V e s t n i k. Nekrolog za nekrologom se vrsti v podlistku BUčiteljskega Tovariša". Že to je dokaz, kako dobro se godi — pionirjem prosvete. Signum temporis! Ko bi nam dali primernih sredstev, bi gotovo ne zapadali tako hudo — boginji Morani! K imenovanju c. kr. okr. šolskih nadzornikov. Pod tem poglavjem čitamo v sobotnem BSlovencu" te znamenite besede: BDo letos je bila vedno navada, da je vlada imenovala vsacih 6 let krog novega leta okrajne šolske nadzornike. Ker je imenovanim potekla z novim letom 1907. funkeijska doba, se je vobče pričakovalo, da bodo novi nadzorniki vsaj za Veliko noč imenovani. Zgodilo se ni. Zakaj, tega ne vemo. Zadeva se pa bo menda vendar do začetka novega leta uredila, kar bi bilo v interesu šolstva nujno želeti. Mi smo resnični prijatelji šolstva. Želimo torej, da se to izvrši v versko-nravnem duhu, kakor je to ustanovljeno v držav. šolskem zakonu ia kakor je to tudi nedavno sara cesar v prestolnem govoru izrecno poudarjal. Nikakor nam ni torej vseeno, kdo bo za bodočih šest let vodil in nadzoroval naše ljudsko šolstvo. Pričakujemo torej od c. kr. vlade, da bo postavila na ta mesta može, ki bodo dajali v vseh ozirih garancijo za tak razvoj šolstva. Ker je imenovauje nadzornikov stvar c. kr. vlade, smo dosedaj molčali. Po imenovanju smo bili pa namenjeni govoriti in ravnati tako jasno in brez ozirov, kakor bo treba. Tudi sedaj ne bi o tem pisali, pa neki srboriti liberalni učitelj, ki ima menda najbolje zveze z merodajnirai krogi, je zabevskal po predalib BSlov. Naroda". Privoščil si je dobrepoljskega nadučitelja g. Primožiča, ki je baje kandidat za nadzorniško mesto. Za to pa baje ni sposoben, ker je politično prononciran. (Tudi veliki bogovi: Dimnik, Jelenc, Gangl, Žirovnik itd. in kar je še malih liberalnih polbogov v mestu in na deželi, ne boste mogli postati nadzorniki!), je politični priganjač klerikalnih shodov (nam ni znano, da bi kak pošten človek koprnel po slavi Cesnika, Brceta i. dr.) in da je znan zaradi vzornega vodstva posebno v gospodarskem oziru na gluhonemniei. Ta argument je posebno imeniten! G. Priraožič je bil imenovan za nadu.itelja in je zdaj prišel v terno za nadzornika, ker vlada ve, daje on za to sposoben, da jeeden najboljših učiteljev inpedagogov, kar jih ima naša dežela. Ali misli dopisnik, da bo vlada imenovala kakega notoričnega pijanca? To zlobno notico je rodila zgolj gola zavist in strankarska nevoščljivost. Mi vemo, da so se pod njegovim voistvom razmere na dobrepoljski šol. tako temeljito na dobro izpremenile, da naj bi si tako vodstvo za zgled vzeli vsi rvzorni" voditelji naših šol, ki samo čez ljudstvo zabavljajo, da je šoli sovražno, da zanjo nič ne žrtvuje, mesto da bi sami kaj za šolo storili. Mi hočemo le še nekaj opomniti. Liberalizem ima mnogo madežev. Najgrši pa je vedno nehvaležnost. Javno je znano, da je liberalnemu učiteljstvu ravno Primožič ustanovil hranilnico in tiskovno društvo, na kateri društvi so zelo ponosni. Kakšni slavospevi bi se peli, ako bi stopil n. pr. ženijalni, izvirni pisatelj Jaka Dimnik, ali veleučeni profesor Luka Jelenc, ali slavni dramaturg Bertl Gangl. Tako domišljavo človeče se ti vsede, pa diktira po nNarodu", da se naj umakne terno! No, nam je vseeno, kaj vlada stori, saj je ona sama odgovorna. Skrbeli pa bomo, da potisnemo v kot take izbruhe domišljavosti in našli bomo sredstva, da izrujemo tak plevel in ga vržemo tja, kamor spada. Sloveuskim poslancem pa priporočamo to zadevo. Sicer bomo pa o tej stvari še pisali". — Tako BSlovenec". Nam seveda neizrečno imponira skrb tega .resničnega prijatelja šolstva", ki se z njo zavzema, da bi so imenovanje okr. šol. nadzornikov izvršilo v versko-nravnem duhu. Zato BSlovenčevemu" dopisniku v začptku citirane notice .nikakor ni vseeno, kdo bo bodočih šest let vodil in nadzoroval naše ljudsko šolstvo". Toda preden je dospel do konca svojega programatičnega komunikeja, se mu je ta skrb že ohladila, saj piše s primerno resignacijo: ,,No, nara je vseeno, kaj vlada stori, saj je ona sama odgovorna". A med tem »nikakor ni vseeno" in med nnam je vseeno" je ta prijazni in duhoviti BSlovenčev" pedagog kar po dvakrat zlasal tovariše Dimnika, Jelenca, Gangla, Zirovnika, kar popolnoma odgovarja načelom versko-nravnega duha, ki bo odslej namesto ministrstva imenoval šolske inšpektorje. Gorje imenovanim tovarišem, zakaj versko-nravni duh bodočih nadzornikov že poskrbi, da bodo potisnjeni Bv kot taki izbruhi domišljavosti". Prosimo: izbruhi domišljavosti in kot — to niso mačkine solze! — Dvakrat gorje imenovanim zavržencem, zakaj versko-nravni duhovi že dobe sredstva, Mda izrujemo tak plevel in ga vržemo tja, kamor spada". In da se to čimprej zgodi, kličejo versko-nravni duhovi na pomoč slovenske poslance, naj justificirajo ta plevel! In zatorej tri_rat gorje! — Toda zadeva ni tako tragična, kakor se vidi na prvi pogled. Zakaj resnica ,je, da ni nihče izmed teh obsojencev rzabevskal po predalih Slovenskega Naroda", ki si je privoščil dobrepoljskega nadužitelja g. Primožiča. Ker niso torej imenovani tovariši nič krivi, da se zavzema versko-nravni duh za dobrepoljskega nadueitelja, jim je v tolažbo prepričanje, da igra tudi v tem primeru .Slovenec" staro ulogo lažuika in denuncijanta. In to je slaba družba za versko-narodnega duha, a vsa čast je za tiste, ki stoje izven take družbe! To je vse, kar bi iraeli povedati o tej zadeviei. Kar se tiče Primožiča sainega, je zaradi nas lahko desetkrat nadzornik. Bili so nadzorniki, ki so hodili z učiteljstvom, bili so tudi taki, ki so bili proti njemu. Tem poslednjim se ni nikdar in nikjer dobro godilo. To je njihova stvar. Oe bo Primožič nadzornik, bomo eenili njegovo delovaDje in pisali o njem tako, kakršno bo — nič več in nič manj. Doslej mu nismo rekli žal besede, dasi je bil do preselitve v Dobrepolje našega mišljenja. Eekli mu nismo niti ene besede, ko je vlačil naš list brez vsake potrebe po volilnih shodih Jakličevih, Vse to je njegova privatna zadeva in zabava, in na kmetih je treba tudi nekoliko razvedrila. Drugače je seveda z javnim fuukcijonarjem. In naj povemo še euo: Da pišemo danes o Primožiču, je kriv -Slovenec". Ge bi nas on ne izzval, bi molčali. In ee ni to Primožiču všeč, naj se zahvali BSlove_cu". Zaslug, ki si jih je pridobil za izpupolnitev naše organizacije in za ustanovitev našega denarnega zavoda, mu ni nihče jemal in mu jih nihče ne jemlje. Ker pa je sedaj Priraožič drug mož, nego je bil, ne čutimo rni nobene obveznosti, da bi peli slavo njegovemu značaju! V Št. Jakobu y Rožu se vrši dne 14. t. ra. velika slavnost ob blagoslovljenju temeljnega kamena nNarodne šole". Razpisano je mesto učitelja-voditelja v Javorjah na Gorenjskem. Prošnje e. kr. okr. šol. svetu v Kranju. JLoiicert in ples prirede koprski učiteljiščniki v Trstu pri Sv. Ivanu dne 14. julija 1907 v prostorih nNarodnega doma" v korist -Dčiteljskemu konviktu". Pri koncertu igrajo učiteljiščniki. Vstopnina h koncertu 60 v.; k plesu 1 K, dame proste. Začetek točuo ob V29- uri. Ker je čisti dobiček namenjen nO6iteljskemu konviktu" v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo koprški učiteljiščniki Eongres svobodomisleeev se vrši meseea deeembra v Pragi. Na kongresu bode govorili tudi Maksim Gorki, Oesare Lombroso in Eraest Haeckel. KaJ je storiti ob nevllitl pod milini nebom? Oe prehiti koga nevihta pod milim. nebom, je skrajno nevarno zatekati se pod hraste, topole, javorje in breze, sploh vsa listnata drevesa, ker v taka najrajše trešči. Najbolje je izbrati kak prostor brez dreves in tara leči na tla, dokler nevihta ne preide. Pužke in sploh železnino je najbolje položiti daleč od sebe, ker ima veliko privlačnost za elektriko. Takisto se je tudi ogibati vod vsake vrste, ker izborno prevajajo elektriko. ,,DneYnIk", ,,Kazdeliter učira" in ,,Ročni katalog" niso nradul spisi. V začetku pretečenega šolskega leta je zahteval za šolski arhiv tovariš Janez Pezdič, nadučitelj na deški šoli v Kranju, od podrejenega mu učiteljstva nDnevnik" in -Eazdelitev učiva". Tamkaj službujoei učitelj Vilibald Eus pa omeujenih dveh knjig ni oddal, ker je bil mnenja, da to nista uradni knjigi. Precej nato pa je dobil od c. kr. okrajuega šolskega sveta v Kranju ukaz, da mora obe knjigi nemudoma izročiti šolskemu vodstvu. Dotienik je to tudi storil, obenem pa se je pritožil proti temu na c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, ki je rešil to pritožbo za učiteljstvo ugodno. C. kr. deželni šolski svet se je pri tozadevnem utemeljevanju med drugim skliceval na § 136. šolskega in učnega reda, ki teh spisov sploh ne pozna, in pa na svoječasno lastno odredbo zdne3l. maja 1902, št. 345, z izrečnim poudarkom, da je siuatrati ti dve knjigi, kakor tudi .Eočni katalog", kot zasebno last dotičnega u.itelja. Na podlagi tega ukrepa sta se morala vrniti pritožitelju oba spisa. — To dajemo v vednost vsemu učiteljstvu, da se ravna po tej važni odločbi. Imenoranje. G. Davorin Trsteujak, ravnatelj višje dekliške šole v Gospiču, je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom kr. županijske oblasti v Gospiču. — Imenovani je štajerski rojak, izvrsten šolnik, vrl pisatelj na pedagoškem in narodnem polju med brati Hrvati. Bog ga živi še mnoga leta! Iz srca mu čestitamo. Stoletntca dr. Josipa Muršca. Letos je sto let, odkar se je v Bišu v Slovenskih Gorieah iiarodil Josip Muršec, ki je leta 1848. vodil graško društvo ,,Slovenijo" in z njo vse politiško življenje štajerskih Slovencev. Muršec je prvi spisal slo- vensko slovnieo v slovenskem jeziku. Meseea avgusta bo v D.jegov spomin pri Sv. Bolfanku 7 Slov. Goricah slavnost in se mu odkrije spominska plošča. ,,Napredak", vrlo glasilo BHrv. ped.-knjiž. zbora" in BSaveza", je začel priobčevati nPisma iz Slovenije". V prvem pismu govori o nameravanem vseavstrijskem učit. shodu na Dunaju, o zadnjih državnozborskih volitvah ter o časopisju naprednega slovenskega učiteljstva. Šolska veselica se je vršila 30. junija v BegUDJah pri Cerknici. Kosijevi rLetni časi" in ,,Sarafan", ki so jih izvajali učenci neustrašeno in spretno pod vodstvom učiteljstva, so jako ugajali občinstvu. Vstopnina je bila samo po 20 h, a vkljub temu se je nabralo 81 K 22 h. Cisti dohodek je namenjen novo ustanovljeni ljudski knjižnici, ki ima že sedaj blizo 200 knjig. Ta veselica bi se imela vršiti pri otvoritvi krasne nove šole v Begunjah že pretečeno jesen, ker se je pa delo pri novi stavbi zavleklo nepričakovano daleč v zimski čas, je bila otvoritev nove šole šredi najhujše zime ia mraza, zaraditega se je to slavje preneslo na letni čas. — Novo šolsko poslopje v Begunjah je v resnici kras najmodernejših šolskih stavb. Šolske sobe so svetle,. z moderno ventilaeijo, visoke, prostorne in z najmodernejšo šolsko opravo. Vse u.iteljstvo stanuje v šoli. Stanovanje učitelja-voditelja je krasno, s tremi velikimi sobami in z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Vodovod je speljan v kuhinjo, v šolsko vežo in v vsa stranišča za izpiranje. Zunanja oblika je jako prikupljiva in krasna, notranji prostori so pa mojstrsko razdeljeni. Okolo poslopja je obzidan, s pleteno žico in tremi železnirai vrati obdan prostor za šolski vrt. Načrte za to krasno stavbo je izdelal jako marljivi ter šoli in učiteljstvu jako naklonjeni g. Ivan Jakše, c. kr. vladni iuženir v Postojni. Kjer je delal ta gospod načrte za šolo, je ljudstvo povsod jako zadovoljno. Naše mnenje je, da ni vsakdo sposoben za šolske stavbe delati načrte in voditi dela. Ker se je izkazal g. Jakše že na več krajih pravega raojstra stavitelja šolskih stavb, ali bi ne bilo primerno in prav, da bi ga naša vlada nastavila samo za takšno delo, ker se šole povsod neprestano širijo in na novo gradijo? Pa kakšna so nekatera takšna nova poslopja? Povsod se navadno preveč štedi; šolski prostori so premajhni, stanovanja za učiteljstvo so pa podobna kurnikom. Občine imajo mnogo stroškov, a kmalu se pokažejo nedostatki — vse je premajhno. Šola je nova, ker se pa vedno množi število šoloobveznib. otrok, postane kmalu premajhna. Ni čudo, da potem ljudstvo godrnja, toži in se huduje nad šolo zaradi stroškov, ki bi jih ne bilo treba, ako bi delal na.rte mojster in ne mojsterskaza. Zato ponavljamo svojo željo, na katero naj se blagovoli ozirati pri takih priložnostih vse učiteljstvo: Nacrte za šolske stavbe naj dela tisti, ki to delo dobro razume.