pri svojih predavanjih o bibliji je zahteval naj odloča slušateljev razum, ne avtoriteta cerkve. Hotel je Cerkev brez papeža, brez svetnikov, brez maše. V sebi je čutM poklic, da je apostol. L. 1837 se je umaknil v Ameriko. Ustalil se je v Bostonu. V svojih pridigah je zagrozil papežu in vladarjem, da jih bo i/občil, če ne bodo sprejeli njegovih naukov. Kaj kmalu je nato sam izstopil iz Cerkve. Osnoval je naselbino svojih privržencev, kjer naj bi bila vsa lastnina skupna, družinsko življenje naj bi bilo strogo določeno, pač pa naj bi se izkoriščali vsi izumi, da bi verniki imeli več časa za duhovniško življenje.
Smolnikar je mnogo potoval po Ameriki. Bil je telesno trden, dober pešec, ostrega vida, nizke rasti, širokega obraza, modrih oči »z divjim skrivnostnim in žalostnim izrazom«. Osebnih koristi ni iskal, bil je kristalno pošten. Končno je zbolel za duševno boleznijo, 1. 1869 je umrl v filadelfijski bolnišnici.
Pozabljen pisatelj
Tako bi smeli reči o Jo-s;.pu Ogrincu (1844 — 1879), kamniškemu rojaku iz Podgorja. Duhovske-mu stanu se je odpovedal, ker ni strpel »med ozkimi, belimi zidovi, v črni haljini«. Zato pa se je moral na Dunaju pristradati do profesorja prirodopisa, fizike in matematike.
Bil je v mladosti trdna opora kamniške Narodne čitalnice — prav Ogrinčeva zasluga je, da se je Kamnik narodnostno prebudil.
Mnogo je pisal, a prava veljava Ogrinčeva je pisanje veseloiger, ki pa imajo vse ostro narodno-borbeno ali pa socialno poanto. Josip Ogri-nec je avtor prve slovenske izvirne veseloigre V Ljubljano jo dajmo.
Kamniški slikarji
-» j mislih imamo najp©" \f prej slikarski rod K» * željev; starega Matijo (1842 — 1917), cerkvenega stika rta, sina Antona, akademskega slikarja, slovitega i'u" stratorja Mohorjanskih koledarjev, Gregorčičevih poezij# Balad in romanc, Slovenskih legend, Boba in Tedvja tet drugih del. Znani so tudi njegovi portreti slovenskih vel-mož. — Drugi Matijev sin }& bil Maks Koželj, neprekoslji-vi slikar planinskih pejsažeV — pesnik Kamniških planin.
Čast Kamnika je ponesel V svet tudi slikar Ivan Vavpo-tič (1877 — 1943), elegantni portretist in ilustrator (Deseti brat. Tolovaj Mataj i- dr.)
Zal pa nam je za slikarjem, izjemno nadarjenim Stane-tam Cudermanom, ki si i& pred leti sam pretrgal nit življenja. Bila sva si prijatelja — hudo mi je ob spornim« nanj. Na tega dobrega, nesrečnega človeka . ..
Slikarka Franja Kratnarje-va zagrizeno ustvarja že vT' sto let — hkrati pa je tudi živa  kamniška  kronika. PrJ" čakujemo, da bo vsaj zdaj, J v svoji življenjski jeseni, jav-j no pokazala svojo žetev — ne I le v Kamniku, tudi v Kranju, [ Škof j i Loki, na Bledu, Jese-| nicah in v Tržiču.
O še drugih Kamničanih bi morali govoriti, posebno 0 pesniku in pisatelju Franu Albrehtu — to bomo gotovo kdaj še storili.
V slovo in opravičilo
Seveda   bi   morali tUflj pisati še o stoterih «j stoterih zanimivost1" Kamnika,   žlahtnega slovenskega mesteca pod zasneŽefl£ mi gorami. Saj nismo še govorili o dragocenostih, jih   hrani   kamniški ^ran.Cl| škanski samostan — v DM*! imamo   Dalmatinovo BiblU° in Pentatevh. Nobene besede
še nismo spregovorili o
ti*
rodni čitalnici (ki ji j? biJ prvi tajnik pesnik Sim<>n Jenko), o pevskem d/uštv11 Liri in o delavski Solidarnosti, ki pa imajo vse časti tU1" vo stoletno tradicijo.
Gotovo bo še kdaj pril°ž' nost pisati tudi o teh in dobnih zanimivostih Kamnika. Za zdaj se moramo pos'0" viti.
čakajo nas drugi gorenj kraji, posebno Preddvor, mu prav letos prisojamo sta rast 900 let. Hiteti mora^ zato, da se nam to znamen to leto prej ne izteče .. • Črtomir ZoreC
e
iih^^enOSt' smen> radost in zdravje odsevajo z obrazov učencev osnovne Šole Moste. Le kaj s       tako razveselilo? Pa ja ne to slikanje? Dragi učenci, pero v roke in napišite nam, če 0 "ganili oziroma, če smo se zmotili. — Foto: J. Vidic
Tovariš Pred
Divji kostanj za ografo
ravnatelj   nas je
nedavnih prosil, naj se kai'r^   llat)iranja kostanja, Jtl s°la ga bo — kot vsako
leto — odkupila. Nekega dne smo se zato sošolci domenili, da gremo po pouku ponj. Zbrali smo se na dogo-
Šport, šport, šport
Zelo
rolr'bo1' so mi všec nogomet,
sko et' vhokeJ na ledu' alP-v0t[. &mučanje,  smučanje na
Zbil'- "t Večkrat obiščem sv0JS J^ero, kjer merijo ci v'e Znanie in moči skakal-gar- VOu"o. Navijam za Fingž-
fin?3' Sina sIavnega Rudija Vi2jj8arja- Doma imamo tele-
**mud! spreJemnik, zato ne
Sod i m nc>Denega prenosa.
Wrt m tudi v šolskem rok društvu;  igram v
Ko°Ketni reprezentanci šole.
^   bom  končal osemletko,
klub P    vpisal v rokometni Preddvor. Pri nogometu
v prvi zvezni ligi navijam za splitski Hajduk in ljubljansko Olimpijo.
Imam tudi svojega športnega vzornika — francoskega alpskega smučarja Patricka Russella. Želim si, da bi nekoč postal učitelj telesne vzgoje. Vzgajal bi mladi rod in ga spodbujal k zdravi športni aktivnosti.
Vedno, od jutra, ko vsta-nem, do večera, ko grem spat, mislim na šport.
Slavko Cuderman,
osn. šola  Matija Valjavec,
Preddvor
vorjenem mestu pod velikimi kostanji za tovarno. Drevesa smo morali otresati, saj na tleh ni bilo kaj prida plodov. Nato smo začeli polniti košare. Toda precej kostanja je padlo na drugo stran bližnje ograje. Splazili smo se torej čez. A kmalu zatem se je za našim hrbtom oglasil tovarniški vratar. Ne spominjam se točno, kaj nam je rekel, vem samo, da smo pograbili vsak svojo prtljago in po pločevinastih sodih zbežali čez ograjo.
Sreča, da je bil vratar počasen. Drugače bi gotovo pošteno obračunal z nami.
Janez Vehar, 5. razred
osn. šole Cvetko Golar, škof j a Loka
,   S hrepenenjem sem čakala dneva, ko
^0rn spet lahko obiskala soseda Načeta, svoji sobi ;t namreč imel nešteto kletk
i Pt'či, ptiči vseh vrst, velikosti in barv. kozi okno je venomer prihajalo ščebe-an.je in čivkanje in marsikateri mimoido-
J je presenečeno obstal in prisluhnil. Ufh' zame so ptičji glasovi sčasoma po-
Sosed Mace
stali najlepša glasba na svetu. Spomladi ^e bila njihova pesem žalostna in otožna, aJ so si mali ujetniki želeli svobode. Ho-i t s.° 'etati od drevesa do drevesa, si po-skati družico in plesti gnezda, ^elikokrat sem zanje nabirala žuželke,
in črve, za nagrado pa me je Nace 0 Vab'l k sebi, da sem smela od blizu Pazovati živalce pri jedi.
»Kosa poznaš, kajne? Srakoperja tudi. In taščico, in kraguljčka. Kaj pa sovo? Se jo bojiš? Kaj ni tale tukaj lepa?« me je često spraševal stric. Razkazal mi je vse svoje jetnike. Tako milo so me gledali, da sem postala otožna. 'Ubogi ptički, kako rada bi vam pomagala,« sem premišljevala.
Neke noči pa je Načeta zadela kap. Ker svoje hiše ni nikdar zaklepal, sem kasneje stopila pogledat, kako je s pticami. Odprla sem kletke in jih nakrmila. Potem mi je nekaj reklo, naj odprem okno. Ubogala sem notranji glas in ko so ptice odkrile, da jim ničesar več ne preprečuje poti v prostost, so se z razposajenim vri-ščem pognale na piano, v jasno spomladansko jutro. Bila sem srečna, da sem nesrečnim živalcam vrnila svobodo.
Ljubica Horvatin,
Zvirče 11,
p. Tržič
Hrčica
Nekoč sta živela hrček in hrčica, ki sta imela zelo lepo hčer. Toda bila je razvajena in prevzetna. K njej so prihajali snubci, veliko snubcev, a vsakogar je oholo zavrnila. To se je ponavljalo iz dneva v dan, dokler niso hrčki sklenili, da jo kaznujejo.
Ko sta se lepega dne hrčica in njena mati sprehajali, so prevzetno lepotico veve-
rice polile s črno barvo, da je bila podobna krtu. Nato so jo ostali hrčki spodili v krtove rove, kjer je morala toliko časa kopati zemljo, da si je zlizala nesnago s svoje suknjiče. Tako so hrčki maščevali oholost in napuh.
Branka Smolkovič,
6. razred
osn. šole Stane Žagar, Kranj
Po ježka
Mesec dni pouka je že za nami, jaz pa se še velikokrat spomnim na počitnice.
Najlepše dneve sem preživela na morju v Novigradu. Tu sem si kmalu našla prijateljico Marico. Večkrat sva skupaj plavali daleč proč od obale. Neko nedeljo sva vzeli s seboj tudi blazino, maski in plavuti. Odpravili sva se po morske ježke in školjke.
Prijateljica se je znala dobro potapljati in je res kmalu privlekla na površje ježka. Veseli sva odplavali nazaj k obali. Očiščenega ježka sem odnesla za spomin s seboj domov v škofjo Loko.
Andreja Potokar, 3. razred
osn. šole Cvetko Golar, škof j a Loka
Šolska torbiea
Moja šolska torbica je čisto nova. Dobila sem jo med zadnjimi počitnicami. Je črne barve in narejena iz mehkega usnja. Zapenja se na zaponko. Ima ročaj in naramnice. V usnje so vgravi-rani lepi vzorčki.
V notranjosti sta dva predalčka: v prvega spravljam knjige in zvezke, v drugega pa prtiček in ravnilo. Čeprav je prostora precej, mi ga včasih le zmanjka in torbica se ne da zapreti. Potem vso
kramo prelagam toliko časa, da se mi nazadnje posreči spraviti vse v torbico. Kadar sem utrujena, aktovko nosim na ramenih.
Od drugih torbic se moja razlikuje po zaponki in ročaju. Skrbno pazim nanjo, saj je moja najzvestejša spremljevalka.
Mija Božičecič, 4. razred
osn. šole Lucijan Seljak, Kranj
Sem učenka tretjega razreda
Hodim v tretji razred osnovne šole. Šola se imenuje po aktivistu Lucijanu Seljaku. Naš razred je v bivšem župnišču blizu pokopališča.
Pouk imamo v dveh izmenah, dopoldne in popoldne. Kadar sem v šoli dopoldan, lahko obedujem doma. Rada hodmi v šolo, saj nas učijo brati, pisati in računati. Letos  se  bomo  naučili precej
več kot prejšnji dve leti. Še prijetneje pa bo obiskovati pouk, ko bomo dobili novo šolsko poslopje, ki ga vsi težko čakamo.
Telovadimo na lepo urejenem igrišču. V soboto bomo imeli športni dan, zato komaj čakam konca tedna.
Andreja Teran,
3. razred
os. š. Lucijan Seljak, Kranj
Sprehod skozi gozd
Po napornem učenju sem se odločila za kratek sprehod v gozd. Pot, posuta z iglicami, me je vodila skozi prostrano, temačno goščavo. Zavel je rahel vetrič. V svojem naročju je pozibaval rdeče rumen list. Nazadnje ga je prepustil valovom žuborečega studenca, ki so ga* odzibali kdo ve kam.
Na obronku so vabile blazinice rdečega vresja. Nisem mogla mimo, nekaj me je prisililo, da sem ga natrgala za lep šopek.
Tedaj je nekaj zašelestelo. Negibno sem obstala in napeto oprezovala. Izza orjaških debel je priskakljala srnica. Ustavila se je in me pogledala    plašno, presene-
čeno. Vabila sem jo k sebi, toda samo zacvilila je, dvignila ušesd in izginila v gozd.
Za visokimi drevesi, ki s svojimi vrhovi zapirajo pogled, je začelo zahajati sonce. Znočilo se je. V daljavi je bilo slišati zamolklo sko-vikanje. Obrnila sem se in stekla domov.
Ivica Bohinc,
7. razied
osn. š. Železniki
S ŠOLSKIH KLOPI
vezenine
Od začetka avgusta j« v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgovina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov In drugih vezenih izdelkov do najnovejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgovini prodajajo tudi izdelke z napakami ter kilogramske blago po ugodnih cenah.
Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure.
Marta odgovarja
Marija J. iz Kranja — Prosim, če mi svetujete model zimskega plašča. Blago že imam, je rjave barve. Rada bi midi model z velikim ovratnikom prešitim s šivi. — Stara sem 22 let, visoka 172 in tehtam 62 kg.
Marta — Narisala sem dva
plašča. Levi je v pasu rezan in se zapenja v eno vrsto. Je brez žepov. Desni model pa se zapenja v dve vrsti in ima zelo velike žepe. Oba modela sta krojena rahlo ob telesu, spodaj nekoliko razširjena, na hrbtni strani sta gladka. Velika ovratnika sta prešita. Dolžina — midi.
Odpor proti novi modi
Je le tako: okoli mode je bil vedno hrup. Će je prine-kla malo sprememb, ga je bilo malo, če pa so bile velike, revolucionarne, pa je bil tudi hrup okoli nove mode temu primerno velik. Prav sedaj prihajajo z vseh strani sveta, kjer kaj dajo na modo seveda, vesti o pravcatih zarotah proti novim dolžinam kril. V ZDA je menda nova dolžina naletela na ogorčen odpor žena. Trgovine, ki so se založile z oblačili po novih dolžinah, organizirajo razprodaje in vračajo obleke proizvajalcem. S švedskega poročajo prav tako o pravcati kampanji proti zavijanju žena od glave do pete. Celo ugledni časopisi organizirajo ankete o mini in maksi modi. V vso to burjo so se vključili tudi ekonomisti, zdravniki in sociologi ter še oni povedali svoje mnenje.
Ekonomisti menijo, da je tekstilna industrija, ki je v težavah zaradi prodaje svojih izdelkov, prisilila kreatorje, da so se odločili za daljša krila. Za vsak centimeter daljšim krilom pa mora potrošnik seči globje v žep. Sociologi pa menijo, da je žena v razvitih deželah Šc vedno v neenakopravnem položaju, vendar pa se tega zdaj zaveda bolj kot prej. Zato je industrija napravila napako, ko je iz želje po čistem dobičku vsiljevala novo modo, hkrati pa skušala ženo vrniti v položaj iz minulega stoletja.
Proti modnemu nasilju so tudi zdravniki. Ne samo, da se strinjajo, da je mini moda bolj praktična in bolj ustreza potrebam moderne žene, pač pa opozarjajo tudi na to, da so midi in maksi oblačila nehigienska in nevarna za zdravje in življenje. Dolga oblačila otežujejo vožnjo z avtomobilom in kolesom, vstopanje v avtobuse, na vlak. Razen tega ta oblačila onemogočajo normalne gibe in lahko povzroče poškodbe hrbtenice.
Kotiček
za ljubitelje cvetja
Nekaj misli ob urejanju grobov
PIŠE
INŽ. ANKA BERNARD
Pokopališča so zadnja počivališča naših svojcev. Urejena bi morala biti kot tih spokojen park z grobovi sredi zelenja. Žal pa so naša pokopališča vse prej kot kulturno urejena. Med nizkimi spomeniki se šopirijo bahati visoki marmornati spomeniki brez vsakega reda, na grobovih prevladuje bel pesek namesto zelenja. Vsak grob posebej je obdan s kar najvišjim robnikom ali celo ograjo, da o raznovrstni zasaditvi, ki spominja prej na skalnjak kot na grobove, niti ne govorimo.
Grobovi z enotnejšo in preprostejšo ureditvijo bi morali izražati misel, da smo v smrti vsi enaki. Pokopališče bi moralo postati miren park. Namesto nepotrebnih robnikov, ki ovirajo košnjo trate, bi lahko bile položene plošče. Tako bi bile poti popločene, ostalo pa vse v trati. Le ob spomenikih bi bil določen prostor zasajen. Za grobove so posebno primerne pritlikave do en meter visoke zimzelene grmovnice (la-vorikovci, lonicera, brini, tise in podobno), pred njimi pa skupina nizkih mnogocvetnih vrtnic, ki cveto od maja do jeseni. K vrtnicam zasadimo šop tulipanov ali drugih spomladanskih čebulic — in skupino mačeh, da bo grob vse leto lepo urejen. Od poletnih cvetic sc pred vrtnice najlepše poda vijolični ageratum. Izogibajmo pa se kričeče rdeče barve sal-vij in raznih nasadov enoletnic. Ostali del groba naj bo urejen kot negovana trata. Kar najbolj pogosto jo moramo striči. Najbolje, če to opravi pokopališki vrtnar, ki s kosilnico pokosi vso trato naenkrat, da je pokopališče vedno lepo. Kjer pa za zdaj zaradi soseščine drugače urejenih grobov to ni mogoče, zasadimo nizke rastline, ki trato povsem nadomestijo, razen tega pa z njimi ni veliko dela.
ALKOHOLIZEM I
Jasno, da ni alkoholik vsakdo, ki popije po kosilu kak kozarec vina ali zvečer v družbi s prijatelji- Kronični alkoholik je tisti, ki mora stalno uživati alkoholne pijače. (Nekateri pijejo veliko od ča sa do časa, v vmesnem obdobju pa so trezni). Prej ali slej se pokažejo posledice alkohola tudi v družini in na delovnem mestu. Količina zaužitega a'Jtohola je odvisna od denarja in ne od občutka, da je pijače dovolj ali preveč.
Organizem se na alkohol navadi kot na tobak, tablete ali mamila. Danes popita količina jutri ne zadošča več. To terja vedno večje izdatke. Delovna sposobnost je zaradi zastrupljanja manjša, zaslužek tudi, sledi pogosto izostajanje z dela in končno odpoved. Alkoholik postane breme družine, zanj dela žena ln tudi otroci. Slede prepiri, razbijanje, stanje se slabša. Dogaja se, da morajo žena in otroci prenočevati Pr' sosedih. Otroci postanejo nervozni, nezaupljivi, slabo napredujejo v vzgoji in učenju. Ker oče da denar za pijačo, ne ostane dovolj za obleko in hrano.
Nič manjše zlo nI & družino, če je alkoholik mati. Pri vzgoji, čistoči in urejenosti otrok se to s* najbolj pozna. Se najslabše pa je, če pijeta oba starša. Posredovati mora pogosto socialna služba pristojne občine. Toda alkoholiki večinoma odbija-iajo vsako pomoč razen denarne, ki pa zanje predstavlja le novo možnost plačevanja alkohola.
V časopisih, revijah, na radiu in televiziji ter ob cestah je polno reklam pijače. Borba proti taki reklami je pri vseh naletela na gluha ušesa iz ra' zumljivega vzroka — re" klama se splača. V tovarnah, kjer proizvajajo alko holne pijače, dela mnogo delavcev. Ti žive tako rekoč od alkoholnih pUač< Enako je v turizmu in g°' stinstvu.
dr. Tone Košir
DRUŽINSKI POMENKI
Izbrala je vrata
več kvalificiranih šivilj
Praksa zaželena. Nastop dela možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Interesentke za zaposlitev naj se zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja Radovljica — Ljubljanska cesta.
JELOVICA.
Tudi vi lahko nabavite naše stavbno pohištvo v maloprodajni trgovini »Jelovica« v škofji Loki in poslovalnicah 2 gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« Ljubljana, »Lesnine« Ljub-Uana, »Potrošnik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Pt«j.
ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE
Po ugodnih cenah in zadnji modi.
PODJETJE ZA IZDELAVO OBLAČIL
CELJE
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih    dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini   pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah.
Projektivn
PODJETJE KRANJ
Cesta JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
dnevno sveže speciatitete
DELIKATESA
ZIVIL-A
KRANJ
Obvestijo
Gorenjska kreditna banka Kranj sporoča, da bo odobravala dodatna stanovanjska posojila občanom, ki so pri njej že dobili posojila, zasnovana na lastnem varčevanju v domači ali tuji valuti ali vezavah denarnih sredstev pravnih oseb.
Dodatna stanovanjska posoji'a bo odobraval:
O za dograditev družinske stanovanjske hiše, če bo s temi sredstvi hiša dograjena in sest mesecev po odobritvi posojila predloženo uporabno dovoljenje,
0 za plačilo razlike med končno in orientacijsko ceno po pogodbi o nakupu stanovanja, če bo s tem dodatnim posojilom poravnana vsa kupnina.
Dodatno posojilo znese lahko največ 60 'o od že odobrenih posojil pri GKB Kranj po Pravilniku o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo ter ne sme preseči 30.000 din.
Dodatno posojilo mora biti porabljeno najkasneje v 6 mesecih od odobritve. Najdaljša doba za vračilo posojila je 6 let, obrestna mera pa jc 6°b letno. Banka bo sprejemala prošnje za dodatna posojila do 15. decembra 1970.
Podrobnejša navodila se dobijo pri vseh podružnicah banke.
GORF.NJSKA  KREDITNA BANKA KRANJ
Tomaž Moztsich
ZLATARNA — URARNA Tarvislo — Trbiž
Via Vittorio Vcneto 12 (300 m od tržnice)
Na zalogi imamo švicarske ure
NEVOIS
po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke
iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se.
Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo
Kranj
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo 45 stavbnih parcel na Klancu v Kranju
1. Za gradnjo 5 individualnih niš
za gradnjo 14 stranskih vrstnih hiš za gradnjo 26 srednjih vrstnih hiš
2. Izklicna cena delne ureditve zemljišča jc:
a) za parcelo za individualno hišo 23.100 din
b) za parcelo za krajno vrstno hišo      18.500 din
c) za parcelo za srednjo vrstno hišo      15.400 din
3. Poleg cene delne ureditve zemljišča se plača še odškodnina za zemljišče, in sicer 24 din za 1 m1.
4. Celotni znesek »c treba plačati v enem obroku do 15. 12. 1970.
5. Varščina je 2000 din.
6. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 9. novembra 1970 do 12. ure. Na ovojnico napišite »Oddaja zemljišča na Klancu — nc odpiraj!«
Prednost pri izbiri parcele ima kdor ponudi več kot
je i/kliena cena po tč. 2.
Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JI.A 6, V. nadstropje, soba št. 4, v ponedeljek od 9.—12. ure in v sredah od 14. do 16. ure.
Slaščičarna-kavarna Kranj
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta
1. 3 servirke za strežbo
2. 2 slaščičarja
3. 2 točajki-prodajalki
4. 1 pomožnega delavca za slaščičarsko delavnico in razvoz
5. 2 pomožni delavki pomivalki
Pogoji:
a) pod L K V ali PK natakarica
b) pod 2. VK ali KV slaščičar
c) pod 3. KV ali PK natakarica ali KV trgovske stroke
d) pod 4. NK delavec'ter vozniški izpit za moped
c) pod 5. NK delavka
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi. Podjetje s stanovanji nc razpolaga. Prošnje naslovite na naslov: Slaščičarna-kavarna Kranj, Tavčarjeva lil. 17. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Turistična poslovalnica »CREINA« Kranj
prireja v oktobru in novembru naslednje izlete:
30.oktobra
popoldanski izlet v Trbiž 31. oktobra
celodnevni izlet po Kanalski dolini in Reziji 14. novembra
celodnevni izlet po avstrijski Koroški 21. novembra
celodnevni izlet po Beneški Sloveniji
Vse informacije vsak dan od 7. do 19. ure v turistični poslovalnici Creina Kranj, telefon 21-022
Prodam KRAVO s teletom. 2ibcrt Stane, Suha 24, Krafll 4690
Prodam drobni KROMPIR. Predosljc 28. Kranj 4691
Prodam 130 kosov OPEKE »folc« in trodelno OKNO * dvojno zapiro. Predosljc 26» Kranj 4692
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 21, Cerklje 4693
Prodam globok OTROsKl VOZIČEK. Rupa 18, Kranj 4694
Prodam macesnove PLOHE. Olšcvek 3, Preddvor
4695
Prodam 12 lepih PUJSKOV, starih sedem tednov. Lah M če 17, Cerklje 46^
Ugodno prodam dva nova sobna KAMINA z vsem potrebnim materialom. Ponudbe poslati pod »kamin« 4697
Prodam tri mesece start* TELEVIZIJO ptaokk). Zupan Agata, Mošnje 1, Radovljica 46'«
Prodam KITARO in OJAČEVALEC.   Bencdik Vinko,
Gorenjesavska 43. Krani
4609
Prodam smrekove DESKE 20 in 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4700 Prodam šest tednov stare PUJSKE. Breg ob Savi 31. Kranj 4701
Prodam ŠTEDILNIK drva. Jelene Aloj/ Jezerska 95 b, Kranj 4702 Ugodno prodam dve P"'"' sli ODEJI. Jezerska cesta Kranj 4703 Prodam    štiri PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg. J* hovče 43 4704 Prodam    dobro ohrani«?«* TE! EVI/.I.ISKI     SPRI I' ^ NIK RR za 900 din. Likar fm Golnik pri blokih 4705 Prodam 50-Iitrski prenos«1 KOTEL  za   kuhanje krm*
Ostanek, Kranj, Skalica '4 4706
Prodam vprežne in traktorske VILE za .obračanje s«".i. MOTOR siemens, 10 K M, nemški PLUG obračalnik "» ročno SMMOREZNICO BivjT 8, Preddvor , 4707
Prodam KRAVO, dobrj mlokarico. Ovsiše 23, Podnart
Prodam čistokrvnega *ko* skega  OVČARJA z rodovnikom, starega tri mesece. Cena 1200 din. Ponudbe po lefonu 061-51-848, Ljubljana 4709
Prodam oljno PEC. PapeJ; Bičkova 9 a, Kranj 47,W
Prodam mlado KRAVO, *J bo v kratkem teletila, in tO* no SLAMOREZNICO. H£|? 77, Komenda 471
Prodam KRAVO. Letenctf j Golnik 47,2
Prodam italijansko p'«'1^ katalitično   PEC   in *«-l,sM PLASC št. 38. Telefon K'.'» 22-576 4713
Pnodam suhe BUTAK£ Uranič Franc, Trstenik Jg Golnik 471
Prodam črn, nov ženski »PERZIJANER« za močnejšo osebo. Ponudbe poslati pod »3000« 4715
Prodam skoraj nov KRZNEN PLAŠČ (avstralska ovca) tcmnosive barve. Velikost št. 46, cona 1400 din. Možnost Plačila v dveh obrokih. Informacije na telefon 23420 v Popoldanskem času 4716
Prodam rabljeno strešno cementno OPEKO in ŠTEDILNIK gorenje. Naslov v oglasnem oddelku 4717
Prodam 400 kosov betonskih ZIDAKOV 20 X 40. Breg ob Savi 24, Kranj 4718
Prodam pet mesecev brejo KRAVO. Srednja vas 5, Šenčur 4719
Prodam PEC na olje gibo 8000 kcal/h. Naslov v oglasnem oddelku 4720
4 MESECE STARE JARC-KE bele, rjave in črne razprodaja zaradi preurejanja vzrejališča z 20% Popustom VALILNICA v NAKLEM pri Kranju.
Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Ogled v lokalu »Drogesan«, Prešernova 19, Kranj 4721
Prodam KONJA in gnojmč-1*0 ČRPALKO na motorni pogon. Sr. Bitnje 25 4722
Po ugodni ceni prodam otroško diatonično HARMONIKO. Osterman Angela, Ulica 31. divizije (pri letnem kopališču), Kranj 4723
Prodam 1000 kg CEMENTA Po 0,35 din. Sp. Bitnje 4 4724
Prodam novo lutzovo PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 4725
Prodam CEMENT. Ljubno 21 4726
Prodam jeklene MODELE 2a strešno opeko z vsem orodjem in 70 kg težkega PRAŠIČA. Mišače 11 pri Oto-cah 4727
Prodam 50-litrski KOTEL brzoparilnik. škofja Loka, Kidričeva 76 4728
Prodam macesnove PLO- j f*E, 150-litrski SOD, dve novi kletni OKNI 70X 150, dve ,,V L1^Nl z »romom« 123X i43- Kutinova 6, Kranj (Orešek) 4729 . Prodam VALILNIK za 200 J*fc. Beton, štirnova 14, Kranj (Primskovo) 4730 . Prodam drobni KROMPIR lg°r. Trata 10, Škofja Loka 4731
Prodam rabljen, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, si-Ve barve, za 500 din. Naslov v oglasnem oddelku 4732
Prodam SPALNICO. Štraus, Oprešnikova 36
Prodam skoraj nove uvože-Je ELEKTRIČNE ORGLE, ^arnke ekosonic, po zelo ugodni ceni, možnost plači- i 2 tudi s čekom. Gašperšič ^mina, Jezersko 63 4734 *TV"°dam 60 kg težkega PRA-,islCA. Zg. Brnik 100, Cerklje 4735
plodno prodam PLINSKO : > c-    Jezerska    cesta 35, ***j 4736
Prodam KRAVO s teletom, Voklo 83 4737
Prodam tri mlade KRAVE in SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Voklo 75 4738
Prodam desni ŠTEDILNIK na drva, TOBI ŠTEDILNIK na drva in MIZO. Černigoj Stane, Cirče 10, Kranj 4739
Prodam trofazno ČRPALKO hidrofor za hišni vodovod. Zg. Bitnje 63, Žabnica 4740
Prodam KRAVO po izbiri. Smlednik 59, p. d. pri Medvedu 4741
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Praše 14, Kranj 4742
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom ali zamenjam za KRAVO. Cerklje 101 4743
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Breg 7, Komenda 4744
Prodam čez 100 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 66, Cerklje 4745
Prodam PRAŠIČA za zakol. Glinje 11, Cerklje 4746
Prodam KORENJE za krmo. Lahovče 62 4747
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 8, Cerklje 4748
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 6, Cerklje 4749
Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA. Cerklje 113 4750
Prodam tri PRAŠIČE težke do 50 kg. Dvorje 45, Cerklje 4751
Prodam macesnove DESKE 25 do 50 mm. Poizve se v trafiki Cerklje 4752
Prodam PRAŠIČKE. Klanec 48, Komenda 4753
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 120 kg. Pšata 3, Cerklje 4754
Prodam dva PRAŠIČA, stara 7 tednov. Zalog 41, Cerklje 4755
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 39
4756
Prodam PRAŠIČA za pitanje. Cerklje 45 4757
Prodam rabljeno strešno OPEKO bobrovec. Cerklje 67 4758
Prodam    malo rabljeno PLINSKO PEČ aida. Gostan (Remic)  Štefka, Šenčur 118 4759
Prodam 2000 kg krmilne PESE, polavtomatski PRALNI STROJ, CENTRIFUGO in Ra-DIO. Olšcvek 3, Preddvor
4760
Prodam 190 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 30, Kranj 4761
Prodam PEČ na olje emo 8. Plevno 11, škofja Loka
4798
Prodam  plemenskega VOLA. Tavčar Matevž, Stirpnik 7, p. Selca nad škofjo Loko 4799
Prodam GROZDJE izabela. Fink Stana, Kranj, JLA 3
4800
Prodam PUNTE in BAN-KINE. Zg. Bitnje 25 4801
PRODAMO 150 m3 »RIZ-LJA« iz vaške gramoznice v Šenčurju. Cena za m3 je 10 din. Interesenti naj se zglasijo v pisarni krajevne skupnosti Šenčur.
Kupujemo dobro seno za krmo.
Informacije in dogovori KŽK Kranj, obrat Kmetijstvo, Begunjska 5
Kupim rabljeno PRIKOLICO adrija. Milivojev Zoran, Jug-Bogdana B 2/III, Zrenja-nin 4762
Kupim dobro ohranjeno sobno OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 4763
Kupim suha DRVA. Bošt-nar, Mrakova 4, Kranj 4764
MOTORNA VOZiLA'
Ugodno prodam MOSKVIČ 403, 59.000 km. Koželj, Moše 27, Smlednik 4765
Prodam ZASTAVO 750, letnik 64, 19.000 km po generalni, nikoli karamboliran, brezhiben. Torkar Alojz, Višelni-ca 18, Gorje pri Bledu 4766
Poceni prodam FIAT 600. Sr. Bela 33, Preddvor 4767
V Kranju ali okolici iščem GARAŽO. Gale, Gosposvet-ska 19, Kranj 4768
Iščem GARAŽO v Kranju ali okolici. Telefon Kranj 22-682 4769
Prodam FIAT 750, letnik 1961, po generalni. Eljon, Tekstilna 5, Kranj 4770
Prodam FIAT 1300 ali zamenjam za 750. Suha 24, Kranj 4771
Takoj ugodno prodam OSEBNI AVTO pcugcot 204 v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4772
Po ugodni ceni prodam TA-UNUS 17 M, letnik 1960, tehnično pregledan. Naslov v oglasnem oddelku 4773
Ugodno prodam karamboliran AVTO MOSKVIČ, letnik 1965, dam tudi za rezervne dele. Sr. Bitnje 11 4774
Prodam FIAT 600. Sp. Desnica 59 4680
ŠKODO 1966, izredno ohranjeno, 47.500 km, prodam. M. Mohor, Kranj, Vodopivčeva 3 4775
Ugodno prodam karamboli-rano karoserijo zastava 750. Ogled pri kleparju Jožetu Drakslerju na Orehku pri Kranju 4776
Ugodno prodam AVTO ZASTAVA 750, letnik december 1967. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure. Pleško Boris, Radovljica, Staneta Žagarja, n. h. (pri kopališču) 4777
Prodam DIANO 6, letnik november 1970. Pintar, Vešter 16, škofja Loka 4778
STANOVANJA
nt
Oddam opremljeno ali prazno polkletno SOBO. Modrijan, Smledniška 41 a, Kranj 4779
Ogrevano SOBO s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku 4780
V Kranju ali bližnji okolici iščem skromno STANOVANJE ali SOBO s posebnim vhodom. Plačam lahko tudi vnaprej. Cvetka Pire, bencinska črpalka, Kranj, Zlato polje L, tel. 21-262 4781
V Kranju oddam opremljeno, ogrevano SOBO z mrzlo in toplo vodo najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati pod »predplačilo po dogovoru« 4782
ROLETE — lesene, plastične in žaluzije naročite zastopniku ŠPILERJU LOJZE-
j TU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. Pišite, pri-
I dem na dom 4650
P08ISTI
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali staro hišo Kranj-škofja Loka. Ponudbe poslati pod »plačam takoj«
Prodam vseljivo HIŠO pri Tržiču, primerno za večje stanovanje ali za obrt. Ponudbe poslati pod »dogovor« 4784
Prodam takoj vserjivo pritlično STANOVANJSKO HIŠO z garažo v predmestju Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4785
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 3 km od Kranja. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem oddelku
4786
ZIDARJI, POZOR! Prodam starejšo dvostanovanjsko HIŠO, takoj vseljivo, blizu Kranja. Za plačilo zgraditi novo hišo. Ostalo po dogovoru. Kokrški log 14, Primskovo, Kranj 4787
TRISOBNO STANOVANJE s komfortom, sončna lega, 3 km iz Kranja, primerno za vikend, prodam. Poizve se pri Rozmanu, Trojarjeva 42, Kranj 4788
Prodam HIŠO na Zgoši pri Begunjah. Poizve se pri Zak-Šek, Zapuže 10, Begunje
4739
Iščem žensko za VARSTVO otroka 3-krat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku
Na dom sprejmem ADMINISTRATIVNO DELO za prepisovanje na pisalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4790
Iščem ŠIVILJO za delo na domu. Pirih Marija, Pod-brezje 93, Duplje 4791
Zaposlim ŠIVILJO, lahko tudi priučeno za pletenine. Pletilstvo, Grajzar, Valburga 34, Smlednik 4792
IZGUBLJENO
Dne 21. oktobra od Men-cingarjeve ulice do občine izgubljen ščitnik za glavo vrnite proti nagradi v Kranj, Mencingarjeva 1 4793
Našel sem žensiko zapestno URO. Dobi se v Kranju, Stra-žiška 50/b 4794
Od Letenc do Kokrice izgubljeno tablico CE 322-19 vrnite proti nagradi v gostilno Lakner na Kokrici 4795
KOTLE za ŽGANJ EKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SLOVENIJE — PODRUŽNICA KRANJ sklicuje sestanek vseh voznikov motornih vozil »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o končanem šolanju v poklicu voznika motornih vozil (kvalifikacije) zaradi prireditve tečaja. Sestanek bo v nedeljo, dne 25. 10. 1970, ob 9. uri dopoldne v delavskem domu v Kranju, vhod št. 4 4655
Iščem starejšo osebo, ki bi mi denarno pomagala za dograditev nove hiše. Nudim stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4656
Potrebujem večjo količino malih hlevčkov za jaslice. Kdor bi jih napravil, naj se zglasi na naslov: Hrastnik Rezi, Delavska cesta 39, Kranj 4796
Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avto mobile proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA LJubljana, Vodnikova št. 99
Moški, ki je z otrokom iskal na stanovanju 18. 10. 1970 Kešarja Janeza (hišnika), Maistrov trg 7, je nazaj idoč po stopnicah vzel na kljuki nataknjen tranzistor pri gospe Studen Anici, Maistrov trg 7, Kranj. Prinese naj ga na isto mesto, ker je bil opazovan 4797
ZŠAM Tržič bo organiziral v drugi polovici novembra tečaj za kvalifikacijo voznikov motornih vozil. Prijave sprejema do najkasneje 10. novembra tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič 4656
CP Gorenjski tisk DE GLAS sprejme zastopnika za delo na terenu. Zaposlitev je honorarna. Prijave sprejema uprava Glasa, Trg revolucije 1, Kranj
Zahvala
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga mama, žena, sestra, teta
Marija Jenkole
Tončkova mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, posebno Aleševim, So-kovim in Bidlnovim za vso pomoč. Najlepše se zahvaljujemo vsem za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred.
žalujoči: sin Milan, mož Franc, brat Janko z družino, sestre Angela, Tona, Ančka z družinami in Pavla ter drugo sorodstvo Prebačevo, 20. oktobra 1970
V sredo popoldne se je pod težo traktorske prikolice, naložene z zeljem vdrl most na na stranski cesti proti Naklem. Cesta je tako neprevozna. Da bi problem čimprej rešili, Nakelčani predlagajo gradnjo novega betonskega mostu, (jk) — Foto: F. Perdan
Požar
V torek, 20. oktobra, zjutraj je začel goreti hlev, last KZ Škofja Loka na Blegašu. Požar je nastal zaradi izrabljenih dimnih cevi v podstrešju kuhinje, ki je priključena hlevu. S kuhinjskega podstrešja se je ogenj razširil na celoten hlev. Poslopje je pogorelo v celoti, škode je za 50.000 din.
Nov potrošniški center
Veletrgovina Živila Kranj bo v torek ob 17. uri v Bri-tofu odprla nov potrošniški center. V potrošniškem centru bo moderna samopostrežna trgovina (185 kvadratnih metrov), skladišče (105), bife s kuhinjo (78). Potrošniški center bo imel za 6900 litrov hladilnih omar in bo med najmodernejšimi na Gorenjskem.
Avto rally Loka 70
Na startu bo gneča
Danes se bo škof ji Loki za. čel dvodnevni rally Loka 70, ki ga organizira domače avto moto društvo in katerega pokrovitelj je Ljubljanska banka. Kot smo zvedeli, so prireditelji do včeraj (petek) zbrali okrog 70 prijav. Rally namreč velja za republiško prvenstvo.
Voznike čaka 610 kilometrov dolga pot, razdeljena v 9 etap. Start in cilj sta v škofji Loki. Zmagovalec vsakega izmed štirih tekmovalnih razredov preime 400 din, drugouvrščeni 250, tretjeuvr-ščeni 180, četrtouvrščeni 120 in petouvrščeni 80 din. Absolutno najboljši dobi še darilo v vrednosti 500 din, ekipa z najmanj kazenskimi točkami pa denarno nagrado 1000 din. Na sporedu je tudi preizkus točnosti in spretnostna vožnja. (—ig)
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage plemenite mame, žene in sestre
Francke Lampe
roj. Koželj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnj: poti, ji poklonili vence in cvetje, z nami sočustvovali ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Capudru, ki ji je lajšal bolečine v težki in hudi bolezni. Iskrena hvala tudi sosedom, duhovščini in pevcem, posebno zboru iz Velesovega ter gospodu Ludviku Zajcu za lepe tolažile besede in g. Klemen-čič Hal k i
žalujoči: mož Lojze, hčerka Brigita, sinova Zdrav-ko in Jožko, sestra Manca, Micka in Marjeta z družino
Sp. Brnik, 18. oktobra 1970
Zahvala
Ob nenadni izgubi moža in očeta
Antona Vovka
se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč in sorodnikom, vsem darovalcem cvetja, enako delovnemu kolektivu IBI za darovana venca, vsem, ki so nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se obrtnikom za spremstvo pri pogrebu ter č. duhovščini, še enkrat vsem in vsakemu iskrena hvala.
žalujoče družine: Vovk, Verlič in Grašič
Grad, 17. oktobra 1970
OPROSTILNA SODBA ZA UBOJ
Okrožno sodišče v Kranju je oprostilo 32-letnega Radojico Djerkoviča iz Bobovka, obtoženega uboja. Djerkovič jc 18. januarja letos v gostilni Zlata riba v Kranju med pretepom z lovskim nožem zabodel Huseina Koljenoviča. Ta je zaradi hudih ran dva tedna kasneje umrl v bolnišnici. Djerkovič je med pretepom ranil tudi Vehbijo Djeliloviča. Sodišče se je pri razsodbi opiralo na mnenje psihiatra. Ta je po pregledu obtoženca menil, da se ta zaradi vinjenosti in drugih okoliščin ni mogel obvladati in preceniti usodnosti svojega dejanja.
POLDRUGO LETO ZA ROPARSKI NAPAD
Milana Davidoviča, starega 21 let z Jesenic, je okrožno sodišče v Kranju obsodilo na poldrugo leto strogega zapora zaradi roparskega napada.
Davidovič je sredi februarja letos na Jesenicah z bokser-jem napadel Stanislava Žgajnerja in mu hotel vzeti denar. Zgajnarja je z udarci po glavi zbil na tla in mu iz zadnjega hlačnega žepa potegnil denarnico. Napadenemu pa je uspelo zgrabiti denarnico in poklicali na pomoč. Davidovič se je prestrašil in zbežal. Žgajner je napad takoj prijavil na postajo milice. Kmalu po prijavi so Davidoviča prijeli.
nesreče
TRČENJE V KRIŽIŠČU
V križišču škofjeloške in Medetove ceste v Kranju je v torek, 20. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Bajželj iz Kranja trčil v kolesarja Vlastimira Stojko* viča prav tako iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ker * voznik izsilil prednost pred kolesarjem. Ta pa ni imel na kolesu prižgane luči. Stojkovič je bil v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
PRITEKLA PRED AVTOMOBIL
Pri osnovni šoli v Naklem je v torek zvečer voznik osebnega avtomobila Alojz Grašič iz Srednje Bele zadel l2-'c,tn Vanjo Fende iz Naklega  Deklica je pritekla na cesto r/j avtobusa. Voznik trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči jc oi deklica huje ranjena.
PEŠEC HUJE RANJEN Na Kidričevi cesti v škof j i Loki je v torek zvečer vozn* osebnega avtomobila  Marjan  Kune  iz Idrije zadel Aloj Novca Iz škofje Loke, ki je po desni strani potiskal P*«g seboj dvokolnico. Huje ranjenega Alojza Novca so prepelj v ljubljansko bolnišnico.
TRČENJE V OVINKU
V sredo, 21. oktobra, sta na cesti prvega reda med ^e'^ in Gozd-Martuljkom trčila dva avtomobila. Voznik os^Dne*L avtomobila Vladimir Jug iz Ljubljane jc zaradi neprimer hitrosti v nepreglednem ovinku zavozil v levo, pri tem trčil v nasproti vozeči avtomobil, voznik Adi Rozman z Je nic. Pri trčenju se je odtrgal del pločevine in priletel v vet bransko steklo avtomobila nemške registracije, vozil ga Jožef Oberrascher. V nesreči so bili hudo ranjeni: Anica ' Adi Rozman in Tomaž Rozman. Odpeljali so jih v jeseni bolnišnico.
DEKLICA UMRLA
V vasi Bukovica v Selški dolini je v Četrtek, 22. oktobr* popoldne voznik osebnega avtomobila Franc Rajgelj » e Biten j zadel 6-letno Simono Haine, ki je nenadoma z de^ strani skočila na cesto. Voznik je kljub zaviranju in unn ^ nju v levo deklico zadel in zbil po cesti. Deklica se je 1 tf hudo ranila, da je kmalu po prevozu v Zdravstveni dom škofji Loki umrla.
ZANESLO GA JE V OVINKU
Pri vasi Sp. Brnik je v četrtek nekaj pred sedl??>0p* zvečer voznik osebnega avtomobila Anton Kosec iz vozil skozi ovinek z neprimerno hitrostjo. Zato je avto ^ zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri P^^jcj avtomobil, vozili ga je Margareta Kejžar iz Kranja. vo -c se je umaknila s polovico vozila s cestišča. Kljub temu i ^ prišlo do trčenja. V nesreči ni bil nihče ranjen, Škode i za 10.000 din,  ' L"
8	6	1	1	162:111	13
9	6	1	2	166:136	13
8	5	1	2	146:112	11
8	5	1	2	158:137	11
8	5	0	3	151:118	10
8	4	2	2	128:116	10
8	4	0	4	131:131	8
8	3	1	4	162:163	7
8	2	0	6	126:145	4
8	1	1	6	119:165	3
9	0	0	9	132:235	0
Ljubljanska conska rokometna liga — moški
Dva v vodstvu
Do konca jesenskega dela tekmovanja v ljubljanski conski ngi sta ostali samo še dve koli. V devetem kolu so pomembno zmago zabeležili rokometaši Kamnika. Ekipa Dupelj je brez posebnih težav zmagala v Medvodah. Presenetljivo visoko so izgubili rokometaši iz Kranja proti Olimpiji v Ljubljani.
Rezultati: Kamnik : Krmelj 29:14, Olimpija : Kranj 32:17, Medvode : Duplje 13:22, Hrastnik : Mokerc 14:12, Zagorje : Sevnica 21:19. Lestvica: Hrastnik
Zagorje
Olimpija
Sevnica
Kranj
Duplje
Križe
Kamnik
Mokerc
Krmelj
Medvode
V ženski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: utim-Pija B : Kranj 10:24, Borec : Sava 17:10, Usnjar : šešir 20:9, Kamnik : Alples B 23:4, Steklar B : Slovan B 6:10.
Vrstni red: 1. Slovan B 12, 2. Borec 11, 3. Kamnik 10, 4. ysnjar 10, 5. Kranj 10, 6. Sava 8, 7. Steklar B 6, 8. Olimpi-Ja B 2, 9. šešir 1, 10. Alples B 0. J. Kuhar
Gorenjska nogometna liga
Tokrat dve presenečenji
Q..V okviru gorenjske nogometne lige so člani v nedeljo 'grah osmo kolo. Rezultati: Lesce : Preddvor 8:1, Predo-2-4 ^PodbrczJc 11:0, Jesenice : Šenčur 2:3, Alples : Kranj Dre i , : .KroPa 2:1. V vodstvu je Šenčur z 12 točkami ? n    cscan">i, ki imajo prav tako 12 točk in Jesenicami
iutočkami itd-
gla n nC' pa so zaDeležiu naslednje rezultate: Tržič : Tri-nn>V| i ' : Kranj 1:3. V vodstvu je Triglav s 13 točkami
T,' Jc.senicami in Kranjem. pr . Pionirski ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati Kn     '° : Po«brezje 2:0, Jesenice : Šenčur 2:1, Alples kr   • A 2:3, Naklo : Lesce 2:4, Tržič : LTH 1:0, Triglav A toTv       16:0' Tr»Slav B : Trboje 1:1. Prvi je Triglav A z 20
'-Kam, pred jrbojami z 18 itd. P.Novak
Gorenjska rokometna liga
Jeseničani še v vodstvu
V nedeljskem kolu I. gorenjske lige so pravi podvig naredili rokometaši Križ B, ki so na vročem igrišču v škofji Loki iztržili točko z domačini. Dobro igro so v Radovljici prikazali tudi rokometaši Tržiča B, saj so Radovljičanom dokazali, da v Tržiču vzgajajo nov rod rokometašev. Kranjska gora in Alples sta dosegla zmagi nad Zabnico in Savo. Kranj B je kljub zmagi nad Jesenicami tekmo izgubil, ker sta spet v ekipi nastopila Bernard in Arh.
Rezultati: Radovljica : Tržič B 9:10, Kr. gora : žabnica 26:17, Šešir : Križe B 14:14, Kranj B : Jesenice 28:10 (0:0), Sava : Alples 20:27.
Lestvica:
129: 70 lit: 60 127: 87 124:118 110:112 90:102 85: 97 65: 90 90:116 82:141
14 10 9
Polfinale za rokometni pokal SRS
Tržič : Slovenj Gradec 14 : 7
TRZIC — Rokometno igrišče na Zalem Rovtu, polfinale za rokometni pokal SRS za področje Slovenije, gledalcev 100, sodnika: Bukovec (Celje),  Božinovič (Golnik).
TRŽIČ: Laibacher, Ahčin, N. Hladnik 3, Kralj, Gros 1, Teran 4, Dovžan, P. Hladnik 1, Mrak 1, Jakšič 4, Jane.
SLOVENJ GRADEC: Gabri-jelčič, Kernec, Tiršek 1, Golo-granc 4, Krevh, Naglic, Jeri-ček, Ermenc 2, štumberger, Ocepek, Pogorelčnik.
Tržičani so v sredo na domačem igrišču pokazali eno od boljših iger v letošnji sezoni. Z dobro igro v obrambi in napadu so premagali goste in se jim tako revanžirali za nedavni poraz na domačem igrišču v tekmi za točke. Najboljši pri domačinih je bil vratar Laibacher, pri gostih pa Gologranc.
Tržičani se bodo tako v finalu srečali s slovenskim predstavnikom v I. zvezni ligi ekipo Celja.
-dh
Občinski jesenski kros na Jesenicah
2:58,4 (ŠŠD
Jesenice Alples Šešir
Radovljica Kr. gora Sava Tržič B Kranj B Križe B Žabnica
V drugi gorenjski ligi je za presenečenje poskrbela ekipa Besnice, ki je v Kranju premagala favorizirano ekipo Dijaškega doma. Preddvorčani so v Stražišču premagali ekipo Kranja C, medtem ko je šešir B na domačem terenu odpravil solidno ekipo Krvavca.
Rezultati Dij. dom : Besnica 10:12, Radovljica B : Storžič 10:0, Kranj C : Preddvor 16:23, šešir B : Krvavec 28:22, Duplje B : Alples B 28:24.
Lestvica:
Besnica	7	7	0	0	126: 86	14
Kranj C	7	6	0	1	115: 86	12
Preddvor	7	5	0	2	133: 59	10
Krvavec	7	4	1	2	156:111	9
Duplje B (— 1)	7	4	0	3	112:102	7
Radovljica B	7	2	1	4	73:102	5
Dij, dom	7	2	0	5	100:113	4
Šešir B	7	2	0	5	108:152	4
Alples B	7	1	0	6	102:160	2
Storžič (— 3)	7	1	0	6	47: 98 -	- 1
					D. Humer	
Na občinskem jesenskem krosu, ki ga je priredila občinska zveza za telesno kulturo Jesenice, je sodelovalo 340 tekmovalcev.
Rezultati
ML. PIONIRJI — (400 m): 1. Dušan Osojnik — 1:30,6 (ŠŠD Žirovnica), 2. Bojan Kuhar — 1:32,0 (ŠŠD Kr. gora), 3. Andrej Meterc — 1:32,8 (ŠŠD Žirovnica).
ML. PIONIRKE — (400 m): L Anica Bohinc — 1:40,2 (ŠŠD Žirovnica), 2. Martina Purgar — 1:42,0 (ŠŠD Kor. Bela), 3. Ivanka Roškar — 1:42,2 (ŠŠD Žirovnica).
PIONIRJI — (600 m): 1. Rajko Pretnar — 2:25,9 (ŠŠD Kr. gora), 2. Drago Horvat — 2:27,6 (ŠŠD P. Vo-ranc), 3. Maks Pogačar — 2:28,1 (ŠŠD Žirovnica).
PIONIRKE — (600 m): 1. Nada Gričar — 2:36,6 (ŠŠD P. Voranc), 2. Lidija Baloh — 2:37,0, 3. Sonja Rožanc — 2:42,5 (obe ŠŠD Žirovnica).
ST. PIONIRJI — (800 m): 1. Franc Rebolj — 2:53,8 (ŠŠD T. Cufar), 2. Joško Selak — 2:56,9 (ŠŠD Žirovnica), 3. To-
ne Djuričič Mojstrana).
ST. PIONIRKE — (600 m): L Draga Jančar — 2:353, 2. Meta Vovčak — 2:37,4 (obe ŠŠD Žirovnica), 3. Mara Cuznar — 2:38,0 (ŠŠD Kr. gora).
MLADINCI — (1000 m): 1. Franci Tajnikar — 3:09,1 (AK Jesenice), 2. Darko Rosen-stein — 3:20,2 (ŠŠD Kovinar Gimnazija), 3. Jurij Hudnik
— 3:21,7 (ŠŠD Kovinar Gimnazija).
MLADINKE — (800 m): 1. Nevcnka Mlačnik — 3:17,0 (Gimnazija), 2. Zdenka Jalen
— 3:41,3 (ŠŠD Žirovnica), 3. Marta Zupan — 4:14,4 (ŠŠD Kr. gora).
ČLANI — 1800 m: L Marko Dakskobler — 5:21,4 (AK Jesenice), 2. Stane Brus — 5:43,6 (SK Jesenice), 3. Milan Brus — 5:50,5 (Gimnazija).
Z. Felc
"ecana otvoritev SP v gimnastiki, — Foto: F. Perdan
Motokros
Prvi Špendai
V Ročevnici pri Tržiču ..je športna komisija pri AMD Tržič pred dnevi priredila društvene, dirke v mptokrp-Su z mopedi. Nastopilo je 30 tekmovalcev, ki so na progi ^pokazali izredno- zagrizenost [in borbenost. Sklepna dirka bo kot vsa leta doslej na dan
jniiirilM ?? .m¥fnVTTn 7r 1 S Hwm»JMi——- duh
prihodnje loto pa imajo v načrtu, da bodo organizator meddruštvenih dirk.
Favorit dirke Mokorel je imel smolo, saj mu je že v prvi vožnji zatajil motor in tako zasedel šele tretje mesto.
Rezultati: 1. Špendal, 2. Pfvk, ' 3. Mokorel, 4. Kavar,
1xp	r	a	š a n	j e
3 o	d	g	ovo	r i
Zima nas j t pred dnevi že »pozdravih.« in hkrati opozorila, dn je skrajni čas za nabavo ozimnice. In ker ozimnica ni ravno majhen strošek, včasih pa jo je tudi težko dobiti, smo na treh krajih popra-šali, kako je lotos s preskrbo, izborom in seveda s cenami?
MARIJA KALIŠNIK iz Cankarjeve ulice 8 v Tržiču:
»Smo 3-članska družina in imamo 3-sobno stanovanje. Mož je upokojen, jaz pa delam v Bombažni predilnici Tržič. Drva oziroma kurjavo za zimo že
imamo in nas je veljala okrog 100 tisoč starih dinarjev, sadje mi je preskrbela hčerka, krompir pa so kar po hišah prodajali in smo ga kupili 250 kilogramov po 85 starih dinarjev. Sedaj bom še v podjetju naročila del ozimnice, potem pa bo za zimo kar dovolj. Lahko rečem, da z nabavo ni ravno velikih težav, znesek za ozimnico pa tudi ne bo ravno majhen.«
MARIJA RONčELJ iz Radovljice, Cankarjeva 1:
»Honorarno delam v gostilni Avguštin, z možem pa imava 15-letno hčerko. Lani smo dobili ozimnico doma, letos pa imamo za zdaj šele kurjavo. Krompir bomo najbrž do-
bili doma pri starših, po drugo pa bo treba v zadrugo. V zadrugi pravijo, da majo še nekaj sadja in upam, da bo šlo vse po sreči. Čeprav smo samo trije in imamo pri stanovanju še malo vrtička, bo končni račun kar precej velik.«
MARIJA CVIRN iz Škof je Loke:
»Krompir in čebulo sem že kupila, ostalo ozimnico pa bom kupovala sproti, saj je loški trg kar dobro založen. Krompir sem plačala po 75 dinarjev, čebulo pa po 300 dinarjev. Tudi jabolka bom še kupila. Lani sem jih plačala po 120 dinarjev in so bil kar lepa. Upam, da jih bom tudi letos dobila po takšni ceni. Pravkar pa kupujem premog.«
A. Ž. — J. K.
Kranjski skakalci v ČSSR
Pod vodstvom trenerja Iva Konca so v četrtek odpotovali na veliko mednarodno tekmovanje v Bansko Bystrico (CSSR) skakalci kranjskega Triglava: Marjan in Franci Mesec, Jože Kapu Sin in Janez Bukovnik. Nastopili
bodo na 65 metrski plastični skakalnici, kjer bodo tekmovali tudi vsi najboljši skakalci ČSSR, NDR in Poljske ter nekateri ostali jugoslovanski skakalci: Smolej, Jurman in Dolhar ter kombinator -ci Dovžan, Gorjanc in Gro-sar. J. J.
XVII. svetovno prvenstvo v gimnastiki odprto
Nekaj tisoč gledalcev, ki pa so le deloma napolnili tivolsko dvorano, prizorišče letošnjih obračunov med najboljšimi telovadci petih celin, je minuli četrtek zvečer lahko uživalo v zares enkratnih nastopih plesnih, baletnih in folklornih skupin ter mladinskih telovadnih vrst, s katerimi je prireditelj popestril svečana otvoritev Gimnastike 70.
Po uvodnem govoru predsednika organizacijskega komiteja SPG Zorana Poliča in predsednika Mednarodne gim-nastične zveze (FIG) Arturja Gardnerja, ki sta gostom zaželela kar največ športne sreče in izrazila prepričanje, da se bodo v Ljubljani dobro počutili, je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher v imenu pokrovitelja maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita proglasil XVII. stevno prvenstvo v orodni telovadbi za odprto. Še prej so se pa prostrani podij sredi hale zgrnile ekipe vseh 33 držav-udeleženk. Prizor je bil čudovit; občinstvo si ni moglo kaj, da nc zaploskalo postavnim dekletom in fantom, katerih pisana oblačila so oder spremenila v eno samo paleto živih barv. Najbučneje je seveda pozdravilo jugoslovansko vrsto z Mirom Cerarjem na čelu.
Po svečanem delu so telovadci napravili prostor članom folklornega ansambla France Marolt in baletnemu zboru SNG Ljubljana, ki sta ob spremljavi godbe na pihala ljubljanske milice in zbora RTV pod taktirko avtorja kompozicij Bojana Adamiča navzočim predstavila nekaj svojih najboljših plesnih točk. Sledil je cel niz izredno domiselnih nastopov pionirjev TVD Partizan Kidričevo ter mladincev in mladink
TUDI TO SE ZGODI
Ko so na sredini seje radovljiške občinske skupščine razpravljali o uvedbi umetnega osemenjevanja govedi tudi na bohinjskem območju (razen Koprivnika, Gorjuš in Podjetja) In o tem tudi dopolnili občinski odlok, je eden od odbornikov predlagal: »Umetno osemenjevanje bi morali zagotoviti tudi ob sobotah in nedeljah, kajti krave ob sobotah in nedeljah ne čakajo.« Nekdo pa ga Je v šali dopolnil, da bi se morda dalo sporazumeti, da M tudi pri tem uvedli proste sobot«, in nedelje.
TVD Partizan Maribor. Da bo to zares vrhunska športna prireditev, pa šo dali slutiti
akrobatski skoki, salte in premeti telovadcev prvega razreda, ki jih je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom. Organizatorjem velja iskreno čestitati, saj so pripravili otvoritev, kakršnih smo doslej videli le malo.
I. G. — D. H.
Veliko gorenjskih
mladincev na proslavi v Idriji
V nedeljo, 25. oktobra, se bodo v Idriji zbrali mladi iz vse Slovenije, da bi kar najbolj slovesno počastili srebrni jubilej OZN, ki je bila ustanovljena v San Franciscu na ta dan pred petindvajsetimi leti. Petdeset dežel, med njimi tudi Jugoslavija, je še vseh ožarjenih od plamenov druge svetovne vojne, podpisalo ustanovno listino OZN in s tem svečano obljubilo, da bodo budno skrbele za mir v svetu. Tudi proslava v Idriji bo mogočna manifestacija slovenske mladine v boju za mir.
Vabilo na proslavo, ki ga je vsem mladim poslal republiški odbor za proslavo OZN, je tudi na Gorenjskem dobilo velik odmev. Iz Kranja bo v nedeljo ob 6.45 izpred kina Center odpeljalo kar deset avtobusov mladih. Jeseniških mladincev bo na proslavi okrog 120. Včeraj so že imeli proslavo 25 letnice OZN v dvorani pri Jelenu na Jesenicah. Jože Hartman, član republiškega odbora za pripravo proslave OZN, je govoril o pomenu te organizacije. Člani kluba OZN na šoli Toneta čufarja so prav tako včeraj, pripravili simbolično
zasedanje generalne skupščine, na katerem so govorili o položaju mladine v svetu, škofjeloških mladincev se bo, po dosedanjih pedatkih, odpeljalo v Idrijo okrog 120, verjetno pa jih bo več, ker prijave še vedno prihajajo. Tudi v škof ji Loki so že imeli proslavo 25-letnice OZN. I« Radovljice se bo udeležilo proslave okrog 50 mladincev.
L. Bogataju
Očesni zdravniki na Bledu
V četrtek se je v hotelu Golf na Bledu začelo 7. posvetovanje očesnih zdravnikov iz Slovenije in Hrvatske, na katerem sodeluje okoli 100 zdravnikov specialistov. V referatih in razpravi bodo v ^reh dneh obravnavali najnovejša dognanja pri zdravljenju očesnih bolezni in prikazali rezultate svojega Pra^" tičnega dela na tem področju, si
Dodatna posojila za nakup ali dograditev stanovanj
Gorenjska kreditna banka Kranj je pred kratkim sklenila, da bo vsem svojim stanovanjskim varčevalcem zaradi podražitev pri gradnji ali nakupu stanovanj odobrila dodatna posojila. Dodatna posojila bodo od • brili tistim stanovanjskim varčevalcem, ki bodo s povečanim posojilom dogradili hišo in šest mesecev po odobritvi posojila predložili uporabno dovo. ljenje in tistim, ki bodo s posojilom pokrili nastalo razliko in hkrati poravnali zahtevano kupnino za stanovanje.
Sklenili so, da dodatno posojilo lahko znaša največ 60 odstotkov od že
odobrenega posojila Prl Gorenjski kreditni banki in hkrati ne sme biti večje od treh milijonov starih dinarjev. Ta posojila bodo morala biti porabljena najkasneje v 6 mesecih od odobritve. Najdaljši rok za vračilo dodatnega posojila bo Šest let, obrestna mera pa Šest odstotkov na leto.
Banka bo sprejemala prošnje za dodatna po*0" Jila zasebnim stanovanjskim varčevalcem do » decembra letos. Interesenti pa lahko dobijo P«"* podružnicah Gorenjs*« kreditne banke tudi druga navodila za dodatni posojila.
A. t.