Uredništvo • oprava: Ljubljana,
Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004
Mesečna naročnina 18 lir, _ za
" inozemstvo 31.50 lir.
Ček. rai Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.394 za inserate
Zastopstvo za oglase iz Italijo in inozemstva ima: UPI S. A. Milano
ZVENEČ
DECEMBEK 1943
S R K D A
Narod, ki bo izgubil, bo nehal obstajati
Fiihrerjev nagovor mlademu častniškemu naraščaju
Fiihrerjev glavni stan, 29. nov. DNB. Fiihrer je govoril pred skoro 20.000 novo imenovanimi mladimi častniki, ki so postali sposobni, da z največjo odgovornostjo vodijo sinove nemškt^a naroda kot vojake. Pred mladim častniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, letalstva in vojaške SS je utemeljil Fiihrer vzroke Nemčiji vsiljenega ogromnega boja za
vzpostavila v Evropi svojo staro teorijo o ravnotežju sil, kot je to že tolikokrat krvavo storila. V resnici pa je tokrat Velika Britanija le orodje v rokah one pojave, ki se že preko 150 let bori v Evropi za svojo nadvlado: orodje mednarodnega židovstva. Slednje se s premetenim prikrivanjem poslužuje dozdevnih britanskih državnih interesov, da bi na
biti ali ne biti, za svobodo in življenje i ta način tem lažje ob koncu v Angliji
nemškega naroda. Pojasnil je, da so ži dovske sile, ki stoje za britansko politiko imele pri tem, ko so povzročile to vojno, predvsem cilj skupaj s Sovjetsko Zvezo, uničiti Nemčijo, da bi bila s tem lahko vsa Evropa prepuščena boljševizmu. Ce bi Nemčija te vojne zase in za
in v vsej ostali Evropi razširilo kugo židovsko boljševiške revolucije.
V nasprotju z uničevalnimi načrti, ki jih narekuje židovsko sovraštvo nemških nasp. otnikov, je Fiihrer pokazal na ne omeieno odločenost nemškega naroda, zmagati v tem svetovno-zgodovinskem
Evropo ne dobila, tako je rekel Fiihrer, ' boju s skrajno vztrajnostjo in z skrajnim
bi prišlo stepsko barbarstvo nad našo celino in bi jo kot nosilca in vir človeške kulture popolnoma uničilo. Da je to končna volja onih, ki so to vojno pričeli in zakrivili, o tem sami ne dopuščajo nobenega dvoma več. Obenem
naporom vseh sil. Opozoril je novoime novane mlade častnike, da spada danes k junaštvu in k trdoti vojaka tudi izpoved prepričanja politično izšolanega moža, ki ve, čemu se bije boj. Zakaj prav v tem strahovitem boju mora vsakega
meni Anglija, da bo s to vojno znova posameznika'prevevati spoznanje, da ne
Poziv predsednika gen. Leona Rupnika za Zimsko pomoč
Sinoči je predsednik gen. Leon Rupnik imel po radiu govor
Ljubljančanom
Ljubljančani!
Začenjam pokret za Zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti brez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati.
V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo skrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.	*
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tu ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imovitejšega napram ubožnemu, ubožnemu brez lastne krivde. Teh dobrosrčnih ljudi je večinal Hvala Bogu! Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse, kar bi sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil posebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribaviti potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali. Časi so izredni. Izredni časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba je teh izrednih sredstev, izredna sredstva pa dobimo samo po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to mojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da v vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali neprisiljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed:
»Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!«
Z božjo pomočjo grem na delo in vem, da bo imelo uspeh.
gre le za vojaške spore med posameznimi državami, temveč za gigantsko borbo med narodi in rasami, v kateri bo zmagal en svetovni nazor in bo drugi neusmiljeno uničen. To znači, da bo narod, ki jo bo izgubil, prenehal obstojati. Zakaj od te vojne pričakovati kaj drugega, kot zmago ali poraz, bi bilo blazno. Zaradi tega mora tudi poslednjega nemškega vojaka prevevati prepričanje, da se ta grozna vojna, ki so jo hoteli nemški sovražniki, ki so jo oni zakrivili in jo Nemčiji naprtili, sploh drugače ne more končati, kot z nemško zmago. Nemci so pod vsemi pogoji tako tvarno kot osebno sposobni, vzdržati pred koalicijo svojih sovražnikov in zato je tudi razumljivo, da bodo Nemci na koncu to vojno dobili.
Na velikih in mogočnih dobah nemške zgodovine je pokazal Fiihrer mladim častnikom, da je zmaga le takrat kronala nemške zastave, kadar je bil narod prežet z eno samo neomajno vero v večno Nemčijo. Nemškemu narodu, kot tako često v preteklosti, tudi danes ne bo v njegovi borbi za svobodo in za bodočnost previdnost ničesar podarila. Vse si mora s trdnostjo svojih sinov izvojevati na bojišču in v domovini v najtežjih urah preizkušnje pa je važno, da črpajo možje, ki so poklicani za vodstvo, svojo vero v zmago iz svojega svetovnega nazora in da jo s svojim zgledom in s svojim obnašanjem znajo prenesti na svoje spremljevalce. Zaradi tega mora biti častnik obenem tudi nosilec politične volje v vojski. Vsak častnik se mora vedno zavedati, da je tam, kjer stoji in kjer se bori, usoda nemškega naroda in države zaupana njegovim rokam.
Generalfeldmaršal Keitel je zaključil zbor z izjavo zaupanja v Ftihrerja, ki ie našla navdušen odmev v tisočih mladih grl.
Erbitferte Kampfe im Osten
Der Erfolg des deutschen Gegenangriffs im Gebiet von Kiew Die Sowjets verloren 20.000 Tote - Schwere Kampfe im Sangrotal - 33 Feindflugzeuge bei Terrorangriff auf Bremen
abgeschossen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 30. XI. I ten Kiimplen aufgcfaiigcn. Zahlreicho
četrta obletnica sovjet. napada na Finsko
nelsinki, 29. nov. DNB. Ponedeljski | bi z orjaško Sovjetsko Zvezo. Finska se finski tisk je ves v znamenju četrte ob- j bori- s svojo sovjetsko sosedo za svojo letnice sovjetskega napada na Finsko , narodno svobodo in neodvisnost. Bori se 30. nov. 1939. Življenje na Finskem je j s tisto Sovjetsko Zvezo, ki stalno govori bilo veselo in srečno, pravi »Suomen So- ; o svobodi malih naror'ov, pri tem pa si sialdemokraatti«, do onega dne, ki bo 1 hoče zasužnjiti malo Finsko, malo Litvo, ostal nepozaben v srcih in v možganih ; malo Latvijo, malo Estonsko itd. Spo-finskega prebivalstva. Šele takrat, ko je j četka so bile na strani male Finske sim-krvi željna orjaška zver z vzhoda zasa- j patije Anglije in Amerike, ki sta obsodila svoje šape v nezaščiteno telo Fin- j jali krivičen sovjetski napad na miro-ske, nadaljuje list, smo lahko verjeli v ' ljubni finski narod, pozneje, ko so po-preiom pogodbe. Takrat so zelo močno | stali Anglosasi in Amerikanci zavezniki, reagirale predvsem anglosaške države pa so te simpatije naenkrat ponehale, in so ožigosale zločin Sovjetske Zveze. V čeprav je bila Finska še vedno majhen nasprotju s takratno dobo se je v zadnjih narod, čeprav je bila miroljubna in ni štirih letih zgodila precejšnja izpremem- imela druge želje kot v miru živeti. Fin-ba v politiki nekaterih držav. Finska pa ska in vsi drugi ogroženi mali narodi pa se spominja onega dne pred štirimi leti so spoznali, da bodo lahko ostali samo-
' stojni in svobodni le pod zaščito močne Nemčije, ki danes žrtvuje svoje najboljše sinove v borbi proti boljševizmu, najnevarnejšemu nasprotniku malih narodov in evropske kulture.
z zavestjo, da ima proti temu sovražniku z vzhoda le en sam cilj.
S kralkim presledkom so potekla štiri lela, kar je majhna Finska v neenaki bor-
Mojsia napoved Kolumbije Nemčiji - burka
Berlin, 29. novembra. DNB. Kolumbija je napovedala Nemčiji vojno. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horm imenuje to vojno napoved burko, ki je bila uprizorjena s pomočjo za lase privlečene pretveze. On piše: Celo v kolumbijskem parlamentu so dvomili o trditvi Zunanjega ministra, da je bila z napadom nemške podmornice na neko domačo obrambno ladjo kršena čast in varnost Kolumbije in so izrekli svoje mnenje, da govori mnogo podrobnosti o pojavi ameriške podmornice. Vojna napoved te južnoameriške države v resnici ni nič drugega kot posledica iz \Vashingto-na izvajanega pritiska, pri čemer so igrali viogo tudi notranjepolitični vzroki. Kratko rečeno, gre za domenjeno igro, pri kateri morajo iberoameriske države plesati po željah Washingtona. Državni tajnik Cordel Hull ni zastonj slavil Kolumbije ničnim sestrskim re-
publikam za zgled, tako da so levo usmerjeni radikalni krogi v Venezueli že pričeli odgovarjajoče reagirati. Toda na izid vojne tudi na povelje USA spre jeto stališče Kolumbije ne bo prav nič vplivalo. Ono je zgolj značilno za metode, s katerimi ustvarja Washington svoje politične in gospodarske ameriške načrte.
Berlin. 30. nov. DNB. FOhrer je izrazil dr. Hachi ob peti obletnici njegove izvolitve za državnega predsednika svoje čestitke.
Antakya, 30. nov. DNB. Med debato v sirijskem parlamentu je izjav'1 zunanji minister Mardam Bey, da sirijski narod ni nakdar priznal francoskega mandata in da ne bo nikoli pripravljen pogajati se s Francozi na tej podlagi.
DNU. Das Oberkonunando der Wehr-inacht gi.bl bekannt:
Feindliche Vorstiisse gegen unsere Stcllungen auf der Landcnge von 1* o -rek op blieben erlolglos. Am Briicken-kopl N i k o p o I und im grossen Dnjepr-Bogen »ar die feindliche Angrilfstatigkeit costern im gumen et-was sch*acher. Stiirkere Angriffe fiihr-ten al ie Sovviets norddstlich und ntiril-licli |{ r i v o i Rok sovvie an der Ein-bruchsstello siidlich K r e in e n t s c h u Bei einem erfolgreichen Gegenaugriff vvurden 30 GeschUtze vernichtet oder erlieutet.
lm Raum um Tseherkassjr nnh-men die erbitterten und wcchselvollen Kiimpfe an Hettigkeit zu.
Das oigene Ans;ritfsiinternehmen westlich K i c w brachte vveitere brtliche Erfolge.
Iii den Angriffs- und Alnvehrkainp-fen im Gebiet von Kievv und S c h i t o-mir haben Truppen^lea Heeres und der Waffen-S.S unter Fiihrung des Ge-neraloherstcn llotli die zum Durcli-hruchsangriff angesotzton feindliehen Armeen in bevveglicher Kampffiihriing aufgefangen und im Gcgenangriff nach Osten zuriicksevvorfon. Die Sovvjets verloren dort in der Zeit vom 9.—28. November iiber 20.000 Tote. 1800 Gefan-gone. GOS Panzer, 1505 Gcochiitze, 1042 Ma«chineneewehre. 275 (iranatvverter und 554 Panzerbiichsen.
Im Kanipfraum von Gomel liiilt das srhvvere Rinecn weiter an. Siitl-westlich nnd vvestlich der Stadt vvurden vorstossende starke feindliche Kampf-gruppen durch unsero Truppen in bar-
Ogorčeni boji na nhfo
Uspeh nemškega protinapada na področju pri Kijevu - Sovjeti so izgubili 20.000 mrtvih - Težki boji v dolini reke Sangro 33 sovražnih letal sestreljenih pri terorističnem napadu
na Bremen
Fiihrerjev glavni stan, 'VI. novembra. DNB. Vriiovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Sovražnikovi sunki proti našim položajem nn Perekopski ožini so ostali brez uspeha. Pri N i k o p o I j -skem mostišču in v velikem Dnje-provem loku so bili včeraj sovražnikovi napadi v splošnem nekoliko slabši. Močnejše napade so izvršili Sovjeti severovzhodno in vzhodno od Krivega Roga ter v vdornem prostoru južno od K r e m e č u g a. Pri uspešnem protinapadu je bilo uničenih ali zapljenjenih 30 topov.
Na prostoru pri č e r k a s i h se je povečala silovitost ogorčenih in izpre-memb polnih bojev.
Lastno napadalno podjetje zapadno od Kijeva je dovcdlo do nadaljnjih krajevnih uspehov.
V	napadalnih in obrambnih bojih na področju pri Kijevu in Ži toni i r u so čete vojske in vojaške SS pod vodstvom generalnega polkovnika Hotha z gibljivim vojevnnjcm pre-stregle sovražne armade, ki so pričele s prodornim napadom in so jih vrgle s protinapadom nazaj proti vzhodu. Sovjeti so tamkaj v časn od 9. do 28. novembra izgubili preko 20.000 mrtvih, 4800 ujetnikov, 603 oklepnike, 1505 topov, 1042 strojnih pušk, 275 metalcev min in 554 protitankovskih pušk.
Na bojišču pri Gomel u se nadaljujejo težki boji. Jugozapadno iu zapadno od mesta so naše čete v hudih bojih prestregle napredujoče močne sovražne bojne skupine, številni napadi severno od Gomeln so se izjalovili. Pri tem je ulrpel sovražnik vsled učinkovitega obrambnega ognja in silovitih protisunkov občutne izgube.
Jugozapadno od Ne vel a so zlomile naše čete z napadom žilav sovražnikov odpor in so ponovno osvojile ozemlje in naselja.
Na Murmanskcm bojišču jc posadka nekega nemškega oporišča v bojih iz bližine odbila sovražni napad.
V	letalskih bojih je bilo včeraj pri
dveh lastnih izgubah uničenih 49 sovjetskih letal. Major Rull, skupinski poveljnik neke jate lovskih letal, je izvojevnl 28. novembra na vzhodnem bojišču svojo 250. letalsko zmago.
V	j u ž n i 11 n i i j i jc pričel sovražnik včeraj po siloviti topniški pripravi in podprt z močnimi letalskimi silami s svojim pričakovanim napadom na naše vzhodno krilo v dolini reke Sangro. Nn ostalih odsekih so bili zavrnjeni ^rajevni napadi slabših sovražnikovih sil.
Po dokončnih ugotovitvah jc bila pri napadu nemških torpednih letal nn sovražno ladijsko spremljavo dne 26. novembra pred alžirsko obalo potopljena še četrta velika ladja, tako da so se zvišale skupne sovražnikove izgube pri tem napadu na štiri prevozne ladje s 50.000 tonami.
Včeraj so vdrle severoameriške letalske jate v zaščiti oblakov v Nemški zaliv iu so napadlo mesto Bremen. Nastala je škoda na poslopjih in manjše človeške žrtve. V srditih letalskih borbah ter od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 33 sovražnih letal, med njimi mnogo težkih štirimotornih bombnikov. Šest nadaljnih letal je izgubil sovražnik nad zasedenimi zapadni-mi ozemlji.
Nemški lovci za dolge polete so včeraj sestrelili nad Atlantikom neko veliko vodno letalo.
V	pretekli noči so vrgla sovražna motiina letala brez načrta nekaj bomb nn zapadno nemško področje.
Nemške podmornice so potopile v hudih bojih v Atlantiku, v Sredozemskem morju in v črnem morju osem ladij s skupno 36.000 tonami, dva rušilca, 1 fregato in eno podmornico. Neka lahka križarka je bila s torpcdniin zadetkom poškodovana.
Nadalje so zbile naše podmornice 5 sovražnih letal, ki so ščitila ladijske spremljave.
Angriffe nbrdliih tioniel scheiterten. Dahei erlitt der Fcintl durch vvirkungs-volles Abvvehrleuer tinti vvurhtige Ge-genstiisso empfiiiilliehe Verluste.
Siidvvostlieii N e vv e I brachen unsere Truppen im Angrill zHlien feindliehen Widerstand und eroberlen Geliindo und Ortschaften zuriick.
An der M u r m a n - F r o n t wios die Resatzung eines deutscheii Stiltzpunktes c in en feindliehen Angriff im Nahkampf ah.
In Luftkiiinpfen vvurden am gestrigen Tage bei zvvei eigenen Verlusten I!) !So-»vjetflugzeugo vernichtet. Major Kali, Oriippenkommaiitlciir in einem Jagtlge-schvvatler, errnnc am 28. November ua der (Ktfront seinen 250. Luttsieg.
In Siiditalicn trat der Feind gestern nach heftiger Artillvrievorberci-tung, von sehr starken Fliegerkriiften unterstiitzt, gegen unseren Ostfliigel im Sangrotal zu dein ervvartcten An-griff an. Schvvere Kampfe sind noch in vollem Gangc. An den iibrigen Front-absehnitten vvurden ortliche Angriffe schvvacherer feindlicher Kralte abge-vviesen.
Nach cndgiiltigen Feststellungen vvur-de bei dem Angrill deutscher Torpedo-flugzeuge aul ein ieindliches Truppen-geleit am 26. 11. vor der algerischcn Kiiste nocb ein viertes grosses Schilf versenkt, so dass sich die Gesamtver-luste des Feindes bei diesem Angriff auf vier Transporter mit 50.000 BRT er-hohen.
Nordamerikanische Fliegerverbande drangen am vergangenen Tage unter Wolkenschutz in die Deutsche B u c h t cin und griffen die Stadt Bremen an. Es entstanden Gebaudcschii-den und geringe Personenverlustc. In erbitterten Luftkampfen sovvie durch Flak artillerie vvurden 33 feindliche Flugzeuge, davon eine grossc Anzahl schvve-rer viermotoriger Bomber, zum Absturz gebracht. Sechs vvcitere Flugzeuge ver-lor der Feind iiber den besetzteu Wesl-gebicten.
Ein Grossflugboot wurde gestern von deutschen FernfEgern uber dem A tlan-(i k abgeschossen.
In der vergangenen Nacht warien feindliche Slorflugzeuge planlos einige Bomben au! vvestdeutsches Gebiet.
Deutsche Unterseeboote versenkten in harten Kamplen in Atlantik, im Mittelmeer und im Schvv arzen Meer acht Schiife mit 36,000 BRT, zvvei Zerstorer, eine Fregatte und ein Unterseeboot. Ein leichter Krenzer wur-de durch Torpedotreffer beschadigt.
Ferner schossen unsere Unterseeboote fiini feindliche Flugzeuge ab, die zum Schutze der Geleitziige eingesctzl vvaren.
»V*alc tpilpn zamude nomada trcba si biti nn iasnem- (,a y.*nk »vsan leaen zamuae pomaga tedcn pomuga Japoncem ojačiti njiho-
Japoncem«
Stockholm, 30. nov. DNB. Angleški tednik »Velika Britanija in Vzhod« je zelo nezadovoljen zaradi izostanka ofenzive proti Burmi. »Bilo bi mučno, če bi hoteli prikriti dejstvo,« piše tednik, »da se tako v USA kot na Kitajskem sprašujejo, čemu resno ne poskusimo znova osvojiti Burme. Splošno se je smatralo, da se bo že zdavnaj pričela širokopotezna akcija. Mi pa smo se omejili le na metanje bomb in na podjetja udarnih čet.«
Ti ukrepi pa po mnenju Amerikan-cev in čungkinških Kitajccv nikakor
vo odporno silo.c
Žrtve potresa v Turčiji
Istambul, 30. nov. DNB. V ponedeljek zvečer je objavila radijska postaja v Ankari, da število smrtnih žrtev zadnjega potresa od preteklega petka stalno narašča. Trenutno znaša število žrtev 2719 mrtvih, 1081 težko ranjenih in 3321 lažje ranjenih. U39 poslopij se je porušilo, 1570 pa jih je poškodovanih.
Večino teroristov tvorijo Židje
Pariz, 30. nov. DNB. »Matln« prinaša poročilo o uspehih borbe proti terorizmu
ne zadoščajo. Z obširno ofenzivo je i na področju Pariza. Od 15. novembra treba ponovno zavzeti Burmo. Zaknj I dalje ie bilo aretiranih 115 oseb zaradi
Kratka poročila
Vigo, 30. nov. DNB. Tudi poglavar pravoslavne cerkve v Severni Ameriki metropolit Teofil je mnenja, da je ustanovitev moskovske sinode le običajen trik. Stalin je s primernim pritiskom svoje GPU postavil skupino škofov za lutke. Sovjetska vlada je bolela do korenin uničiti pravoslavno cerkev in tega zločinskega namena ludi sedaj ni opustila.
Ženeva, 29. nov. DNB. Notranji minister USA Ickes je očital Hearst - Patter-son - Mc Cornickoveinu tisku, da moli medsebojne odnose proti Nemčiji zvezanih sil, poroča strokovni novinarski list »VVorld Press Nevvst.
Algeciras, 30. nov. DNB. General Ca-troux se je vrnil v Alžir in je poročal disidentskemu odboru o svojih pogaja-nj;vi v Libanonu. Dejal je, da bi bila rešitev krize lalikn, če se ne bi bilo vmešalo ^inozemstvo«. Dobesedno je Izjavil: »To vmešavanje lahko smatramo za kršenje onih načel, za katere se borimo.« Catroux ve iz svojega prejšnjega udejstvovanja kot generalni guverner Sirije in Libanona, da so bili Angleži oni, ki so hoteli tu izključiti vse Francoze in s tem tudi degaullovce. Lepi zavezniki!
Istambul, 30. nov. DNB. Časopis »Veni Sabah« piše, da bi bilo zelo zmotno smatrati, da je Turčija podobna kakemu poljskemu Sikorskemu, degaullovskemu odboru nli Benešu in da je ltio/no za plačilo dobiti si turško pomoč. Turčija si prav nič ne želi, da bi jo kilo zapletel. v vojno.
iMilan, 30. nov. DNB. »Pripadniki židovske rase so inozemci. Med to vojno pripadajo sovražnemu državljanstvu.« S to jasno ugotovitvijo je postavil kongres v Veroni, kot poudarja »Ln Sera«, židovski problem na realno podlago,
Ženeva, 30. nov. DNB. Po vesti lista »Empire Nev-s-? postaja v vsej Kanadi — in ne samo v francosko govorečih delih dežele — vedno bolj glasna zahteva, da mora Kanada dobili lastno narodno zastavo.
tega, ker so nasnovnle, organizirale ali poinagnle pri nedavnih atentatih. 73 are-tirancev jo inozemcev, 53 izmed njih p« Židov.

ProsSui atentator v rokah policije
Velik uspeh ljubljanske policije, ki je prijela zloglasnega atentatorja in škerlavajeveea
pajdaša Milana Golkavlča
Ljubljana, 30. nov.
Ljubljanski policiji je uspelo ujeti Milana Gojkovica, že od lanskega leta znanega atentatorja, ki je v družbi z
ntentatorj oni Škerlavajem pobijal iz zasede ugledne ljudi v Ljubljani. Po svoji lastni izjavi je sodeloval pri ruz-ličnili umorih. Vedno se mu ie posrečilo, da je zabrisal sled za selioj. Njegov pajdaš Škerlavaj sc po vsej ver- <
jetnosti nekje skriva, Gojkovič pa je ostal v Ljubljani, bil aretiran ter določen za internacijo. Policija še slutila ni, kaj vse je bil ta človek. Toda
Cojkovič je sam pomugal k pojasuitvi. 'lik pred odhodom traiis|x>rla je ušel, a bil zopet ujet in tako sc je j^/oi-nost policije osredotočila nunj. Sedaj so prišli njegovi zločini nn dan; javnost je uretacijo z zadoščenjem vzela na |
znanje, ker so ji znani Gojkovifevi zločini. Iskala ga je že itulijunska kraljeva jKilicija, toda |>o vsem videzu z najmanjšo mero vneme, kajti Gojkovič je bil ves čas kljub policijskemu progohu v Ljubljani. Sedaj je njegovega zločinstva vendarle enkrat konec. Javnost pa je hvaležna ljubljanski policiji nad tolikim uspehom, ki je znatno doprinesel javni varnosti in redu.
» mm
častna beseda Dušana Serneca
>NTe ho Te ved na našo sejo Pleuutua Osvobodilne fronte, Te-he, kt «i bil vedno navduSen, delaven ln prevdaren član tega važnega zbora v organizaciji OF.« (llušan Sernee ob suirtl Ur. An-toutt llrecljs.)
Holj kot vsaka razlaga ie zgovoren pričujoči dokument o zaslišanju inž. Dušana Sernece ob novem letu 1943.
IZJAVA
mu je nalagal, da se bo zdrževal slehernega delovanja v korist OF, KP.S nli njej sorodni organizaciji. Kako je IJusuii Sernec to svojo častn^i besedo držal, pač V6i vemo. še dalje je sodeloval s komunisti in se jim nazadnje, v upanju, da bo kmalu vojne konec in da bo komunizem zmegal, še sam pridružil v gozdovih.
Kuj častna beseda, kaj svečane obljube! Človeku, ki sc je predal komu-
!T3

Podpisani Izjavi^ prprl ovoji častni beaedi.da M. v.dno obsojal delovanje OP kot Vodljivo slovenck.nm narodu in njeCovia koristi« t.r vzamem na .nanj.,da a. itpuatl na pr03t03t ^ ^^ ^^ ^ ^
.. bon, vzdrževal sl.h.rn.ga delovanja v korist OF. OS ali njej sorodnih
organizacij t.r d. bo. .talno n. razpolag vojaki, oblasten, in da bo, isti-javil vsako dejanj.,ki bi £. .Mnal(da ga Jt ltwU,kd0 v korlBt of
•»li njo j sorodnih organizacij.
ra. avoj. stvari s.n prejel v redu.
LjubiJar.a 20.svečana 194J,

T a k ra t je Dušan Sernec pod svojo častno besedo izjavil, da obsoju delovanje Osvoliodiine fronte. J a iz java, čeprav neiskrena, je bila razumljiva. ■Sernec se je pač zagovarjal. Toda nje-govu izjava \sebujo izrecni pogoj, ki

nizmu, ne veže več nobena Čust. To naj bi upoštevali tudi tisti, ki se tako rudi potegujejo za vsakega komunista in pretakajo solze, nimajo pu usmiljenja za toliko uničenih nedolžnih življenj.
Kdo bo sedaj protestiral...
V osmem razredu uršulinske gimnazije je v protfKomunistični uri gdč. predavateljica med drugimi komunističnimi grozodejstvi omenila tudi to, da komunisti |>ohijajo nedolžne otroke. Nenadno pa jo1 neka učenka vstala in vihravo odšla iz razreda. Pozneje je govorila okrog, da »teh laži ne more več poslušati in ko je slišala, da celo pobijajo nedolžne otroke, ni mogla več vzdržati in je odšla.« Kot smo zvedeli, je predavateljica prihodnjo uro prinesla s seboj seznam poliitiii nedolžnih otrok in ga vsemu razredu prebrala. Popolnoma dokazani so sledeči komunistični zločini nad nedolžnimi otroki:
C. aprila 1942 so v občini Mirni komunisti pobili Kolenčevo družino. Z očetom iu materjo so ubili tudi 4 letno hčerko.
17. aprila 1942 so v Kosezah v Ljubljani ustrelili na domu delavca Čuka Leonarda z ženo in 2 letno hčerko.
22. aprila lt)42 so v Ponovi vasi na krut način umorili na domu vso Jakopičevo družino: očeta, mater, in štiri nedorasle otroke, 18 letnega Jožeta, 17 letno Anico, 11 letnega tilavkota in S) letnega Štefana.
7. junija 1942 so komunisti v gozdu pri .Št. Vidu pri Stični ustrelili 13 letnega Zupančiča Jerneja.
12.	junija ISH2 so odvedli v gozd 6 letno hčerko že prej ubitega Mulca Jožefu iz Cerknice.
5. julija 1942 je poročal komandir Maks štabu bataljona Ljube Šercerja: >I)anes smo ustrelili Miro Lampretovo roj. Rozman, bivajofo v Ljubljani, ter hčerko, staro okrog 4 leta. Zaplenili smo pri njej 1113 Lit.« — Kaj je storila 4 letna hčerka? Če je sploh umestno ob komunističnih žrtvah spraševati, kaj 60 storile.
13.	julija 1942 je bila pobita Lončarjeva družina v Borovnici. Ubita sta bila [fOleg očeta in matere tudi otroka Franc in Marija.
24. julija 1942 so komunisti odvedli posestnika Grudna iz Ulake pri Velikih Laščah skupaj z ženo in tremi otrtfki. Vse so poklali v gozdu pod Vintarji.
20. avgusta 1942 so odvedli 10 letnega Viljema Pogačnika, sina umorjenega poljskega podžupana Pogačnika Feliksa. Vlačili so ga na vrvi s selioj po gozdovih. Rešen jc bil šele, ko je njegov čuvaj, na katerega je bil z vrvjo navezan, padel v boju.
<>. septembra 1942 so belokranjski komunisti ustrelili 15 letno Marijo Virant iz Metlike skupno z njeno teto.
O božiču 1942 se je dogodil strNšni pokolj Mavsarjeve družine pri Št. Ru-pertu. Ko so se ranjeni skušali rešiti iz gorečega gradu, so jih komunisti vrgli v ogenj in so živi zgoreli: oče, mati, sin Darko (znani športnik), 19 letni Ciril, 17 letna hči Marija, 14 letni Petrfek, Kletni Stanko. 23. marca 1943 je komunist To-minec ustrelil še 12 letnega Vilka.
9. januarja 1943 je šel k sorodnikom v Polhov Gradec 11 letni .loško Krajšek iz Dravclj. V Gabrju ga je ugrabil komandant Rihar Franc, ga oklofutal in clvedel na komando na Hrnševo. Tam ie bil deček 11 dni zaprt, nato ustreljen.
Tudi po 8. septembru letošnjega lela ,"i> se dogajali umori otrok, kalerih Iru-nla ležijo kot tisoči drugih Slovencev po gozdovih in čakajo, da jih kdo odkrijo in ugotovi njih imena.
Pri tem se spominjamo še, da so ko-muiisti umorili ludi več nerojenih otrok z materami vred.
Od mnogih takih primerov najbolj kriči k Bogu po pravično kazen umor učiteljice Ivanke Novakove iz HrovaČe pri Ribnici. Line 3. junija ponoči so komunisti vdrli v njen dom, ji uničili stanovanje, njo pa najprej do krvi pretepli in nato odpeljali v gozd. Čeprav je bila noseča in je v sladkem upanju pričakovala prvega otroka, je morala v temni noči sama kopati grob zase in za svojega otroka.' Komunisti so jo najprej zadavili iu ji nato s kolom razbili lobanjo. Njeno truplo so kasneje odkrili in ga ob spremstvu vseh vaščanov pokopali na domačem pokopališču.
Bog ve, ali je sedaj tista učenka, ki ima tako veselje za protestiranje, protestirala tudi proli dokazanemu pobijanju
Beguncem in internirancem
Možje |n fant sedanje vojno zatekli prisil Is luternccljc, mor.le douiov, ia vas dno duhovna obnova kvl. Jutri ob četrt na maša, kratek nagovor jllo. Prldltol
J., 1(1 ste sn tekom v Ljubljano ali ste pa zsrsdl razmer ne bo danes ob S popol-v frančiškanski cer-sedein bo skupna sr. ln skupno sv. obha-
»SVET«
na sleherno knjižno polico!
S podpisi se skušajo oprati
Iz Višnje gore nam sporočajo, da trgovca Omahua bode resnica v oči in zato se silno razburja zaradi našega člauka o njegovi ženi. Kljub dokazom si upa trditi, da je njegova žena pri vsej stvari nedolžna, da jo članek le ■gol« obrekovanje ter dolži različne domačine za pisce članka itd. Zdaj je začel zbirali podpise po Višnji gori in okolici, 8 katerimi hoče dokazati njeno nedolžnost. Ker terorizirajo Višnjo goro koiiiuuistični tolovaji in ker ima Omalien z njimi dobre zveze, mu seveda ne 1k> težko nabrati podpisov. Kdo bo pu te prisiljene podpise upošteval, jc pa drugo vprašanje. Razumljivo je, da no vsakdo raje podpisal, kakor se pa izpostavil jezi g. Omahua in njegovih priganjačev.
Vprašamo pa javno vse zagovornike gospe Omahnove, kako je to mogoče, da si npa in sme g. Omahen v Višnji gori, ki je zasedena od komunistov, očitno dokazovati, da je njegova žena proti komunistom? Saj komunisti z vsakim nasprotnikom na kratko obračunajo, Omahnu in njegovi ženi pa niso in ne bodo storili ničesar.
Ali ni končno vsa zadeva okrog gospe Omahnove komedija, ki ji nasedajo neumni ljubljanski kalini?
Na Goriškem pa ne delajo tako
Vztrajni zagovorniki vsonarodnega komunističnega klunja na Slovenskem se izgovarjajo, češ dn komunisti na Goriškem in Primorskem ne delajo tako kot na Dolenjskem. Da ne pobijajo duhovnikov in poštenih ljudi kot v Ljubljanski pokrajini. Ta stvur se jc takoj pojasnila, ko je prišlo nu dan naredba komunističnega vodstva, da na Goriškem zaenkrat še ne smejo pobijati duhovnikov iii drugih vidnih predstavnikov naroda, da komunizem tudi tam ne bo izgubil simpatij širokih ljudskih mas, kukor jih jo izgubil v Ljubljanski pokrajini. Najnovejši dogodki pa ku/ejo, da tudi ua Goriškem komunisti ne morejo dolgo vzdržuti brez umorov. V nodeljo due 28. novembra so v Vipavi pred domačo liišo ubili gospoda dr. Milčeta Pe-triču, vipavskega županu. Dr. Milče Petrič jo bil slovenski župan, ki je prišel na lo mesto šele po zlomu ba-doljcvske vojske, torej kot zaveden Slovenec, numesto badoljevskega Italijana. Ze prej pa je celiii 18 let v Vipavi in v vsej širni okolici držal po-koncu slovenski narodni živel j s sno-
t'o narodno zavednostjo. Zato ga jc udoljevska oblast večkrat preganjala.
Komunizem jc nn Goriškem pač šc v tistem prvem stadiju, ko pobija vidnejše predstuvnike naroda. Masovni pokolji ljudstva pridejo za tem, se-veda če bodo prilike ugodne. Tudi v Ljubljanski pokrajini jc komunizem začel s pobijanjem vodilnih ljudi, bivšega bana, slovenskih županov, duhovnikov. končal pa je z masovnimi pokolji v Krimski jami, Ribnici, Kočevski Reki, Mozlju itd. Vse seveda točno po navodilih komunističnega učbenika za izvajanje revolucije, ki ga je napisal komunist Ncuberg, ki pravi: »Najprej je treba pomoriti voditelje
nedolžnih olrok. In če'ie je sedaj veselje do protestiranja minilo, ali ima VIII. razred uršulinske gimnazije loliko čuta za čast, da bo sedaj to protestirajočo deklino iz protesta vrgel iz svoje srede?
na nasprotni strani, nalo pa iztrebiti vse, ki bi se kakor koli utegnili
zoperstaviti uspehu rrt-olucije« — Utegnili bi se po zoperstaviti komunizmu trdni slovenski kmetje, ruto morajo kot stan izginiti. Krvnik Kardelj je dal že povelje, naj sc slovenske kmete iztrebi: »pobijte vse kuluke in kulaške sinove!* Ce se na Goriškem zaenkrat izvaja šele prvi del povelju: »pomoriti vse vidne predstavnike naroda«, naj naivneži ne mislijo, da zanje ne velja tudi druga polovica povelja: »iztrebiti vse. ki so proti komunizmu«. Tudi v Ljubljanski pokrajini so nekateri brezskrbno gledali, ko so padali voditelji naroda, se-duj pa niso več brezskrbni, ko je vrsta prišla nanje. Predstavniki nuro-da so glava nurodnegu telesu in komunizem začne uničevanje pri glavi, pri voditeljih.
Opozorilo
Opozarjamo p. n. konzuinente, du jc Sedlar Ivan, lastnik tovurnc hranil »Slada«, Ljubljana —' Moste, stavil v promet škatle z napisom »Pravi Kran-ckov dodatek kavi« po pol kilogramu, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od našrh originalnih škatel samo po barvi mlinčka na prednji strani škatle. Na naši originalni škatli jc namreč mlinček temno modre barve, torej iste temno modre barve kot stu dva trakova in površina, na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škutluh, ki jih je stavil v promet Ivan Sedlar, barva mlinčka črna, a trakova in jKivršina pa temno modre barve.
Škatle Sedlarja Ivana sploh ne Vsebujejo niti najmanjšega odstotka ci-korije, temveč so nujiolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo zaradi gornjega uvedli sodni fiostopek.
Franck industrija kavovina d. d. prej
Ilinka Francko Sinovi d. d.
' Zagreb.
\ml%M spletki ni Balkanu
Hrvatske ne bomo nikdar niti formalno priznali. Z njo bomo sodelovali samo v onih področjih, kjer smo mi v absolut- | ni manjšini. Pa tudi tam ne lojalno in j iskreno. Za sedaj moramo imeti dobre stike z nezadovoljnimi katoliki in muslimani ,ker je treba v primeru potrebe kake sabotaže gledati na to, da jih izvrše katoliki in muslimani, da bi jih mi nato lahko savojcem prikazali kot nevredneže, s čemer bi mi pri savojcih samo učvrstili svoj položaj.«
O razmerah v Črni gori in v vzhodni Bosni pravi tole:
»Nedavno sem bil v Črni gori ter sem videl »golače«, t. j. 6labo oblečene ljudi, kapetana Gjuraškoviča, heroja nad heroii. Samo njegova četa lahko razbije savoj-ske polke. Vzhodna Bosna je danes bolj naša, kakor je bila kdaj koli poprej. Drina je danes manj meja, kakor kdaj poprej. , Tam ni več Hrvatov, razen muslimanov po mestih. Te dni smo dobili poročilo, da je Foča končnoveljavno priključena nam. Prav tako nam poročajo, da so naši vkorakali v Konjic. «
Tako je govoril Mile Šantič v Trebinju meseca julija 1942. leta.
Sklenjeni sporazum četnikov s savoj-skim generalom Dalmazzo potrjuje tudi sam Dobrosav Jevdjevič v govoru, ki ga je imel pred četniki v Kninu v prvi polovici januarja meseca 1943. leta. Dobrosav Jevdjevič je v tedanjem svojem govoru dejal; Ko sem jaz pričel sodelovati s savojskimi Italijani, Draža Mihajlovič ni odobraval mojega postopanja. Toda razvoj dogodkov je dal meni prav ter je Draža pozneje v celoti odobril mojo politiko.«
Obstoj sličnega sporazuma za Črno goro je potrdilo tudi glasilo Srbov v Ameriki »Srbobran« v štev. z dne 9. avgusta 1943, ko pravi: »Po zanesljivih poročilih je polkovnik Blagoje Gjukanovič, član Mihajlovičevega štaba dosegel uspeh I pri svojih pogajanjih z italijanskimi po-| veljniki.«
I Hrvatski protesti proti postopanja II. sn-
vojskega armadnega zbora. Proli omenjenemu zadržanju II. sa-vojskega armadnega zbora jc hrvatska
vlada vložila več protestov pri pristojnih italijanskih oblasteh deloma preko svojega upravnega poverjenika na Suša-ku. deloma pa preko svojega poslaništva v Rimu. Vsi ti protesti so pa ostali večinoma brez učinka. Minister dr. Košak je dne 10. maja v Rimu osebno pojasnil delovanje II. savojskega armadnega zbora tedanjemu italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu ter je zahteval, da mora italijanska vlada te razmere urediti v smislu obvez, ki jih je prevzela r. Rimskimi sporazumi. Minister Ciano je pri tej priliki načelno pristal, da hrvatska državna uprava zopet prevzame civilno upravo v II. coni, italijanska vojska se pa omeji samo na vojaško zavarovanje obalnega pasa. V Rim je bil ta-"koj tudi poklican poveljnik II. savojske-ga armadnega zbora na Sušaku general Roatta ter so mu bile sporočene hrvatske zahteve. General Roatta je na te zahteve pristal pod pogojem, da mora hrvatska vlada pristati na uporabo četnikov, ki sn pn sklenjenih sporazumih s njimi, pod italijanskim poveljstvom, za vojaške nastope v sestavi italijanske vojske.
Zagrebški sporazum. Cetniki postanejo »Milizia voluntaria anticomunista (Prostovoljna protikomunlstična milica).
Na tej osnovi je prišlo do pogajanj med zastopniki hrvatske vlade in italijansko vlado. Sklenjen je bil končno sporazum ter podpisan 19. junija 1943 v Zagrebu. Zaradi podpisa sporazuma v Zagrebu se ta sporazum imenuje tudi »zagrebški sporazum«. Po tem sporazumu je hrvatska vlada znovn prevzela civilno upravo ter tudi vzdrževanje javnega reda in varstva v II. coni, pristati je pa morala, da so bodo četniki lahko v bodoče, ki se od tedaj dalje imenujejo »Milizia voluntaria anticomunista — Prostovoljska prolikoinonistifna milica«, uporabljali za vojaške naslope proti komunistom in to pod poveljstvom savojske italijanske vojske. Ti pa morajo priznati hrvatsko državno vodstvo, hrvatske zakone in hrvatske oblasti, na kar ie sa-vojska italijanska 6trauka izrecno pristala.
Dr. Vrančič v svojih nadaljnjih izvajanjih zatrjuje, da tudi to pot nameni generala Roatle niso bili iskreni, kar so pozneje dokazali zopet dogodki sami.
Vdgr komunistov iz Orne goro v Hercegovino. — Zadržanje savojske vojske.
Prve dni meseca maja 1942 so vdrle večje komunistične tolpe iz Črne gore v Hercegovino ter požgale 20 vasi v vzhodni Hercegovini. Pri Gabeli so prekoračile tudi Neretvo in napadle pristanišče Ploče. Komunistični oddelki pri tem pohodu niso prav nikjer naleteli na odpor savojske italijanske vojske. Da bi zavarovala pristanišče Ploče, je hrvatska vlada zahtevala pri savojskih oblasteh, L j. pri poveljstvu II. savojskega armadnega zbora, da bi smela poslati tja ustaško četo iz Sarajeva. Pod pritiskom dogodkov samih, je general Roatta dal ta pristanek 12. maja 1942. Glede na številnost komunističnih tolp. je hrvatska vlada zahtevala, da njene čete zasedejo vzhodno Hercegovino ler je zaradi tega namesto čete poslala v Metkovič polk svojega vojaštva pod poveljstvom usta-škega polkovnika Francetiča. Odpošilja-tev enega polka v dotično področje je hrvatska vlada opravičevala tudi z dejstvom, da je general Roalla že napovedal umik svojih čet iz III. in II. cone na samo obaio. Polkovnik Francetič je prispel s svojim polkom 22. maja v Metkovič. 28. maja se je moral na poziv savojskega vojaškega poveljstva v Rimu umaknili severno od demarkacijske črte, L j. severno od mesta Bradino pri Konjiču. Kot razlog so savojci navajali dejstvo, da je hrvatska vlada na to področje namesto ene čete poslala kar cel polk. Da 1)1 pa bila Inka Ploče vseeno zavarovana, je hrvatska vlada nato sklenila poslati v Metkovič samo četo ustašev, kar je bilo ludi izvršeno. Toda poveljnik ie čete jc dobil žc 30. maja 1912 ultimativnn zahtevo od poveljnika savojske divizije »Marrhec generala Amira. dn mora najpozneje do 10. ure 31. maja zapustiti Metkovič (er se umaknili severno od demarkacijske črte. V nasprotne m primeru ho njegova četa uničena s vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga sa-vojska vojska-	(UalJe.)
Krivi preroki
Mi pu verujemo Kristusovim besedam in zato mislimo, da je čudao in smešno, da sta šele gospod Mil ler in ujegova prerokinju z vsemi svojimi pristaši vred prejela pravega Svetega Duha, brez katerega jc moralo ubogo krščanstvo celih 1900 let tavati v zmotah. Vizija! Kateri vir je zanesljivejši: Vizija farmarja, ki se je motil, in njegove prerokinje, ki se je v srčni stiski zatekla na skrile poti, ali pa splošno verovanje krščanskih stoletij z vsemi učenimi in svetimi ljudmi, ki so rasli na nedrili matere Cerkve, Sklicevanje računarja Millerja in nje-cove Ellen na »svojega« Svetega Duha je pač ponesrečeuo.
Saj ne trdimo, da Sveti Duh ne bi mogel delovati tudi v pristaših drugih ver, ali da ne deluje. Mislimo, da je pobožno življenje krščanskih oseb, pa ludi drugih, njegov učinek. Zaradi vsega, kar po krščanskih resnicah s čistim srcem verujejo in doživljajo, in kjer jih ne vodi zavestno nasprotovanje in upiranje božjemu glasu, jih spoštujemo kakor vse pobožne in dobre ljudi, ne da bi jih priznavali za vir in ravnilo krščanske resnice. Kjer pa vidimo jasno nasprotovunje verovanju apostolske Cerkve, raje mislimo na zmoto kukor na zlobo, ter upamo, da je, in želimo, da bi bila samo zmota. Zmoto kot orožje pa zavračamo z apostolsko odločnostjo.
Ako kak Miller po »svojem« Svetem Duhu izjavlja: »Svetišče je svet«, pu svoje besede potem zurudi vizije tiste Ellen spreminja in pravi, du je »njen« Sveti Duh njej povedal: »Svetišče jo nebo«, potem je to res čudno. In nko se potem tej dvojici skupen »popravljeni« Sveti Duh obrača proli Splošnemu Duhu krščanskih stoletij, nas tak nauk še vselej ne more prepričati. Če tudi nam »njen« Sveti Duh prerokuje don in uro, ko je Jezus samo rekel, da »za tisti dan ali uro pa ne ve nihče« (Mk 13, 32), se vendar rajši držimo Jezusovih besed, ln ako se »njen« Sveti Duh zopet popravlja in prav skromno samo približno prerokuje bližnji čas zadnjega prihoda, dasi je sam Jezus izjavjl: »Ne gre to vam. da bi vedeli čase in prilike, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti« (Dej. ap. 1, 7), nam je vcu-durle jasno, kje je za nas bolje.
Načelno sc nam zdi umestno vprašanje, kak smisel ima tako ugibanje sploh za vero? Zdi se nam, du je vse le gola špekulacija, bolestna potreba, razburjati duše, zvito neroden poskus odvračati ljudi od krščanskega duha. Čemu bi drugače služilo tuko plehko prerokovanje o koncu? Konec pride, pride tudi sodba, n za krščansko življenje je pač vseeno, pridejo' li poslednje reči za posameznika malo preje ali malo pozneje, pridejo li za koga z njegovo gotovo bližnjo (dasi ne izračunijivol smrtjo, ali pa šele s splošnim zlomom vseh stvari in reči. Kristusova vera nas uči. da bi verovali v obečano končno odrešenje, ne da bi radovedno silili v ta jnosti sklepov. Ona nns uči Bogu spoštljivo služiti in se lotiti praktične naloge — »vere, ki deluje po ljubezni« (Gal 5. 6), delati »dokler je dan« (Jan 9, 4), da bi prišlo kraljestvo božje v nas in se resnično ustvarilo v naših soljudeh.
Je li za religiozno resnobo življenja in za versko upanje res tuko važno, vedeti, se bo li naše življenje končalo prej ali slej, in pridemo li na tak ali drug način do cilja večnosti? Naš konec na tem svetu pride vsekakor skoro. Za zveličanje je pač vseeno, poj-'demo li vsi zapored od tod. kakor so . hodili pred nami drugi doslej, ali pa nas zagrabi vse skupaj plaz in nas odnese. O tej dvojni možnosti je Pavel izjavil, da je lo pač vseeno za naše bistveno življenje. (1 Tes 4. 15.) Mi morda upamo, kakor jo takrat tudi on upal, da ne umremo, a mi nc zamudimo prav ničesar, ako umremo preden-pride sodni dan. Na j-brže res umremo prej; naša smrt je odrešenje za višjo stopnjo, lako verujemo, tako upamo.
Taka vera ima resnobo in tolažbo obenem. Resnobo za posvetno mišljenje: »Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe.« (Lk 12, 20.) — Tolažbo za ljudi z živo vero: »... dvignite glave, zakaj vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21, 28.)
, IDalie.)
Vvsabo hišo »S¥£T«
čiščnnje po šolah
Na drugi moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) s0 bili dne 20. novembra t. 1. i t šole izključeni učenci II. a razreda zarndi komunističnih nemirov in izgredov.
Miklavž ie v zadregi...
Da bo kupil roman z 200 slikami »IVANHOE«
se je že odločil
Ne ve pa, ali naj kupi v polplatno vezano izdajo za 45 lir ali v celo platno vezano iu na najboljšem papirju tiskano izdajo za 80 lir
Puinsgaite mu vender!
* * i
t
Prvo veliko darilo za Zimsko pomoč
Ljubljana, 30. novembra.
Sinoči jo pokrajinski prezident, div. general l.con L upnik, penil vse prebivalstvo s svojim, iz skrbnega srca izvirajočim povabilom, naj vsakdo po svojih močeh prispeva za Zimsko pomoč našim brezdomcem, sirotam, vojnim žrtvam in drugim podpore potrebnim in pomoči vrednim.
Davi je gospod prezident že sprejel poklonitev uiadnišlva Zimske pomoči s predsednikom svetnikom Nar-tem Vclikonjem na čelu, ki mu je poročal o predpripravah za veliko , človekoljubno akcijo.
Že ob prijaznepi slovesu od gospoda prezidenta od te deputacije so pa k njemu pristopili predstavniki Z d ru-ženih papirnic Vevče, Gorica ne in Medvode d d., pred-
sednik gospod Avgust Jenko z direktorjema gg. dr. Krof to
lin i n ž. G u z e 1 j e m , ter m a izročili , zn Zimsko pomoč 200.000 lir z zarolo-i viloin. da naše ugledno industrijsko podjetje smatra za svojo dolžnost brez odlašanja takoj po svojih močeh prispevali za tako potrebno, obenem pa tudi za tako plemenito akcijo.
Najtoplejši zahvali gospoda prezi-dentn velikim dobrotnikom dodajamo še javno priznanje in zahvalo Zimske pomoči z ugotovitvijo, da je ta nagla, res mecen ust a podpora najučinkovitejši zgled vsem premožnim in tudi manj premožnim slojem, kako naj se zavedajo svojih socialnih dolžnosti in kako naj naglo upoštevajo sinoči izrečeno geslo gospoda prezidenta za i Zimsko pomoč: Bodite usmiljeni in ' usmiljenje boste dosegli!
črni borzi bije dvanajsta ura
Poleg drugih nadlog nas je vojna osrečila tudi s črno borzo in njenima zvestima pajdašicania: prekupčevanjem in verižniStvom. Skraja so cvetele te smrdljive cvetke le v temi in so uganjale svoje nečedno početje po zakotnih krčmah in kavarnicah. Roka pravice je večkrat trdo zgrabila v te vrste in dela pokoro za varnimi zapahi še danes marsikdo ter premišlja o 6Vojih protičlove-ških grdobijah. Ze zdrava pamet — da kar molčimo o čutu časti — bi narekovala njihovim pajdašem, da krenejo s svojih krivih polov Nikakor ne! Na ob-sojenčevo mesto sta planila dva, po moškem je nadaljevala ženska isto umazano obrt. Lahko bi postregli kar z imeni. Tako se je samo se podražilo "blago, češ, riziko se je zvišal. Zdelo se je, da bijejo oldastva blazen boj z uepokoučlji-vim zmajem, kateremu zraste namesto eno odsekane glave knr sedem mlajših in požrešnejših glav. Po razsulu Badoglieve vojske in po begu njegovih podkupljivih oblastnikov, ko so imela oblast-va drugod polno roke dela, pa se je ta golazen ne le upala na svetlo, javno pri belem dnevu so se sklepale kupčije in sp na debelo tovorilo in javno prodajalo prepovedano blago, kakor da ni več za-
konov, ne oblastev. Ko glas vpijočega v puščavi so se izgubili uradni opomini. Kar leze in gre se je vrglo na lov za nedovoljenim dobičkom v trdnem prepričanju, da se tudi sedaj ne more mko-mur ničesar hujega pripetiti, kakur kratek dopust za oddih na javne stroške.
Povemo vam pa jasno in na ves elas; v strahotni zmoti ste! Podobni ste tistim nespametnim meščanom davnega objestnega mesta Vrbe, "ki v svoji nespa-meti niso poslušali možička, opominja-jočega jih k pokori in grozečega jim, da bo odprl pipo na sodčku, ki ga jo nosil s seboj. Še smejali so se liiu in ga zn-sramovali. Celo, ko je žo odprl pipo In so začeli butati valovi ob hiše, so ljudje rajali nanrej, seleč se v višje prostore, dokler jih ni zagrnilo sedanje Vrbsko jezero.
Ljudje božji, meščani! Ne pustite se motiti po njihovem malopridnem zgledu in se slreznite, dokler je še čas! Naravnost vam povemo: tudi črni borzi bije dvanajsta ura! Kakor so nam zaupali na najpristojnejšem inestu. jo tisti dan pred vami, ko bo potrkala trda in neizprosna roka pravjrc na vsaka in ludi vaša vrata in terjala od vsakogar obračun, od mnogih krivcev pa glavo.
Razglas pokrajinske uprave o oblačilnih izkaznicah
Oblačilne izkaznice, ki so bile razdeljene na področjih zunaj mesta Ljubljane, zaradi nastalih neredov v nekaterih predelih pokrajine, niso v posesti upravičencev in se lahko z njimi okoriščajo neupravičene osebe.
Da se dožene pravo stanje in odpravijo nepravilnosti odrejam:
Oblačilne izkaznice, izdane po nared-bi št. 203 dne 1. novembra 1942, SI. 1. 69-42, in podaljšane r naredbo 93 z dne 31. septembra ]943. SI. 1. 77-43, so veljavne samo s potrdilom okrajnega glavarstva, mestne občine ljubljanske oziroma občine v smislu te naredbe.
Imetniki oblačilnih izkaznic morajo le te predložiti v potrditev tako, da se nanje pritisne uradni pečat ic s štampilj-ko označi datum vidiranja.
Potrditev izvršijo za upravičence s področja mesta Ljubljane mestni preskrbovalni urad, s področja občin Dobrova, Polhovgradec, St. Jošt, Horjul-Log, Brezovica, Tomišelj, Preserje, Bcr jvnica-Ra-kitna, Ig, Šmarje, Rudnik, Dobrunje, Polje, Rovte, Hotedršica, Logatec, Planina in Rakek, dotične občine, na ostalem področju pa okrajna glavarstva sama.
Izkaznice brez tega potrdila se od dneva objave te uredbe ne smejo več sprejemati v izvršitev.
Kršitev prednje odredbe ss kaznuje po uvodno označeni naredbi.
Karbidi za obrtnike in industrijo
Oue interesente, ki so prejeli nakazila za karbid pri tvrdki Breznik, ki ga pa niso mogli nabaviti, ker je zaloga pošla, opozarja Pokrajinski gospodarski svet, da je nova zaloga do-šla. Upravičenci naj dvignejo karbid najkasneje do 10. decembra 1943. Po tem dnevu stari, šc neizkoriščeni boni izgube veljavo.
OSVESTILA PREVODA V LJUBLJANI
Cene živilom
Cene živil, nakazanih trgovcem za de-ccmber, ostanejo neizpremenjene.
Nakazila riža trgovcem
Trgovci, ki so prejeli nakazila za riž, naj ga dvignejo v Rižarui po naslednjem abecednem redu: 1. dec črke A—J, 2. decembra od K—M, 3. dec. od N—S in 4. dec. od S—Z.
Razdeljevanje kostanja za otroke
Od 1. do 4. t. m. se bo razdeljeval kostanj za otroke do 9 let starosti in sicer po 1 kg na osebo proti izročitvi odrezka št. »7« decembrske dodatne živilske nakaznice za mladino do 9 let starosti (nakaznica GMa in GMb) po sledečem razporedu: 1. t. m. upravičenci z začetnico A—E, 2. t. m. F—K, 3. t. m. L—R in 4. t. m. S—2.
Kostanj bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Gospodarska zveza (Majstrova ulica) Kmetijska družba (Novi trg), »Na-bavijalna zadruga drž uslužbencev (Vodnikov trg), Nabavljalna zadruga tjfž. železničarjev (Cesta soške divizije), I Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg) Gospodarska zadruga (Bleivveisova cesta).
Prodajna cena za kostanj na drobno jc določena na 13.25, za maroni pa 14.45 Ur .
Prodaja krompirja
Od 1. do 6. decembra 1943 bodo prodajali po 2 kg krompirja ra odrezek številka »4« in »5« živilske nakaznice za nabavo krompirja sledeči trgovci: Gre-gorc, Tirševa; Konzumno društvo, Vič; Kmetijska zadruga, Majstrova; Sarabon, Zaloška; Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg; Niklsbacher, Tirševa; Jelačin, Aškerčeva: Zaplatil, Galjevica; Kačar, Vodnikova; Skupna na-
Za današnji dan
Koledar
Sreda, I. grudna: Elicij, škof; Natalija, sveta žena; Nuuuin, prerok: Kandidu, mučenica.
Četrtek, 2. grudna: Bibijuna, devica in mu.čenicu; Lvazij, škof; Blunka, kraljica; Adrija, mučenica.
Dramsko gledališče
Cvetje v jeseni. Red A. Ob 16.30.
Operno gledališče
Netopir. Red Sreda. Ob 16.
Kino Matica
»Veleturist«. — Predstave ob 15 iu 17.30.
Kino Union
»Da bi bil vsemogočen«. — Predstave ob 13.30 in 17.30
Kino Sloga
»Ljubavna komedija«. _ Predstave ob 13 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne: mr.
Leustek, Resljevu cesta I; mr. Bu-liovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta 48.
bavna in prodajna zadruga, Tirševa; Smrkolj, Vošnjakova; Gospodarska zadruga, Tirševa; I. delavsko konzumno društvo, Kongresni trg; Pezdir Rado, Vodovodna cesta; Slamberger Fani, Sre-diška; Mahnič Josip, Zaloška; Mencinger Štefan, Smartinska; Pengov Osvald, Kar-lovška cesta; Leskovic Meden, Jurčičev trg; Mežan Janko, Medvedova ulica; Martine Franja, Tirševa; Bartl Henrik, Rožna dolina, Predjamska; Pečnik Stanko, Tirševa (preko bloka); Lubšina Franc, Tržaška, Vodnik Viktor, Zapužc (preko bloka); Mohar Franc, Celovška ccsta; Pezdir Ivan, Gradišče: Vrhove Franc, Jernejeva ulica; Adamič Marija, Bohoričeva ulica; Marinko Terezija, Prisojna ulica; Mužina Alojzij, Zgornja Šiška.
Prodaja se bo vršila po sledečem redu: 1. t. m. črke A do D, 2. t. m E do I, 3. t. m. J do N, 4 t. m. O do S ter 6. 1. m. T do Z in zamudniki.
Odrezke odrežejo trgovci.
Opominjamo vse upravičence, da kupijo krompir v označeni!), dneh, ker ga po tem roku nc bodo mogli nabavili na odrezke številka 4 in 5.
Želatma za modistke
Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da se bo nakazovala niodistkam ua podlagi predlo/enega seznama prošnji Združenja industrijcev in obrtnikov (obrtni odsek) mesečno želatina za apreturo klobukov. Boni za nakup želatine se morajo dvigniti za mesec december v uradu Pokrajinskega gospodarskega sveta, soba 12, v dneh 3. in 4. decembra, dodeljena količina želatine pa prevzeti najkasneje do 7. decembra t. I. pri Gospodarski zadrugi mizarjev v Ljubljani, \Volfova ulicu 12 (dvorišče).
MSI
taa
Kupujte lep pustolovski roman
»Ogenj divja«
ki ga jc spisal J. A. Curwood, in ki je izšel v »Slovenčevi knjižnici«.
V kratkem bo izšel znameniti roman Z. Košu tiče ve
»Z naših njiv«
fltBaaEaMBaHMBe»ftiiBBEBasa
Poizvedovanja Zgubila s p m unknzuico za kurivo štev. 07087. Najditelja prosim, da lui jo vrne na naslov Fabjan Murija, Sv. Petra ccstu 21.
Dnevne novice
Mesečna rekolekelja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 3. decembrn. Skupna adoraelja (ob 41, meditacija (ob 5) iu konferenca. Zbirališče v hiSni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhov-niik vljudno vabljeni. — Vodstvo.
Umrla je gn. ClzelJ-Allosch Dora, učiteljica I. dekliške ljudske šole. Učenke so vabljene, da se ude!c2o pogreba v sredo, 1. decembra (ibero naj se ob 13.45 lia Žalah) ln maše zadušnice v soboto, 4. decembra, oh 8 v cerkvi sv. Jakoba. Uprovlteljstvo.
InSlrukelJe — Novi (Turjaški) trg 5. 8 1. decembrom zučnemo poučevati dijake, ki nimajo šolskega pouka, in jih pripravljati privatno čez dva razreda srednjo šole. — Ljudskošohkl otroci dobe pri naa učno pomoč ln nadzorstvo: dopoldne ali pppoldne. Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno: dopoldne iu popoldne. Vabimo: diplomirani filozofi.
Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjenn knpuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVE REST. Prešernova 44.
Akadeinlčarke-kl, uporabite »voj prosti čas za vsestransko praktično trgovsko-gospo-darsko Izobrazbo. Predmeti: strojepisje, stenografija, knjigovodstvo, korespondenca, jeziki itd. vsakomur koristno služIjo v zasebnem nll javnem poklicu. — Nov| tečaji prično S. decembrn. Podrobno informncljo in prospekte dnje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
llčlte se strojepisja! Novi eno- dvo- In trimesečni tečaji — dnevni In večerni — prlčuo dne 2. decembra. — Nujvočja niodor-na strojepisnica: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer, učne ure po žulji obiskovalcev. 1'raktlčuo znanje, vsakomur ko-rlstnol — Učnina zmerna- Vpisovanje se vrši dnevno. Na rnzpolago brezplačni novi prospekt. — Posebni tečaji tudi za stouo-grafi jo, knjigovodstvo, korespondenco. Jezike Itd. Izbira predmetov po želji. Priporočljivo tudi dljnkom-lnjam vseh Sol tel visokošoleem-kam. Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Duuiolirau ska 15.
..Dravsfta roža"
prelepa bajka JOŽKI'A TOMA2ICA 125 slih. Vez L 38.—. broš. L 20.—
IJohi ho v vseh kniigurnah
Nallepie Miklavževo in BotiUovo darilo
»
SVETU
(< je bogato pisana beieda
Naknadno vpisovanje * trgovsko nčlll-šče »CbrUtofov učni savod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski točaj s pravico juvnostl In za ViSji trgvskl tečaj se vrši naknadno šo vsnk dan zn dno dljako-inje, ki zaradi Izrednih prilik doslej šo niso mogt| obiskovati tole. — Nu razpolago brezplačen prospekt. — Ravnateljstvo.
Opozorilo! Staršem onih dijakov Inj srednjih. strokovnih In meščanskih šol, kt letos nlmnjo rednega pouka, nujno svetujemo, da ne puščajo svojih otrok broz dela. Vpišite jih v takojšnji korepetitorlj »Napredek«, kt rodno ln nemoteno pripravlja dijake lnje za vse lolo ln razrede, za vse ali po-ntnezne predmete Iu tudi jezike. Posebni tečaji matematik«. Najlepša prilika sa uspešuo redno šolanje dijnkov-lnj. Poseben oddelek tudi za privatne Izpita. Pouk Je priznano najboljši zaradi odlične organizacije in se vrSi v ločenih skupinah za vse razrede lo to v srodišču mesla na Kongresnem trgu. Znhto-vajte prospekt. Vodstvo specialnih instruk-cij. Kongresni Irg 2-11.
Važno za vsakognr sedaj In v bodoče je znanje strojepisja, stenografije, knjigovodstva, korespondence, jezikov itd. Temeljit pouk za praktično trgovsko-go-p»dar-sko udejstvovauje v zasebnih nli javnih iiradih-pisarnnb. — Novi tečaji — dnevni in večerni — prično 3. decembra. — Izbira predmetov po želji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno, informacije in prospekte dnje: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učul zavod,« Domobrunska 15,
Opozarjamo, da jc letos vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrutl počivajo ali pa v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenc«, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Izbira predmetov po teljl. Učninn nizka. Vpisovanje dnevno. Trgovski j učni zavod, kongresu! trg 2 11.
..SLOVENCEV KOLEDAR"
dokler je šc čas!	..............MHB1 lllillnm^»»»v.LNnun
Koledar ho najlepša knjiga ua našem knjižnem trgu!
Za Miklavža!
Najlepše durilo bo ilustriran
»MARTIN KRPAN«
in kolekcije »Slovenčeve knjižnice«. ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Državna I. mešana meščanska šola nn Viču v Ljubljani obvešča učence in učitelj-stvo, dn se bo .'10 novembra spet pričel šolski pouk v vseh tretjih iu četrtih razredih. Pouk bo v Zavetišču na Viču; vsnk dnu dopoldne imata pouk četrta razreda, III.h ob ponedeljkih, sredah in petkih, lll.ac pa oh torkih, četrtkih iu sobotah. Pričetek pouku za ostale razrede bo objavljen v nedeljo pri šolski mutl, h kateri so dolžni redno prihajati vsi učenci ln učenke. — Ravnateljstvo.
Gospodje z akademsko Izobrazbol Ne po-
zahlte, d:i Jo za vus danes ob 18.15 pri Kri-žnnkuti rekolekolja. Jutri ob ti.SU pu istotuin skupno sv. obhajilo in iniiša.
Sv. Miklavž bo obiskal šišensko mladino v nodeljo, 5. decembra, ob 5 popoldne v snmoslnnskl dvorani v Šiški.
Rokodelski oder. »Nebeška storija« je naslov ljubki igrici, ki bo uprizorjena lin Miklavževem večeru n« Rokodelskem odru. Zalem *ho nastop sv. Miklavža s spremstvom. ki bo obdaril prijateljčke. Pričetek bo v nedeljo oh 3 popoldne. Dnrilu se upre-jemnjo v soboto od 9-13 In od 11—19: v nedeljo pa od 9 do prlčctkn predstavo v pisarni Rokodelskega odrn, Petrnrkova 12-1.
" ■ i STARŠI! « ■■•t-*' '••> »MOJA MLADA LETA«
Uredita Krisla Hafner. Opremil arh. V. Gajšek.
KRONIKA OTROK V OD 7.IBELI DO KONČANE LJUDSKE SOI.E!
Oglejte si jo brezobte/no v
>LJ1'I).SKI KNJIGARNI V LJUBLJANI«
PRED SKOTIJO 5 — MIKIOSICEVA CESTA '
'SGanaoaaaaoBaaaaaaaaaaaaBB
Miklavžev večer v frančiškanski dvorani. Sv. Miklavž bo letos oblsknl in oluln-rovnl pridne otroke, pa tudi odrasle v frančiškanski dvorani v nedeljo, 5., in v ponedeljek, C. decembrn, obakrat ob 4 popoldne. Vstopnice In vse Informacije dobite od srede, 1. decembrn, dnljo od 9—18 v Skrnbčovl sobi — na koncu frančlškauske pasaže v I. nadstropju.
Nova mladinska knjiga Raeko In I.aja in Mojco 1'okrajcnljo v kujigarni žužek, prehod nebotičnika.
Obvestilo. Uprava državnih gledališč Opere In Drame se Je preselila 4z dramskega gledališča v nove poslovne prostore v 1'llcl 3. maja 11, prllllčje. desno.
Uprava državnega gleilnllšča v Ljubljani kupi pohištvo za opremo pisarniških sob in klubsko garnituro. Ponudbe nu upravo gledališča. Ulica S. maja 11. pritličje, desno.
Važno za vojne Invalide. Po odločbi Šefa pokrajinske uprave v Ljubljuni VIII 4.">6S-1 z dnn 19. 11. 1943 nnj vojni invalidi, ki imajo pravico na dobavo ortopedskih čevlje« in ki jliu čevlje Izdela državna., protez-na delavnica v Ljubljuni, namesto zdravniškega spričevala, predpisanrga po čl. 2 naredbe št 2G o izdelovanju in nnkupu ler poprnvllu čevljev z due .-1U. 10. 194:1 (Služb, list 8S), predložijo svojemu občinskemu uradu potrdilo o invalidnosti, na kar Jim bo domača občina lahko izdala nnbnvnico za označene čevlje. To občinsko nnbnvnico nuj voj nI Invnlld potem predloži v pisarni pro-tw.no delavnice v Ljuhljnni.
Prvi simfonični koncert
V ponedeljek zvečer je bil v veliki tinionski dvorani prvi koncert povečanega radijskega orkeslra pod vodstvom IJruga Muriu šijance. Orkester je igral Mozartu in sicer Simfonijo 39 v es-duru, dve ariji iz »Figarove svatbe« ter llulfncrjevo Serenado.
Od prvega dela sta bila najboljša Andante in Finale, v zadnjem delu pa je bil izvrstno podan Hondo in je zlasti nuš violinski virtnoz Rupel veliko pri|>omogel, da je ta del skldabe našel pri občinstvu globok odmev.
Višek večera je bil, ko je zapela sopramstka Valerija llevbalova ariji iz »Figarove svatbe«, in sicer Kain presledki so šli trenutki in Sam ne vem, kaj godi se z mano. Občinstvo jo je nagradilo /m lejio izvajanje z burnim aplavzom, kar je v resnici tudi zaslužila.
Občinstvo je dvorano napolnilo popolnoma in tako pokazalo, du l>o podpiralo prizadevanja naših godbenikov kakor lansko leto in pričakuje, da bo tudi orkester dajal stvari z isto vestnostjo kakor lansko leto.
KULTURNI OBZORNIK
Roman iz afriškega življenja
Stuart Cloete, Kolesn se vrtijo. Naša knjiga 22. Prevedel Avgust Pe-trišič. Opremil arh. Vlado Gajšek.
Zgodovinski roman pisatelja Siuar-ta Cloeteja »Kolesa se vrtijo« zanimivo jvopistije skoraj lia štiri sto straneh življenje Burov, nizozemskih kmetov, ki so se bili naselili v Južni Afriki v 17. in 18. stoletju ter se pomešali z Nemci in francoskimi Huge- i noti. Buri so zbežali iz Kapske kolonije proti severu, ker niso bili zadovoljni s tedanjo angleško vlado v Južni Afriki, lako se dejanja v romanu dogajajo vprav pred dobrimi sto leti, kajti ta beg se je dogajal med leti 1850 do 1840. V krvavih boiili s Kafri, posebnim zamorskim plemenom, in z. /uhlji, ki =o med njimi najbolj bojeviti. so potem na severu ustanovili svobodne kolonije, ki pa so jih Angleži kasneje v znani btirski vojni od leta IS99—100! zavzeli in iz vseh pokrajin, ustanovili Južnoafriško unijo.
To popotovanje Burov v severnejše predele Afrike je vsebina romana »Kolesa se vrtijo«. Naslov je pač povzet po vozeli, kajti Buri so popotovali na \ozoh in vozili s seboj vse: žene in otroke in vse premičuo premoženje,
kar se je dalo odpeljati. Vodila sta jih llendrik van der Berg in Paul Pieters, a nista potovala skupaj, da so imele njihove številne črede dovolj krme. Oba sta poveljevala močnemu oddelku in jahala proti severu v »obljubljeno deželo« Kanaan, kjer sta mislila, da se cedi mleko in med, ter se hotela tam za stalno naseliti. Med drugimi pomembnejšimi možmi je bil tudi Jolinn-nes1 van Raenen. Ta je imel hčer San-nie, ki je bila meti vsemi burskimi dekleti najlepša in je postala glavna junakinja v zgodbi, ki se je dogajala med voditelji pohoda na sever. Vanjo se je zaljubil Hendrikov sin Herman, pa tudi oče jo je tako rad videl, da jo je sklenil vzeti za ženo, kajti bil jc žc vdovec, pa je še hotel potomstva, cla bi bil njegov rod čim večji in čim močnejši. Ko je oče spoznal ljubezen mod Sannie in sinom Hermanom, se je odločil, da (xi svetopisemskem zgledu i »žrtvuje« sina, da bi dosegel svoje na-I mene z dekletom. In res, nekegu dne, j vprav ko se je vračal Herman od San-| nic, s katero jc bil zunaj taborišča, pn J je oče iz zasede ustrelil, v taborišču j pa je dejal, du se jc bila zgodila nesreča ...
Kamu nato se v resnici poroči — po tamkajšnjih navadah seveda — s Sannie in ta mu kasneje rodi siuu in bo-
lelino hčer, potem pa nič več. To je bilo prva kazen za njegov umor lastnega sina. Ne dolgo zatem pride llerd-man v namišljeno obljubljeno deželo pod gorami, v območje velikih rek, ki so napruvljale deželo v resnici za nekaj časa rodovitno. Že v nekaj letih pa se pokaže tudi slaba stran tega Knnaana: nastopijo povodnji, pa zopet suša, mrejo ljudje in živina začne po-ginjati zn različnimi kužnimi boleznimi. Kraju začno celo groziti Kafri, ki jih je bil že na poti pregnal in pobil, n jim znova začno dišati velike črede burskih goved. Ali stari, ponosni voditelj noče videti nesreče, Bog gu je udaril z zaslepljenostjo in nebrižnost-jo, čeprav pa sin Pavla Pietersa, veliki lovec in junak Z\vart Tieters resno svari pred bližajočo se nevarnostjo.
In kakor bi še nc bilo dovolj nezgod -r- mladi Pavel Pieters mu cclo odpel je ženo Sannie. Ta , sporazumno z njim ubeži od moža, ki ga je mrzlo in sililo sovražila, ker je vedela, da ji jc umoril ljubljenega Hermana. Sedaj začne ošabni Ilerilmnn na vse kriplje lov za ženo in ugrabiteljem, toda brez uspeha. Ko se mu namesto Sannie posreči uloviti iu ubiti — čapljo, sc tudi sam po nesreči nevarno rani v nogo in dan kasneje umre, zapuščen od vseli. Ves njegov oddelek pu v Kutinami /a - I res pobijejo Zulipi in Kafri — v bojih J popadajo vsi Buri tega naselja z Zwar- j tom Pietcrsom in Saunic vred. Le več- j
no previdna in premišljujoča Ana de Jong, ki se je bila že prej odselila od ilerdmana, ostane, in njeni Buri sc maščujejo, nad Kafri.
Glavna postava vsega romana jc llendrik v. d. Berg, mož junaštvu, bojev in predrzne odločnosti, pa prav tnko ošabnepa značaja, saj je tako ohol, da se ima celo za preroka. Predrzno je zaupal v nebo in si sum krojil pravico s sorističnim zavijanjem svetopisemskih besedi. Imel se je za A_brahama, ki je tudi žrtvoval svojega sina Izaka. Saj razmišlja sam o sebi: »Sin je umrl. S kakim namenom je Bog zahteval njegovo žrtev? S tem namenom, da bi jili imel še mnogo več, da bi njegovih sinov bilo lirez števila in da bi njegovi vnuki napolnili zemljo... Neprenehoma mora rasti njegov rod, mora se širiti, večati, poglabljati kakor reka — ali. du, lako ga je videl: kakor reko- ki narašča in je čedalje močnejša, ko leče dalje, veletok, ki mu je oti bil izvir. Res, velikanska življenjska sila je v njem, todn vse, kur si je želel, bi se bilo iz|iolnilo, če ne bi bil na začetku — umor lusinegn sina! Pruv za ta umor pu je bil strašno kuznovan: izgubi ženo, sam prezgodaj umre, ne ostaneta mu ne sin ne bolehna hči, ki ju je imel s Sannie, in še cclo ves njegov oddelek Burov uničijo Zuluji. Toda v romanu jo ta kazen za vnebovpi-joti greh vse preveč zakrita, delo jc samo stvarno prikazovanje življenj-
skih dogodkov, daleč od vsakega etičnega pogleda, daleč od vsakega idealiziranja. Zgolj izrez iz življenja na pol divjih, nu pol civiliziranih ljudstev je ta roman, ljudstev, ki jih gonijo samo naravne sile in goni in strasti v človeku, pu čeprav je na drugi strani jasno izpričana njihova vera v Boga. »On je bil moč in Sannie njegova žena... Vse drugo ni bilo nič v primeri s tem, v življenju ni bilo drugega užitka ne veselja, kakor izvrševanje zapovedi — rastile in množite se!« Primitivni so bili ti ljudje, na pol šc nomadi, ki so bili vsak trenutek pripravljeni zn na pot: »Ker niso bili nikjer zakoreninjeni, je bila vsa Afrika njihova, dokler so se njihova kolesa vrtela, dokler so jili njihovi konji nosili in so bili njihovi rogovi za smodnik j>olni . .« Ko pa so se v blagostanju ustanovili, se je začel njihov pogin, »zakaj z blugostn-njem je prišla brezdelnost in s preuu-sičenostjo omagunje po velikem delu.« Tako je v romanu pred nami popolnoma resnična podoba Ilerdmana in njegovih ljudi, podoba brez lepšega okvira, pustinja brez oaze, zato pa je to ljudstvo od prvega do zadnjega zapisano poginu. Kljub naturalističnemu prikazovanju torej vendarle lahko vidimo v delu nauk, da življen je ne sme biti s«mo izživljanje gonov in strasti, marveč da so potrebni tudi višji cilji za dosego sreče na tem in na onem svelu.	F. J.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Novembra izbrisane hipoteke
V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo novembra zaznamovanih 32 predlogov za izbris raznih hipotečnih posojil v znesku 1 milijon 215.632 din, dalje 7 predlogov za izbris 437.840 lir in 3 predlogi za i/bris starih kronskih dolgov v znesku 30.070 kron. Izbrisan je bil najmanjši dolg v znesku 70 K, razen tega pa tudi visoka hipotečna posojila po 250.000 dinarjev in 250.000 lir. V oktobru je bilo dalje izbrisanih tudi pri 50 nepremičninah mnogo enoletnih hipotečnih kreditov v znesku okoli 2.5 milij. lir, za katere je bil zaznamovan vrstni red. Glede teh kreditov pa je bil v največ primerili vrstni red obnovljen za dobo enega leta.
Nepremičninski trg v novembru
Po splošnih zapiskih je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala do 20 prenosov lastninske pravice na osnovi kupnih, izročilnih in darilnih pogodb. Celotna vrednost na nove lastnike prepisanih premičnin jo cenjena na 1,580.665 lir. Prodanih Je bilo več gozdnih parcel, katerih skupna vred-, nost je razmeroma nizka in znaša cena od 1 do 10 lir za kvadratni meter. Prodanih je bilo v meslu več stavbnih in drugih parcol. Veliko je ponudb za prodajo zemljišč, toda manj je interesentov. Med drugimi 6o prodali:
Jerančič Gabrijela in Jerančič Alojzij star., Ljubljana. Karlovška cesta 8, sta prodala Dragu Jnnibreku. dentiatu v Ljubljani, Gradišče 10, zemljiško parcelo št. 24'5 k. o. Knrlovško predmestje v izmeri 647 m' za 140.000 lir. Kvadratni metpr je bil nad 214 lir.
Galie Ernest, veleposestnik v Ljubljani, Vodnikova cesta 43 (Zg. Šiška), je prodni Saši Kovaču, trgovcu v Ljubljani, Bleiwesova cesta 12, zemljiško parcelo z novo št. 1415 k. o. Zg. Šiška, gozd. v izmeni 387 m' za 2709 lir. Kvadratni meter po 7 lir.
Zalta Adolf, poslovodja tvrdke jSeko-texr v Ljubljani. Pavčičeva ulica 20, je prodal Matiji Sečkti. industrijalcu in Mariji Sefkovi, njegovi soprogi, v Ljubljani, Strossmaverieva ulica 8, dve parceli, št. 857/2 in 353/3 k. o. Zg. ftiška. v skupili izmeri 19.285 m» za 500.000 lir. Ti parceli sta menjali lastnike že v tretjič v dobrem lelu.
Razne nesreče in poškodbe
Sluga, 22 letni Lucijan Jelene, je v torek zgodaj stal v neki vrsti, čakajoč lia sprejem. Postalo mu je slabo. Padel je ter se potolkel po glavi in obrazu. Z reševalnim avtom je bM prepeljan v bolnišnico. — Posestnik Ivan Šerjak je na I/anski cesti padel in si zlomil desno nogo. — Zasebnica Ivana Špraicarjeva ie na Miklošičevi cesti pndla. Zlomila si je fli-sno incvgo. — V Kroni rojeno. 66 letno r.^eHttlfo Marijo Mat ulj je na domu'na TvrŠevi cesti zadela kan. — Prav tako je zadela kao v Predovičevi ulici na sta-fovfMhr 66 letno Marijo Dolenčevo. Obe sla 'IfilP'prepeljani v bolnišnico.
Prizor v Gosposki ulici
Pred dnevi je bilo. Na hodniku Gosposke ulice sta dve ljubljanski gospodinji ustavili dve starejši ženski, preprosto oblečeni, ki ju je lahko človek takoj
Lastnikom motornih vozil
Pozivajo se vsi lastniki ali oskrbniki motornih vozil (potniških avtomobilov, tovornih avtomobilov. ambulantnih, škropilnih ali gasilskih avtomobilov, motociklov, priklopnikov, vlačilcev itd.), ki imajo v Ljubljanski pokrajini svoje stalno bivališče, in sicer brez ozira na to, ali imajo domačo ali tujo evidenčno številko, da obvezno prijavijo vsako motorno voziln šefu pokrajinske uprave, poslužujoč se tiskovine, ki se dobi v llradn za civilno motorizacijo, Ljubljana, VVolfova ulica 12-1.
Te prijave, točno izpolnjene in po lastniku ali oskrbniku podpisane, i n sicer za vsako vozilo na posebni tiskovini, je poslati priporočeno ali osebno oddati najpozneje do 15. decembra t. 1. v Uradu za civilno motorizacijo v izo-gib zakonskih posledic.
spoznal za prekupčevalci z raznimi živili. Pod pazduho sta držali vsaka svojo vrečico. Gospodinji ju nagovorita: »Kaj prodajate, ženski?« — »Dober fižol,« je bil kratek odgovor. — »Po kakšni ceni?« drugo vprašanje. — »Po 34 lir kila,« je neka ženska odgovorila. Mlada, resolul-na gospodinja vzklikne: »To je nesramno, brezvc.tnol To ceno zmore kak bogataši Pokličem onegale stražnika.« In komaj je bila zadnja beseda izgovorjena. že sta ohe prekupčpvalki jadrno skušali izginiti. Toda npsreča! Eni se je odvezala vrečica. Na tla se je vsul lepi fi-žolček. Ženska ga je pustila v nemar. — S°dai se začenia drugi akt poulične igre. Na fižol so mimoidoči planili kot risi. Vsakdo je skušal Čim več pograbiti. Fižola je"bilo 10 kil. Tudi neki lx>liši gospod se ni ženini. Lepo se je sklanjal in deval fižol v žepe lepe suknje...
Grmenje pozno v jeseni
»Kadar novembra grmi, je kmalu sneg,« pravijo stari vremenarji. Letos je v novembru še močno grmelo. Že dvakrat smo dobili sneg, ki pa ga je jug hilro pobral. Stare vremenske kronike pogoslokrat zaznamujejo hudo bliskanje in grmenje v pozni jeseni. Celo meseca decembra se šp primeri, da zagrmi. Bilo pa je pred sto leti nekaj nenavadnega, da je celo decembra udarila strela v ljubljanski okolici in v Tomačevem povzročila hud požar. Na strani 194 letnina 1814 so Rlei\veisove »Novice« kratko zapisale: »Pervi dan grudna je v Ljubljani in baje tudi drugod pervi sneg padel. To sirer ni nič posebniga. De se je drugi dan potem okoli polnoči bliskalo in grmelo in v Tomačevem poleg Ljubljane v neki kozolec treščilo, kej taciga se pa vunder le poredkoma sliši «
Zgodovinski paberki
1. grudna:
1640. leta so se uprli Portugalci v Lisboni španskemu namestniku in pre-'rgali zvezo s Španci, ki jo je vzpostavil Filip II. Ko je namreč [lorlugalski kralj Sebastijan 1578. 1. padel v bitki z Mavri v Maroku in je s smrtjo njegovega strica izumrla portugalska vladarska rodbina, je Filip II., španski kralj, zasedel z vojsko Portugalsko, nakar so pa seveda tudi eortesi priznali za kralja. Ker je Filip vladal tudi v Italiji, je bila tako združena pod enim žezlom vsa katoliška južna Lvropa in vse novoodkrite dežele v Ameriki, Aziji in Afriki. Toda Angleži in Ilolandei, ki so doslej kolo-nijalno blago kupovali v Lisboni, so šli sedaj ponj naravnost v Indijo in pričeli osvajati portugalske kolonije. Izguba kolonij in nespretna notranja politika španskih kraljev sta povzročili ponovne upore na Portugalskem, toda šele proti kraju prve polovice 17. stoletja, ko je španska vojaška sila, dotlej prva na svetu, oslabela, so se mopli Portrugalei znova osvoboditi.
1672. leta je bil obglavljen v Gradcu štajerski grof Ivan Erazem Tatten-bach, ki je skušal v zvezi z Zrinjskim in Frankopanom zanesti protiliabsbur-ški upor tudi na slovensko ozemlje.
1870. leta so se sestali v Ljubljani slovenski in hrvaški narodni zastopniki in sklenili pod vplivom francosko-pruske vojne in hrvaško-ogrske na-godbe takozvani ljubljanski južnoslo-vanski program, ki pomeni načelno nadaljevanje slovenske politike iz leta 1848. Program poudarja edinstvo južnih Slovanov po krvi in se zavzema za sodelovanje na vseh področjih javnega življenja.
Radio Li«h!'afta
dnevni spored za 1. december:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila v nemSčinl ln slovenščini — 12.20 Opoldanski koncert — 12.30 Porodila v nomSčini in slovenščini — 12.45 Koneert za razvedrilo — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Koncert maloirn orkestra vodi StenoviS — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.30 OtroSka ura — 19 Glasbene slike — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.40 NaSa dolžnost, predava g. Anton Kosi — 19.45 Napoved sporeda za naslednji dan; sledi mala medigra — 20 Poročila v nemSčini — 20.10 Iz pisanepra opernega sveta — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemSčini — 22.10 Glasba za lahko noč.
Dramsko gledališče
Sreda, 1. decembra, ob 16.80: »Cvetje ▼ Jeseni«. Red A. Četrtek, 2. novembra, ob IS: •Normanskl Junaki«. Bed Četrtek Potek, S. decembra: Zaprto. Sobota, 4. decembra, ob 16: »Snetuljilea«. — Nastop tv. Mlklavla. Izven. Mladinska predstava. Cene od 22 Ur navzdol. Nedelja, 5. decembra, ob 10, 14 in 16.30: »Sne-guljčlca«. Nastop sv, Miklavža. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
Miklavž t Drami. Knkor vsako loto, bo tudi lelos obiskal sv. Miklavž Dramo pri predstavi P. Golievo rSneguljčico« v soboto ob 16 ter v nedeljo ob 10, 14 in 16.30 ter bo delil pridnim otrokom darila, ki bodu prispela do tega časa za obdarovance.
Operno gledališče
Sreda, i. decembra. ob 16: »Netopir«. Opereta. Red Sreda. Četrtek, Z. decembra, ob 16: »Tbals«. Izven.
Cene od 32 lir navzdol. Petek, 3. decembra: Zaprto. Sobota, 4. decembra, ob 16: »Netopir«. Opo-
rota. Red Sobota. Nedelja, 5. decembra, ob 15.30: »Snegoručka«, Izven. Cone od 32 lir navzdol.
J. Strauss »Netopir«, opereta v 3 dejanjih. Osebe: Elsenstein — M. Sancin, Ro-znlinda - Mlojnikova, Adela — Ribičeva, Alfrod - B. Sancin, Blind — Jolnikar, dr. Falko — Frelib, dr. Frank - Janko. 2aba
—	Zupan, prino Orlovski — Drenovee, Ida
-	Japljeva, Melanija - KoSirjeva. Dirigent S. Hubad, režiser E. Frelih, koreograf P. Golovin.
Iz gospodarstva Razdolžitev kmeta v Nemčiji
Nemški listi prinašajo zanimive podatke o razdolžitveni akciji za kmeta v Nemčiji, ki je eedaj končana.
Prijavljenih je bilo za to akcijo okoli 300.000 kmetijskih obratov, za katerih razdolžitve in obnovo obratovanja je bilo izdanih okoli 2 milijardi mark. Brez te finančne pomoči bi propadlo veliko število kmetijskih obratov, kar bi imelo neugodne posledice za pridelovanje in prehrano nemškega ljudstva. Zaradi raz-dolžitvene akcije so se obrati obnesli v sedanjih vojnih časih, zlasti pa je bila preprečena njih ponovna prevelika zadolžitev.
Kmetijska razdolžilvena akcija se je začela leta 1930 s tako zvano vzhodno pomočjo, ki je za kmetijstvo tedanjih nemških vzhodfcih ozemelj urejala vprašanje prezadolžitve in sanacije. L. 1933 se je akcija razširila z zakonom o ureditvi dolgov z dne 1. junija na vse ozemlje države in na vse kmetijstvo.
Pri vzhodni pomoči je dala Nemška industrijska banka v 42.000 primerih okoli 570.000 milijonov mark i>osojil, k črinui je dala država 450.000 milijonov mark in sicer kot obratni kaplia1, tako da je bilo za vzhoino pomoč izdana približno 1 milijarda marTs; V ostali •V«m» čiji je bilo izvederiib,152.000 postopkov za razdolžitev m sicer z zneskom okoli 900 milijonov mark* ...Nadalje- je -bilo k sanaciji pritegnjeno ludi kmetijstvo v nekdanji Avstriji, v sudetskih Krajih, Posarju, Memelu in Eupenu-Malinedyju. V alpskih in donavskih pokrajinah Vzhodne marke je bilo uvedenih 53.000 razdolžitvenih postopkov z zneskom 75 milij. mark za razdolžitev in 90 milij. mark za obratni kapital. Na Sudetskem ozemlju je bilo v 10.000 primerih izdanih 34 milij. mark. V ostalih krajih je znašal strošek teh akcij okoli 10 milij. mark.
V splošnem je kmetijskn razdolžitvena akcija končana in le malo obratov čaka na dokončno rešitev postopka. Uradi, ki so bili ustanovljeni za razdolžitveno akcijo, so sedaj podrejeni državnim namestnikom v posameznih pokrajinah.
Nemška davčna moč.
Državni tajnik za finance Reinhardt je te dni podal javnosti naslednje podatke o nemških davčnih dohodkih; V računskem letu 1942 so znašali davčni dohodki 34.7 milijarde mark, k temu je prišteti Še donos akcije za odkupnino hišonajem-ninskega davka v znesku 8 milijard mark, nadalje pa še upravne dohodke, vojni doprinos občin in druge redne dohodke v znesku 26 milijard mark, tako da je znašal skupni davčni donos 68.7 milijarde mark, kar je služilo Za kritje izdatkov. Davčni donos je stalen v prvi polovici računskega leta 1943 pa se je celo
86. »Ne lajaj, Rahun, ne lajaj!« ga je mirila Marija s trhlega stola ob oknu, kjer je sedela, zavita v toplo ruto. Kar ginevala je iz dneva v dan in o prejšnji Mariji so govorile le še dolge kite, ki so ležale na suhljatih ramenih še bolj debele in rumene.
IEL lil NO UNION
Vse osrečiti more le HANS M OSEH
»Da bi bil vsemogočen«
Mana Moser Irene von Mayendorlt, Loiie
lanu. Rudi lweier. Ivan Petrovič ild. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15.50 In 17.50.
fEL lil NO MATICA ""
V veselem nadvse zabavnem filmu
»Veleturist«
bomo videli, kako |e kaznovan moJiček, ki je hotel preživeti vesele pustne večere brez svoje ženket — V glav vlopnli Joe Storkel. Trude Hesterbert Alicc Trell ild PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17.50. ob nedeljah! 10.». 13.90, 15.50 In ob 17.10.
fEL KINO SLOGA ""
Odlična igralska dvojica Magda Schneider in Albert Matlerstock v vetezabavnem filmu
»Ljubavna komedija«
Sodelujejo: Lizzi Waldmliller Johanncs Riemonn, Rudoil Carl in drugi. PREDSTAVE otf delavnikih ob li in II. ob nadoljahi 10.50, 11.40. 15.50 in ob 17.50. Nabavite si vstopnice v predprodajil
jake v Novem Celiu Nabiralna akcija je dobro uspela ter so se pri njei posebno izkazali otroci. Precej daril za ranjene vojake ie dal tudi krajevna skupina v G r i ž a h. Vse darila so ranj-eni vojaki že prejeli. Pri tej priliki jc nastopil tudi mladinski pevski zbor Otroci so pred ranjenimi vojaki priredili tudi rajalni nastop.
Zgodovinska razstava v št. Lenartu nad Mariborom. V prijaznem trgu št. Lenartu sredi vinskih goric so pred dnevi odprli zgodovinsko razstavo vseh predmetov in listin, ki se nanašajo na (»ostanek in razvoj tega trga.
povečal za 3.43 milijonov mark v primeri z istim razdobjem lanskega računskega leta. Na drugi strani pa so se potrebščine tudi povečale. Zato mora biti stvar časti, da izpolnjuje vsakdo svoje davčne dolžnosti do države,
•
Švicarski kliring. Švica stoji z 19 državami v klirinškem prometu s 5 država- { mi pa je plačilni promet zaprt in je pod kontrolo obračunske blagajne V interesu ugodnega razvoja kliringov in nizkih življenjskih stroškov je bil uveden premij-ski sistem v prometu z nadaljnimi tremi državami. Od vsega švicarskega uvoza v letu 1942 je prišlo iz klirinških držav 64.77% od vsega švicarskega izvoza pa je šlo v klirinške države 73 24%.
Caj v Turčiji. Turčija se že nekaj Časa peča s kulturo čaja. Čaj sadijo na obali Črnega morja in sicer v okrožju Rize-Hopa. Ta čaj je zelo podoben cej-lonskemu in javanskemu čaju. Letos je znašala letina 17 ton, 1944 pa naj bi znašala 50 ton, kar bo približno krilo turško potrošnjo.
Nafta na Slovaškem. Iz statističnih podatkov o slovaškem rudarstvu je razvidno, da je znašala leta 1939 proizvodnja nafte na Slovaškem 160.000 met, stotov, lani pa je dosegla že 308.000 met. stotov. Tudi proizvodnja ostalega slovaškega^ rudarstva je napredovala. \
S Spod. Štajerskega
Zlata poroka v Ptuju. Dne 26. t. m.
sta praznovala v Ptuju zlato poroko višji poštni oficijal v p Franc J u r i n in njegova žena Gertruda. Slavljcnec je dolga leta služboval na poštnih uradih v Radgoni in končno v Ptuju. Eden njegovih sinov je ravnatelj Ljudske posojilnice v Mariboru, drugi pa trgovec v Gradcu
Obdarovanje ranjenih vojakov v Novem Celju. Krajevna skupina Štajerske domovinske zveze v Preboldu je organizirala zbiranje daril za ranjene vo-
MAH OGlflSl
AVTO *DKW« nov, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8198.
PRIDNO DEKLE
pošteno in zdravo, ki zna tudi kuhati, iščemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6211.
MIŠI, PODGANE in ščurke zanesljivo
£>okončate s strupom, pa dobite v drope riji KANC, Židovska ulica 1.	(I
LASTNIKI GLASOVIRJEV!
Poslužujte se moje telefonske štev. 39-2"*, ki je v novem ravno kar izišlem imeniku. UplaSevalec plasovirjev JURASEK, Zrinjskepa cesta 7/11. Ljubljana.
STARE URE zapestne in iepne -samo v dobrem stanju kupim lanko Jazber urarskt mojster. Mi klošičeva c. 12.
200 BALONOV od 15—50 litrov pro-dum po upodni ceni. Naslov v upravi »Slovencac pod št. 8234.
KRMILNO PESO
dobite v Maistrovi 10.
MERCEDES LIMUZINA 170 V
zadnii model in FIAT Topol i no, zelo ucodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8235.	(f
V Vipavski dolini naprodaj komfortna VILA
s kompleksnim terenom 2*5.000 m*. Informacije dnevno od 11 do 13 na Go>posvetski cesti št. 72-11.
KOZO
čiste santke pasme — brejo — in moSko Črno zimsko suknjo prodam po nizki ceui. — Štcpanjska 11.
»SINGER«
šivalni stroj (plava), krojaški, zelo dobro šiva, prodani pa 40« lir. Pred škofijo 19, hišnica.
SLUŽKINJO za vsa hišna dela — sprejmem. Sv. Petra cesta 67.
ZAjčJl STAJCI
dvodelno in Štiridelno, z odtokom, prodani. -Naslov v upravi >Slo-veuca« pod Št. 8216.
HARMONIJ
dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8215.
Dotrpela je naša srčnoljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja gospa
Danica Petek
roj. Sabotič
soproga dimnikarskega pomočnika
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 2. dec. 1943, ob 3 popoldne z Žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. križu.
L jubljana, šmarjc-Sap, Slatina Radenci dne 30. novembra 1943.
Žalujoči: Martin, soprog; Josip in Jerica Sabotič roj. Moder, starši — Pavla por. Luzuar, Angela Sabotič, sestri; Franc Lnznnr, dimnik, mojster svak; Božidar, nečak in ostalo sorodstvo.
F. CHIESA 12
Druga Amarilis bi si na njenem mestu | mislila: Odšla sem iz tiste nesrečne hiše, ne da bi morala kaj pojasnjevati ali se prepirati... Tudi ne bodo mogli reči, da sem zbežala. Prišla sem semkaj, da obi-ščem teto. Zgodila se je nesreča in zato . sem ostala tukaj, da ji pomagam. Saj je to popolnoma razumljivo in prav Vsaj mesec dni bom morala ostati tukaj. Medtem pa se nam bo že posrečilo sprijazniti domače z mojo odločitvijo. Za strica je to bila nesreča, zame pa ...
Velikodušna Amarilis pa nikakor ni mogla misliti tako. Toda Bog daje dobrim . dušam kot nagrado to, da n« opazijo in I ne čutijo trohice sebičnosti, ki je v vsakem človeškem dejanju in v vsaki odločitvi,
Tiho je prepevala, medtem ko je pospravljala posteljo in brisala prah. Od iasa do časa je začela govoriti sama s seboj ali s stvarmi, ki jih je urejevala, da je tako dala duška svojim čustvom. »Tako moraš ležati,« je rekla blazini, ki jo je uravnavala.« To je pa razkošj-e, je vzdihnila, ko je razgrnila posteljno pregrinjalo iz vijoličastega damasta. Nato se je spravila nad skrinjo, da premenja časopise na dnu predalov. Pogled ji je obstal na imenu Marija Luiza sredi nekega
članka. Z utripajočim srcem )e preletela članek in ugotovila, da gre za ime neke ženske. Toda mir občutljive duše je nekaj tako nežnega, da zadošča že V6aka malenkost, da ga uniči popolnoma ali vsaj deloma. Amarilis ni več pela, niti se pogovarjala s predmeti. Nenadoma je zaslišala teto, ki je v pritličju govorila z nekom... Teta? Torej ni odšla h Par-dijevim? Snoči in davi jo je skušala pregovoriti, naj še počaka, zdaj pa ji je bilo žal, da teta še ni odšla. »Zdaj bi vsaj že vedeli,« si je dejala. »Zvedeti morajo čimprej...« Stekla je v pritličje, da bi telefonirala.
XIX.
Tela je visoko vzravnana stala v veži in govorila z nekom, ki ga pa ni bilo mogoče videti. Iznad pletenega naslanjača es je videl le kos sivega klobuka, ki bi bil lahko moški ali ženski. Amarilis se je silno začudila, ko je spoznala, da je obiskovalka Ariana Prav ona. Oblečena je bila kakor katera koli resna gospodična. Tudi njen obraz je bil resen in v rokah ni imela ničesar, kar bi bilo podobno paleti, goslim, notam, loparju za tenis Tudi ni mahala z rokami, kakor je bila njena navada.«
»Ti si tukaj?«
Rada bi govorila s teboj, Amarilis Nekaj ti moram povedati...«
»Ničesar drugega ni pristavila, peč pa je nepremično gledala gospo Ireno.
»Razumem,« je dejala teta »Hoče govoriti 6 teboj brez prič. Saj že grem. Toda zapomnite si, gospodična: stvar je zdaj že odločena. Od-lo-če-na! Amarilis je tukaj in bo tudi ostala.«
»Vem,« je odvrnila Ariana. »Saj sem si že kar mislila, da ie tako. Nikakor pa nisem prišla semkaj, da bi koga s silo odvedla.«
»Že prav. Hotela sem vas samo opozoriti.«
Ko je teta odšla, se Je Amarilis vsa zaskrbljena približala sestri, od katere ves, čas ni odtrgala oči.
»Kaj se je zgodilo? Kakšna nesreča?«
Ariana je komaj opazno prikimala. Nato pa je dejala:
»Ne nesreča. Le nekaj neprijetnega, kar mi nikakor ni po volji.«
Ker se ji je zdelo, da se je Amarilis i nasmehnila kakor tisti, ki jc uganil ali misli, da je uganil (seveda, denarja zopet manjka...), je takoj pristavila:
»Ne, ne. Ni to, kar domnevaš... Nekaj takega ... Veš, snoči. ..« A besede ji kar niso mogle priti iz ust. Nenadoma je vstala »Pojdiva ven,« je dejala. »Spremljaj me nekoliko.«
Molče sta šli skozi vas. Ko sta prišli na prosto, sta zavili na stezo, ki sc od-, cepi od glavne ceste in vodi skozi ko-Kstanjev gozdiček.
»Torej... Eh, saj nima pomena, da me gledaš tako prestrašeno. Saj ni tako hudo Ni se podrl svet in tudi matere nisem umorila . . Dala sem dve zaušnici ničvrednemu šoferju. To je vse.«
Govorila je z nekako nestrpnostjo, kakor da bi jo jezilo, da Amarilis ne ugane sama za kaj gre. Nato pa je nadaljevala brez obotavljanja:
»Snoči sem bila pri Rubinsteinovih in gospa me je povabila, naj ostanem pri njih pri večerji Prišla sla na obisk dva bratranca iz Varšave ne, iz Rige. Eden 1 je neumen ko tele, a lep kot kakšno bo- , žanstvo ' Drugi pa je pravo nasprotje, j Čudno bitje z neznansko dolgimi rokami I in nogami, da je bolj podoben pajku kot človeku; enemu tistih strešaih kosmatih pajkov . .. Toda zna čudovito lepo igrati na gosli. Igra na prav svojstven način, da človeku začne kar gomazeti po hrbtu J Po prvih notah so tiste njegove strašne šape postale nekaj tako čudovitega, da bi jih človek moral poljubljati kleče ...«
»Nadaljuj, Ariana.«
»Hotela sem ti pojasniti, zakaj sem se zapoznila. Bilo je že tako pozno, da so mi vsi branili oditi, češ, da se vendar ne ( spodobi, da bi dekle hodilo samo po mc- | stu po polnoči. Gospod Rubinstein se mi je ponudil za spremljevalca . Razumljiv i je, da gospej ta predlog ni bil po godu. »Bolje je, da naredimo tako,« je dejala.« : Postlali vam bomo na divanu; za eno noč | I boste že potrpeli.« Oba bratranca sta mi I hotela odstopiti svojo posteljo. Bili so vsi
tako ljubeznivi in so kar tekmovali med 6eboj. Če bi hotela ustreči vsem in ne užaliti nikogar, bi se morala razčetveriti. Tedaj pa mi je šinila v glavo sijajna misel: telefonirala bom domov, Dobro veš, da je pri na6 več verjetnosti da se kdo oglasi o polnoči kot opoldne. Res se je oglasil Aminta. »Potrebujem avtomobil,« sem mu dejala »Pošlji mi Toneta z avtomobilom Si razumel?« »Razumel!« Toda prešlo je pol ure, minila je cela ura, pa še ni bilo nikogar Da bi čas hitreje minil, smo se zabavali z glasbo. Seveda je prišel na vrsto tudi viski Saj veš, da ga ne maram. Popijem ga nekaj požirkov, kakor da bi pogledala kako zoprno osebo in ji dala razumeti: kako malo si mi všeč! Toda snoči, ob taki glasbi . . rada bi videla kako bi se počutila ti! Kdo sploh še misli na to, kaj je v kozarcu? Bila sem strašno žejna Izpila sem dva, tri kozarce, ne da bi vedela, kaj pijem. Ta božanski pajek ...
»Pripoveduj naprej. Ne vem kaj ima s tem opraviti.. «
»Ima, ima. Božanski pajek ja začel presti novo čudovito mrežo Kakor muha sem se zapletla v njegove niti in sem se skoraj zadušila Čudovita pošast se je zabavala s tem, da me je vedno bolj ovijala v svojo mrežo Mislila sem si; zdaj mi bo izpil kri .. A medtem je dospel v avtomobil in...«
Na koncu steze se je prikazala stara ženica Ariana je umolknila in čakala, da odide dalje.
Fur »Ljudska tiskarna* — Za »Ljudsko tiska; o« t Jože Kramarič — Uerassgcbcr, Izdajatelj; IsL Jože Sod j- - SchrL".lei!er, urednik; Viktor Cenčič