OlOH&eOM K^f©[LOČAKI©W

Nekateri najvažnejši dnevniki v l$uenos
Airesu so zelo ostro obsodbi novo gibnnje za
izoliranje Združenih držav Severne Amerik: ,
ki w je tamkaj pojavilo v toku meseca de¬
cembra 1950 in ki stremi za toni, da bi se
Združene države no brigale več toliko za re-
šitev Evrope in Azije pred komunizmom, a tu
l'ak naj bi se omejile samo na svojo lastno
“branibo. I nravičeno so nastopili proti temu
evropski, azijski in ameriški svobodoljubni
"arodi in prav tako velika večina pametno
mislecih lj nd i s predsednikom Trumanom na
e >'lu v sami ISA. Iz dveh poglavitnih razlo-
S ' ,,y  je taka izolacija nesprejemljiva in nedo¬
pustna. Prvič, ker je preveč sebična, hoteč
• ošovati le samega sebe, pri tem tat mirno gle¬

dati, kako gre vse drugo po zlu: drugič, ker
je sila kratkovidna, pozabljajoč, da je nemo¬
goče* rešiti sebe doma, ako se ne -  postaviš
sovražniku |m>  robit £<• zunaj dčmta. Pred očmi
je tudi treba imeti danes že tako veliko sov¬
ražnikovo moč, dit se en sam narod, tudi naj¬
močnejši, brez sodelovanja drugih ne bo mo¬
gel dolgo uspešno hraniti pred niim, in to to¬
liko manj, kolikor bolj se l>o sovražnik krepil
z zasužnjevanjem ostalih narodov, ki bi mu,
sami preslabotni, ji brez pomoči močnega,
kakor zrelo jabolko padli v naročje,

l*a zakaj o tem v “Katoliških misijonih"?
Ker je to silno močna prispodoba, če ne še*
več kot prispodoba, z.a stališče premnogih ka¬
toličanov v duhovni borbi, ki divja danes v

Slika na naslovni strani KM prikazuje slo¬
venskega misijonarja sal. Pavla Bernika v
Indiji

Slika na tej strani nas popeljejo v Kharri v
Bengaliji, Kjer bomo pomagali p. Poderžaju
pozidati centralno dekanijsko cerkev, ki ni
nič drugega kot bivša šola v prezidavi. Na
slikah vidimo tudi p. Poderžaja v procesiji
in pa kočo na misijonskem vrtu, v kateri je
živel pred 2 3 leti Irec Comerford, obnovitelj
misijona v Kkarriju

svetli skoro vzporedno z vojaško in politično.

Odkar je Kristus prišel na svet, že skoro
2000 let, vlada na svetu borba za to, čigav
bo ta svet: ali bo Kristusov ali bo Antikri¬
stov. V zadnjem času so Antikristove sile še
posebno močno prešle v napad in osvajajo
dušo za dušo, narod za narodom, deželo za
deželo s svojimi satanskimi idejami in satan¬
skim suženjstvom, kateremu ljudje pod sil¬
nim pritiskom, hočeš nočeš, podlegajo in st ’
počasi z njim sprijaznjujejo. Obstoje pa št'
narodi, ki so skoro v celoti krščanski, celo ka-
liški. Tl so poklicani, da sc vržejo vsaj zdaj
z vso silo v to duhovno borbo s sovražnikom;
v svoji lastni sredi z najrazličnejšim aposto¬
latom, zlasti Katoliško akcijo, zunaj sebe pa
z misijonsko akcijo, ki pošilja duhovno bor¬
bene edinice v tiste dežele, na tiste odseke
borbe, ki sami še nimajo dovolj duhovno
obrambnih sil na razpolago. Toda joj — tako
bi moralo biti, a dejansko ni. Mnogi katoli¬
čani, ponekod celo v vodilnih krogih, so v
svoji katoliški omejenosti slepo zaverovani v
prakso Izolacije, “aislacionizma", kot pravijo
tu; mislijo samo na to in delajo samo za to.
kako bi rešili sebe, pozabljajo pa na to. da
morajo reševati tudi in včasih najprej druge,
ki so v isti in še večji nevarnosti. Mnogo jih
je celo, ki trmasto zadržujejo tiste, ki jih vi¬
dijo priskočiti na pomoč bližnjemu v nevar¬
nosti, To so vsi tisti, ki nasprotujejo misijon¬
skemu delu, češ, dovolj imamo dela z reševa¬
njem samega sebe, lastnega naroda, pustimo
Kitajce in Indijce... Sebičneži, Kajni, ki
govore: >lar sem jaz varuh svojega brata. . ■<
slepci! Trepetajo pred tem, da bi jili komu*
nizciu zajel v svoje mreže, obenem pa mič¬
no puste, da prepreza z istimi mrežami 4oh
milijonov Kitajcev, in se hudujejo in pohuj¬
šujejo nad tistimi velikani med nami, ki so
šli tja, krvos.semu rdečemu pajku te mreže
trgat iu iz njih trpeče kitajske in indijske
brate reševat ali tih jim vsaj trpljenje lajšat
— s Kristusom, s tolažbo njegovega križa, ki
jim ga prinašajo...! — Slepci! Mislijo, d»
bodo rešili Cerkev, krščanstvo, vero, kultu 1 ' 0

80

popebšajsm €

V naslednjem pri¬
našamo pismo, ki ga
je našemu uredništvu
kar sam od sebe pisal
p. Gordon E. Murphy
I). J. (glej sliko) iz
Kurseonga v Indiji,
ko je čul o našem pri¬
zadevanju za pomoč
p. Poderžaju pri grad¬
nji cerkve. 21. XI. 1. 1.
je bil posvečen za du¬
hovnika.

Ko sem bil še otrok, sem opazoval, kako
so vozili gradivo za zidavo potresne cerkve
sv. Jožefa v Ljubljani. Kadar se jim je kak¬
šen voz v blato pogreznil, so trdosrčni voz¬
niki z biči opletali po ubogih konjskih mr¬
hah. . . Hmi,ili so sis mi konji!

V misijonskih nadlogah se včasih spom¬
nim tistiii konj in nekajkrat se mi zazdi, tla
je misijonar tak a  vprežna živina. Voz je v
blatu, konjič pa vleče, vleče, vleče... Žile
m> mu nabrekle, že mu je bič usode zarisal
lisaste pege in brazgotine. . . Kdaj si bo ži-
vinče oddahnilo?

A delo v misijonu ne čaka! Bič časa ne
odneha! Naprej!

V Bengalskem misijonu smo globoko zao-

■ali. Vzcveteli so miuijoni. Dvigale so se
cerkve in šole, sirotišča in zavetišča — kras¬
ni pogoji za rast Cerkve... A ustanovljeno
mora biti oskrbovano. Vrh tega: Kdor ne

napreduje, nazaduje!

1’ Kharriju smo se letos precej zadolžili.
Treba je bilo popravljati škodo, ki so jo pov¬
zročila neurja in viharji, katerih je bilo letos
okrog 40! — Dokončali smo osrednjo misi¬
jonsko stanovanjsko hišo. Postavili smo no¬
to, Čeprav nt“ docela zidano in še ne dovr¬
šeno, dekliško šolo. Dve novi cerkvici sta
tndi vstali. Nekaj časa smo celo lahko nada¬
ljevali z zidanjem cctkve, a pri zidanju te-
ntelja zakristije se je ustavilo. .

^’«Š! spreobrnjenci ne morejo dosti poma¬
gati. Nedeljska zbirka? Niti cn dolar na te¬
tk n. Nadškofija jr nenadoma izgubila velike
tedne dohodke. Stroški pa so se ji radi iz¬
rednih novih davščin silno povečali. Zato je
cerkvena oblast tudi že prej določeno in ob¬
ljubljeno pomoč nenadoma odpovedala. Prišli
s mo iz dežja pod kap!

Eahko si torej mislite, dragi prijatelji v
Argentini in drugod, kako ste nas razveselili
s  svojo akcijo v pomoč dograditvi naše osred-
n ie cerkve in kako upanje ste nam vlili. . • !
' Kharriju nam je, kakor da bi v mučni vro-
čini nenadoma zavel« blagodejna sapica, ki
Prinaša novo rast, pomlad. . .

Bog vam povrni vsem, že vnaprej!

P. STANKO PODEBŽAJ D. J.

mesečni prispevki po 10  pesov ali

VEč TEH ENKRATNI KAKRŠNIKOLI I)A
M°VI ZA PODERŽAJEVO CERKEV V K H A
K KIJ V SE ODDAJAJO ALI POŠILJAJO NA
NASLOV: LENČEK LADISLAV CM, VICTOR
MARTINE/ 50, BS. AIRES, ARGENTINA

'ti svobodo sebi in svojemu narodu, če bodo
‘c-to sam6 v sebi gojili, sebi branili —. za
širjenje in moč in obrambo iste Cerkve, iste
'ere, iste svobode v sto in stokrat večjih na¬
rodih, ki si sami ne morejo pomagati, pa nič
storili?! Kako bi mogla Evropa uživati ver-
s h<> svobodo, če bo pa v s« Azija komuni¬
stična? In kako bi mogla Slovenija biti kakor
cvetoč verski otok — sredi e v roškega brez-

1 uitoliški misijonarji Severne Indije po¬
zdravljajo argentinske Slovence in njih delo
za indijske misijone.

Dobro Vam je znano, da smo vsi osebno po¬
klicani k misijonskemu delu po Cerkvi, ki je
skrivnostno telo Kristusovo. Ta vzvišeni po¬
li ie ima dve struji. V prvo štejemo vse one,
ki imajo to predpravico, da osebno in dejan¬
sko delajo v tujih deželah, kj< i komaj kaj
vedo o kraljestvu Jezusovem, in med nje spa¬
damo tudi mi — misijonarji Indije.

Ni številni pa so oni, med katerimi ute
tudi Vi, dragi Slovenci, ki nam gmotno in du¬
hovno pomagate prt veličastnem delu osva¬
janja sveta za Kristusa Ker pa ste sredi mo-
litcv in deda za podvig cerkve v bengalskem
Khariju, Vas še prav posebno pozdravljamo
kot naše izredne sodelavce.

Misijonarji, ki delujemo tukaj v severni
Indiji, globoko dojemamo, da so katoliški mi¬
sijoni nekaj vesoljnega. Tu so patri, bratje in
sestre iz Belgije, Holandske, Švice, Luksem¬
burga, Malte, Jugoslavije, Kanade, Irske,
Združenih držav — pa tudi iz Indije same,
iz vseh njenih središč. Med njimi so jezuiti,
frančiškani, očetje Božje besede, lazaristi, si¬
novi Don Boška ter velik del svetnih duhov¬
nikov — sinov domače zemlje.

š • večja pestrost prevladuje med misijon¬
skimi sestrami, ki so zastopane v vseh ome¬
njenih redovnih skupinah od karmeličank s
svojo stoletno duhovno tradicijo do najno-

božmga komunističnega sveta?! Kdor iz¬
med nas še danes ne spozna, da je usoda Cer¬
kve med nami, naše vere in naše svobode tes¬
no povezana in odvisna od usode Cerkve, vere
in svobode med Kitajci, Indijci, Afričani...,
ta je slepec, ki mu ne gre vodstvo naroda
niti v najneznatnejšem okolju, ne na politič¬
nem ne na kulturnem polju, kajti — kdaj
še je bil slepce vodnik drugim! — L. L. C. M.

87

M®jjo mm  bcomoco m  dmpdjid

SREČANJE Z INDIJO

Zakaj ne bi zapisal “srečanje”?

Srečujemo ljudi in stvari, ki jih že pozna¬
mo, ki so nam blizu, ali pa ki jih šele ho¬
čemo spoznati, da jih vzljubimo. Ker me je
Bog poklical v to deželo, je obenem tudi hotel,
da jo vzljubim z vsemi ljudmi in stvarmi, ki
so v njej. Torej je v resnici srečanje kakor
z ljubljenim bitjem.

Vtisi človeka, ki je videl Indijo prvič, so ne¬
izčrpni, kakor je neizčrpna dežela, bodisi po
bogastvu človeških množic bodisi po mišlje¬
nju in čustvovanju. Za kristjana je “dežela
teme in smrtne senco”, do katere ima še po¬
sebne odnose; za nas Slovence ima še zato
privlačnost, ker živi v njej prgišče slovenskih
sinov in hčera, ki prinašajo luč v “temo in
mrak ljudstev”.

Ko sem na večer 5. maja zapustil ladjo,
da si ogledam mesto Bombay, sem že na
tihem delal načrte, kako bi se iznebil zama¬
zane, a sicer gostoljubne ladje “Loenerkerk”,
ki je last holandske paroplovne družbe in na¬
menjena preko Ceylona v Kalkuto.

Ali ne bo boljše, da jo ubrišem z vlakom
naravnost do Kalkute in si tako prihranim
več kot štirinajst dni časa in čimprej pozdra¬
vim našega brata Lukana, ki j e  doma iz
sosednje fare? Proden pa sirena “Loenerker-
ka” zatuli svoj prihod v kalkutsko prista¬
nišče, si lahko že pošteno ogledam, kako do’ge
brade nosijo naši misijonarji in kako ribarijo
ob vodah svetega Gangesa za dušami. Vrhu
tega sem po odhodu treh misijonarjev “Božje
Besede” — enega Belgijca, enega Holandca
in enega Nemca — ostal edini popotnik na
ladji!

Preštel sem denar, ki mi je ostal, in naštel
natančno dvanajst dolarjev in preračuna', da
bo še dovolj za vlak.

VEČER V ROMBAW

“Pardon!” kmalu bi zgrmel na kup člo¬
veških teles, ki so ležala po tlaku. Nekaj ljudi
se je z začudenjem ozrlo vame, najbrž zaradi
nenavadnega pozdrava in se na skrivnem na¬
smehnilo. Bild jih je ogromno; med njimi
prosjaki, ki so stegovali roko za “bakšiš”,
oslabeli in bolehni pregnanci iz “turškega”
Pakistana, sedd ali čepd na pločnikih. Ubogi

vejših zdravnie-misijonark, katere letos praz¬
nujejo svoj skromen jubilej ustanovitve, in
do naj mlajših Misijonark Ljubezni, bengal¬
skih deklet, ki so bile na praznik Roženven-
ske Matere božje sprejete od Cerkve in po¬
trjene kot kanonično ustanovljena družba
kalkutske nadškofije (M. Terezija!).

Drlo patrov In bratov se razvija v vseh
smereh: na visokih in srednjih šolah, v potu¬
jočih misijonih, na socialnem polju, v obmo¬
čju župnij in v mestnih središčih ter na po¬
deželju, kjer širijo blagovest med kmečkim

in izsušeni postavi z razjedenim obrazom -
bila je stara ženica — sem potisnil v obve¬
zane roke par annas (40 lir).

Morda sem se dotaknil gobavke? Spre¬
letelo me je ob tej misli. Njen obraz je razo¬
deval nekaj podobnega. Prav nič nenavadnega
ne bi bild, kajti med petimi milijoni gobavih,
jih pride na Indijo en milijon! Zato časopisi
in vjada neprestano tožijo, da križarijo te
vrste bolniki neovirano po mestih in vasen.

Koliko ljudstva! Navzgor, navzdol po uli¬
cah so se usipali ljudje, kakor čebele iz panje' - .
Bilo je ravno okoli šeste ure, ko se uradi praz
nijo in delo v tovarnah zamenjuje in ko pri¬
čenja pihati večerna sapa, ki ublažuje vro¬
čino in izvablja širne množice na ulice. Na
najbolj prometnem kraju mesta — pred ko¬
lodvorom — ki je eden najmodernejših ca
svetu, sem gledal na tisoče in tisoče lačnih
brezdomcev, po večini z izrazom neizmerne?'
trpljenja na obrazu; ne vedd čemu trpijo, in
nikogar ni, da bi jim povedal, da je čisto
blizu njih boljši svet, da čaka nanje Nekdo,
ki jim edino more spremeniti njih trpljenje,
ga ublažiti in dvigniti na dostojno višino in
mu dati božjo vrednost in rodovitnost.

“Ljudstvo, ki sedi v temi in senci smrti!”

Pred dvatisoč leti je prišel Odrešenik in
našel na križišču cest, tam pri Genezareškem
jezeru, ljudi, ki so bili kakor ovce brez pa¬
stirja, lačne bolj resnice in dobrote kot kruha.

“Množica se mi smili. .

Globoko so se zagledale božje oči v svoje
izvoljence. Tudi danes iščejo in čakajo, kdo
bo dal množicam jesti. Mnogo poklicanih po¬
vesi pred njim pogled in zato so Njegove oči
žalostne, ko stopa mimo njih — oblečen v
prosjaka — Bog in človek in ne najde odgo¬
vora. Ljubezen, ki prosi za svoje najbolj
bedne brate in sestre, ne najde odgovora. . .

Večer se je nagibal, ko sem stopil v bol¬
nišnico, da poizvem pri dobrih ljudeh, kako bi
prišel do katoliškega škofa in od tam do
očetov Družbe Jezusove.

Bila je menda zdravnica, ki mi je na vse
načine skušala dopovedati, kako priti do. za-
želj,enega cilja. Pa naj sem obračal, kakor
sem hotel tistih pet angleških besed, vendar
nisem mogel zvedeti, ali naj bi sedel na av¬
tobus ali na tramvaj, ali naj bi krenil proti
severu ali proti jugu in tudi številke vozil

prebivalstvom.

Delo sester sega od molitvenega življenja za
samostanskimi zidovi do katehistinj na uli¬
cah in na vasi, v bolniški postrežbi v. urejenih
bolnišnicah, dispenzarjih — t. i. zdraviliških
postajah z naglo bolniško postrežbo, pa tudi
v sirotiščih, zavetiščih za gobavce, stare In
ovdovele.

Tako, glejte, postajamo "vsem vse” ne pre-
zroč nobene prilike, da pripravimo pot Nje¬
mu, ki je “POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE",
Molite za nas!

— 88  —

So bile previsoke za moje angleške pojme.
Tako sem stal sredi valov ljudstva in ugibal.
Iz zadrege mi je pomagal indijski stražnik
ter me na moje veliko presenečenje popeljal
skoro tik do tramvajske postaje. Vljudni urad¬
nik indijskega “Timesa” pa me je priporočil
kondukterju, ki me je s svojim službenim vo¬
zom dostavil prav do visoke gotske stolnice.
Ker so bile mestne ulice le slabo razsvetljene,
zato je bila tem vabljivejša luč, ki je v ble¬
stečih snopih lila na široko moderno asfaltno
"'ico tik velikega križišča.

Vstopim.

Močan duh po kadilu in rožah in še ne
Pogašene luči na oltarju ter zadnji častilci,
ki so pobožno poljubljali Marijin kip pred
nitarjem. so naznanjali, da je blagoslov kon¬
čan.

Ali sem v Indiji ali pa v kakem evropskem
Svetišču?

Toda “šari” indijskih žena ter snežnobela
tkanina “dholi”, ki opleta temnopoltim mo-
kkiin okoli ledij in jim sega do peta, sta zgo-
v °rno pričala, da sem v Indiji.

Pokleknil sem v klop In se zahvalil Gospo¬
du za veliko milost! Naslednji dogodki te
'udovite petomajske noči so mi pojasnili slo¬
vesno razpoloženje, ki je sijalo z obrazov du¬
hovnikov in vernikov v katedrali. Dobri nad¬
škofov tajnik mi je kmalu preskrbel indij¬
skega spremljevalca, ki je komaj krotil svoje
v «seljo in radovednost, da je dobil pribito
govoriti z evropskim duhovnikom, ki je prav¬
kar prišel iz Italije in celo iz sv. mesta in
Se  je odločil delati med njegovim ljudstvom.
Kupil mi je tramvajski listek in morai s- m
Poslušno sedeti, dočim je sam odstopil im . to
indijski ženi, ki je pravkar vstopila: v jav¬
nosti namreč izkazujejo Indijski ženi povsod
veliko spoštovanje in prednost. Moral som
,n u pripovedovati o domovini, o starših, o bi¬
vanju v Rimu, o sprejemu pri sv. očetu itd.. . .

KRALJICA INDIJE NA ORISlvl

Razkošna reklama, ki je sipala svojo ma-
SRno luč na temne mestno predele, mirna .v
kazala pot do višjo šo'e zraven kolegija sv.
Frančiška Ksaverija, kjer naju je sprejel dobi
Pater Zurbitu. Spanec, predsednik “Apo-tol-
Mva molitve” za Indijo in hišni spin tnal.
Osem oseb iz njegove družine je posvečenih
Kogu. Brata-duhovnika so mu ubili komunisti
v  revoluciji, drugi njegov brat pa je tudi du¬
hovni vodja kolegija v indijski Pooni.

Po okrepčilu sva odšla na streho kolegija,
odkoder se nama je nudil čudovit pogled na
velemesto. V daljavi tam na koncu mesta, se
razlila žarka luč kakor ob požaru.

"Vas zanima, kaj tisti blišč pomeni?"

Radovedno sem čakal na pojasnilo.

v ‘T° je procesija Marije Fatimske. Nocojšnjo
no(5  je zadnjič pri nas. Prišla je. iz Karačija
'P zdaj odhaja proti Bandri in nato proti

0 ” ni  in jug na Ceylon.”

V Italiji sem imel pogosto to srečo, da sem
1° spremljal na Njeni zmagoslavni poti, rad bi
So  Procesiji pridružil tudi nocoj!”

Nekaj patrov je že odšlo z Njo, drugi so

Tole lepo Fatimsko Marijo so nosili po mestih
Indije. . .

na počitnicah; vi pa ste utrujeni in zato je
Jolje, da se odpočijete.”

Razumel sem radost in svečano razpoložen v
judstva v stolnici, ko mi je pater odkril skriv¬
nost Marijinega obiska.

Kamorkoli je prišla Fatimska Gospa, pov¬
sod je delila bogate darove. Ljudje so bili
presenečeni ob Njeni lepoti. Na lotosovem
cvetu, v žaru neštetih luči, s čudovitim na¬
smehom na obrazu, je ganila vsakogar, ki se ji
je približal.

Parsi in Hindi in Muslimani so tekmovali,
kdo bi Kraljici Indije prinesel več rož, kdo bi
se lepše poklonil “Materi velikega Preroka",
kakor jo kličejo muslimani,

— 89

"Za dan Neodvisnosti in smrti Ghandija
"očeta’’ Indije, je vlada organizirala procesije,
a razen šolskih otrok in nekaj moških ni bilo
nikogar; niti ene žene nisi videl. Tukaj v spre¬
vodu pa je bilo toliko žeu& in celo otroke
imajo v naročju! Bog ve, kako od daleč so
prišle!'Nekaj posebnega je v teh katoličanih!”
Tako so govorili Hindi. Drugi so se čudili:

“Saj niti vedeli nismo, da je toliko katoli¬
čanov! In koliko otrok vodijo s seboj in kako
zgledno Se vedejo!’’

Navzdolž po ulicah se je trlo množic vseh
ver. Z oken in teras je deževalo cvetja. Preden
je Marija dospela do samega Bombaya, jo je
v Nadiahu sprejel mestni župan in jo lastno¬
ročno okrasil z bogatim vencem rož, po lepi
indijski navadi. Drugi Hindu ji j c  za to pri¬
liko daroval avtomobil z željo, da bi se Naga
Gospa prva vozila v njem jn tako blago¬
slovila njegove hčerke. — Povsod, kamor se je
prikazala Njena podoba, jo je množica sprejelo
s komaj zadržano ginjenostjo. Katoličani so
jo pozdravili z molitvijo rožnega venca. V
Ahmedabu je bil sprejem nepopisen. Vse je
hitelo k procesiji in poljubljalo kip, ki ga je
okrasila neka poganska gospa arsijka, katera
je s seboj po ves dan vodila svoje prijateljice
in jim pripovedovala zgodbo o Fatimi,

Preden je bil kip dostavljen na letališče, da
poleti proti Bombayu, so se množice ganljivo
od njega poslovile. Njih čustva je izrazila neka
nekatoliška žena takole: "No morem si pred¬
stavljati, da je odšla proč, zadnjo dneve mi
je (Marija) toliko stvari povedala!”

Ali ne razodevajo ti dogodki dosti točno,
kakšna srca bijejo v Indiji in kako dozore¬
vajo za veliko žetev?

Ali ne odkrivajo dovolj zgovorno: Ta Gospa
je naša! Nihče ne zna tako osvajati kakor
zna Ona...

Novi misijonar Jože Cukale D. J. in njegov
sobrat o. Lojze Demšar, na potu k po Bengaliji
raztresenim slovenskim sobratom— jezuitskim
misijonarjem

Ali ni s tem dovolj jasno povedala Indiji:
Glejte, otroci, prihajam, da me spoznate!.. •
Ni bilo sicer množičnih sprobrnitev ob Njenjin
prihodu, ker se jim je pač šele predstavila kot
njih Kraljica in tako utrla pot Svojemu Sinu.
Znamenja, da je ura Kraljevega prihoda že
blizu, pa so že dana; Indija bo skoro zaslišala
glas prvega Učenika, kakor tisti mladenič v
Naimu:

"Indija, rečem ti, vstani!”

ZAUPANA SKRIVNOST

Bombay je znan po svoji nestrpnosti. Ven¬
dar se ni pritoževal zaradi zakasnitve Mari¬
jine, zlasti, ker skriva globoko skrivnost, ki
mu jo je zaupala Marija.

1. maja se je kip približal velemestu. Po
modernih ulicah, kakor jih je mogoče v»deti
po evropskih velemestih, in mimo veličastnih
hramov stare indijske umetnosti, je prihajala
Fatimska Gospa spremljana od vojaštva, mo¬
torjev in avtomobilov in množic, sprejeta ka¬
kor ni bil sprejet še noben indijski podkralj,
ki je vstopil skozi Gateway — indijska mest¬
na vrata — v svojo prestolno palačo 60.000
ljudstva je bilo v sprevodu samem. 6.000 pev¬
cev jo je s pesmijo pozdravilo! Sredi gor& rož
se je pomikal voz z dragocenim tovorom; za
kipom Marije so stopali belooblečeni otroci, za
njimi duhovniki in redovi in verniki z rožnim
vencem v roki in s pesmijo na ustnih in v

STCU.

Ko je bila sredi vrta, ki pripada kolegiju,
so ji pripeljali bolnike, med njimi tudi težka
bolno sestro Beatrice iz Dadarja pri Bombayu.

In tu je začetek zaupane skrivnosti. . .

Vsi zdravniški poizkusi, da vrnejo sestri
zdravje, niso izdali nič; bombayski zdravniki
so ugotovili težko bolezen hrbtnega mozg3 v
visokem napredovanju.

"Ko sem izvedela, da prihaja Naša Gospa
v Bombay,” tako pripoveduje sama, "sem za¬
čela z velikim zaupanjem devetdnevnico, pro¬
seč jo, naj napravi z menoj, kar hoče. Tretjega
maja som bila pri sv. maši, ki jo je daroval
prevzv. škof Gracijas na prostorih kolegija sv.
Frančiška Ksaverija.. Vesela sem bila ob mi¬
sli, da bom smela prva med bolniki prejeti
blagoslov z Najsvetejšim. Med tem sem moli¬
la: “Dobri Jezus in Njegova nebeška Mati.
storita z menoj, kakor je Vama všeč...”

V hipu sem začutila strašne bolečine v
hrbtu in nogah. Mrzel pot me je oblil in mi¬
slila sem, da bom omedlela. To jo trajalo
kakih petnajst minut. Med tem je bil blago¬
slov končan in pet minut za tem je Prevzvi-
šeni zapustil ravnino.

Nesli so me k izhodu. Par korakov pred
taksijem sem razsvetljena kakor po neki
skrivnostni luči vstala sama brez pomoči in
vstopila v avto. Ves dan sem stala na nogah,
ne da bi čutila kako utrujenost. Počutim se
popolnoma zdrava. Prisrčna hvala Naši Gospo
iz Fatime za milost.”

Piše p. Jože Cukale D. J., Indija
(Se nadaljuje)

Semenišče Srca Jezusovega v Madrasu v Indiji. Naš rojak Pavel Bernik je v prvi
vrsti, drugi s srede na desno, z brado, a brez očal.

M

Mali šmaren praznujemo. Velik praznik za
naše semenišče! Mali šmaren je len praznik za
pobožne Slovence, vsaj bil je pred leti —
drugod je pa io navaden delavnik. Zakaj
neki naj bi ga tako slovesno obhajali tu v
poganski Indiji?

S. septembra 193« leta, prav na dan,, ko
f v . Cerkev poje o Mariji-Zarji, iz katere je
izšlo Sonce božje pravičnosti, je zažarela v
niudraški nadškofiji zarja novega upanja za
katoliško Cerkev; ustanovljeno je bilo novo
semenišče, iz katerega naj bi izšle one •‘luči”,
° katerih je govoril Jezus Kristus, ko je
tekel apostolom: “Vi ste luč sveta” — apo¬
stoli, duhovniki, misijonarji indijske leni,
na katere je bil računal že veliki papež Leon
XIII., ki je ustanovil indijsko katoliško liije.
■'arlilj<, prav kakih 50 let poprej.

Pred 14 leti, ko je bilo to semenišče usta¬
novljeno, je štelo le kakih 20 mladih fantov,
ki so se latinščine učili. Par let pozneje je
kil pridejan modroslovni tečaj, potem pa še
bogoslovje. Leta 1943 je bilo posvečenih
prvih pet duhovnikov, potem še trije. . . dva,
lansko leto kar osem; dva semeniščnika sta
Pa vstopila v salezijansko družbo ter bila že
tndi posvečena v duhovnika. V prvih 14 letili
20 duhovnikov! Sedaj imamo 92 semenišč-
nikov: 19 v bogoslovju, 30 v modroslovju ter
v pripravljalnem tečaju, ki bo pa kmalu
drugam premeščen. Kakih 70 se jili je prija¬
vilo za našo nadškofijo, druge so pa poslali
iz drugih škofij in misijonskih pokrajin, štiri
telo iz Siama, da se tu izšolajo.

Naš nadškof msgr. Ludvik Mathias je pri¬
šel v Madras leta 1935 iz Asama, kjer je z
izrednim uspehom misijonarll kakih deset

let, bil prvi škof ter dvignil število kristjanov
od 10 tisoč na 00 tisoč. (Naši misijonski pri¬
jatelji in dobrotniki, posebno s Primorskega,
se mogoče še spominjajo slovenskega misijo¬
narja g. Mlekuša, ki je tam misijonarll, a v
napornem delu vse prezgodaj podlegel.) Go
je msgr. Mathias prišel v Madras kot nudškof,
se je zavzel za ustanovitev lastnega semeni¬
šča ter takoj poprosil za pomoč po katoliških
državah Evrope, posebno še v rodni Franco¬
ski. Ko je že Imel načrte za primerno poslop¬
je, je pa Božja previdnost vmes posegla. Ka¬
kih 20 km od Madrasa, v trgu Punamali
(Poonamallee), so bili Angleži zgradili kon¬
cem prejšnjega stoletja veliko vojašnico ter
vojaško bolnišnico za bolne ter okrevajoče
vojake hi oficirje, a so ta kraj kmalu zapu¬
stili. V 7  vojašnici se je namestila šola za
slepce, bolnišnica je pa ostala še dalj časa
zapuščena, dokler je niso ponudili za dokaj
zmerno ceno g. nadškofu. V' par mesecih je
le-ta poslopje prenovil in opremil, tako da je
bilo za Mali šmarn vse v redu. Stavba je res
lepa ter nalašč za vroče podnebje zgrajena.
Angleški stavbniki v Indiji so pač vedeli, kaj
pomeni živeti ali celo bolan biti v teh tro-
pičnih krajih. Dolgi, senčni hodniki obdaja¬
jo zračne sobe tako v pritličju kot v prvem
nadstropju. Xu mogočne stebre ter na velike
oboke je g. nadškof dal vzidati marmornate
ploščice z imeni dobrotnikov, ki so prispe¬
vali po 20 do 40 dolarjev, nad vrata in nad
okna pa je dal pribiti majhne medene plo¬
ščice z imeni dobrotnikov, ki se prispevali 3
ali 5 dolarjev. Seveda je še dokaj stebrov,
obokov, oknov in vrat brez take ploščice.
Stavba je res lepa, prostorna.

— 91  —

A to samo jjo sobi ne zadostujo. Profesorji
in Kit i liu tir tlijaKi ne živijo otl zraka in
staot, irvoa je hram?, knjig in drugin šoi-
siviti .lOiHDšum za kakih sto ljudi, in to z
dnevu v aan in v teli čtisili! »trositi s j  ogioai-
i;i  — » ki 0 > 0 ' 0 iivj pride na osebo vec kot id do-
L.irji v stroškov. A g. nadškof ima na svojem
ginu i:rcsv. Srce Jezusovo, Marijo 1 omocmco,
gorečo bakijo ter sidro z besedami: "Auiie
spera — “Drzni si in upaj ’. Semenišče
je posvetil i>ien». Srcu Jezusovemu, svoje s v -
inoiiisčmke pa smatra za puncico svojega
očesa. Zanje u ka na dobra si ca širom sv eta.
Dobro se zaveda, kaj so papeži zadnjih 50
iet rekli in priporočati giuic vzgoje domačih
duhovnikov. An vrtu pred vhodom v seme¬
nišče je dal postaviti lep kip piesv. Srca Je¬
zusovega. izpod vznožja sedem jagnjed bruha
svežo vodo: simbol sedem sv. zakramentov
n r milosti božje, ki naj bi jo sinovi- Indije
de.il i med svojimi brati. Uresv. Srce Jezusovo
z ra/pi osti timi rokami vabi k sebi veliko¬
dušne indijski fante. Hvala Slogu, da se Mu
jih vsako leto lepo število odzove. Pridejo
jioseimo od jugozapadne mala barske obale, iz
družin, ki se s ponosom zovejo “ kristjani sv.
Tomaža”. Se morajo naučiti novega jezika Ta¬
lili!, ki je nekam podoben njihovemu, a ima
drugačno pisavo; v par letih ga dobro obvla¬
dajo.

Med temi fanti in kleriki sem preživel lepo
vrsto let; dve, ko sem še sam bil klerik, ter
pet kot duhovnik. So dobrodušni, še dokaj
nadarjeni, preprosti. Se zelo zanimajo, kaj sc
po drugih katoliških krajih sveta godi. Se¬
veda sem jim moral razložiti vse o Jugosla¬
viji in Sloveniji, posebno še ko so tudi tukaj¬
šnji časopisi o njej pisali. Sočustvujejo z našo
mučeniško domovino in molijo zanjo, ču¬

dijo se našemu katoliškemu tisku. Pred vojno
sem namreč marsikaj lepega iz Slovenije do¬
lbi, sedaj pa iz daljne Argentine. Posebno za
misijonsko nedeijo si mi ni treba glavo beliti,
kaj bi dal v stensko omarico za oznanila. Jo
lanko napornim z lepo ilustriranimi “ivuto-
iiškinii misijoni”, ki jih skrbno hranim.

iio živim in delam v tem tako lepo napol¬
njenem semenišču tu v poganski Indiji, ko
prisostvujem lepim obredom mašniškega po¬
svečenja, ko sem navzoč pri pivih sv. masah,
mi misiii nehote pobite v našo Slovenijo, ki
je pred leti vsako leto dala lepo število po¬
klicev semeniščem ter redovnim družbam,
mislim na zaprto aii skoraj zapi to semenišče,
mislim na tako slovesne nove maše z mlaji,
možnarji in pritrkovanjem, a z žalostjo tudi
na piazne novicijate, na naše duhovnike ter
rcdovnikc-mučeiice, na one, ki ji čijo r.o ječah,
na prevzvišenega g. škofa v izgnanstvu, na
naše seinenisčuike v begunstvu. A prepričan
sem — čc se bomo mi Slovenci v tujini, ve¬
likodušno zavzeli z osebnim delom, z gorečo
molitvijo in tudi z gmotno podporo za misi¬
jone ter za vzgojo domačih duhovnikov v mi¬
sijonih, se bo tudi dobri in vsemogočni Ilog
čim prej zavzel za našo usmiljeno domovino
in za nj. ne duhovnike ter duhovniške poklice.

Vse rojake, misijonske prijatelje in do¬
brotnike, razkropljene širom sveta, najlepše
pozdravljam! Vsem iz srca želim prav blago¬
slovljeno novo leto 1951. Naj Vam Hetere
Jezušček s svojimi majhnimi, a tako rado¬
darnimi ročicami, podeli obilico svojih mi¬
losti. Betlehemski angelci pa naj čini prej za-
pojo svojo pesem veselja in miru nad to po¬
gansko Indijo ter nad našo sedaj krvavečo hi
preganjano katoliško Slovenijo!

Bernik Pavel

BOHliA V BARAGOVEM MISIJONU

2. HUDOBIJA V AKCIJI

Z g. \Volbankom sva nadaljevala z misijon¬
skim delom tako ravnodušno, kot tla bi okrog
naju sploh ne bilo rdečih., dasi sva vedela in
čutila, kako sva nadzirana.

Spet sle je nabralo okrog 40 šolarjev, ki so
z vso vnemo poslušali krščanski nauk in se
odločili za vstop v Cerkev. Poleg šolske mla¬
dine se je tudi ta ali oni odrasli prijavil za
katchuinena, tako srednješolski profesor an¬
gleščine, ki je iz protestantizma prestopil v
katoliško Cerkev ter si pri krstu nadel ime
Peter, skala, na katero je Kristus sezidal svo¬
jo Cerkev.

Misijon je spet oživel. Dispanzer je bil od
bolnikov stalno oblegan, Da apostolsko delo
ne bi trpelo, je g. Wolbang določil za dis¬
panzer le po dve liri na dan. Rdeči so z za¬
vistjo gledaii najino delavnost, a javno si
proti nama še niso upali nastopiti, ker so vi¬
deli, da naju imajo N in gl linčani radi, pogani
še bolj kot katoličani.

“RIŽNI KRISTJANI”

Zato je odpadnik Kralj, šef policije, začel
iskati med slabimi katoličani zaveznikov.

Skoraj dnevno je prihajal v ženski zavod,
kjer je stanovalo več takozvanib ‘Tižnih kri¬
stjanov”. Svoj čas so v tisti hiši stanovale
usmiljenke, vodile dispanzer in vzgajale si¬
rote. Ob prihodu slovenskih lazaristov si 11
kaj je bila ta hiša polna rižnih kristjanov,
Iti so se semkaj natepli od vseli strani in ho¬
teli živeti na račun Cerkve, škof nam je ta¬
koj naročil, naj v ženskem zavodu napravimo
red in odslovimo iz njega slabe kristjane. Te
kočljivo zadeve se je bilo mogoče šele sedaj
lotiti, še pred prihodom rdečih sem začel s
čiščenjem. Najprej sem izselil najbolj obrek¬
ljivo žensko, ki sem jo ponovno zasačil pri
kraji cerkvene imovine. Za ostale sem čakal
ugodnejše prilike in jim vnaprej povedal, da
jili ob prvem večjem prestopku odslovim.

Ob prihodu komunistov so pa ti rižni kri¬
stjani hoteli ‘‘napeljati vodo na svoj mlin",
misleč da bomo misijonarji radi komunistov
izgubili glavo In nje pri miru pustili. Na
drugi strani pa je Kralj brž spoznal, da mu
bodo ti rižni kristjani še najboljše orožje proti
nam. Začel jih je ščuvati proti nam, naj se
nama tipro, naj naju oblatijo in naj okrog
naju vohunijo zanj. Hotel je torej iz njih
vzgojiti prave “terence” v misijonski hiši.

— 92  —

lniučasno pa se je napilim nama kazal zelo
prijaznega, hoteč s tem svoje načrte prikriti.

Mulec vedno večjo kontrolo in omejitve,
s eni se čimpreje odpravil na misijon v sosed¬
nje okrajno glavarstvo, kjer je tuui že lepit
kupna z župniščem in bi katoličani radi črni¬
ti, ej dobiti rastnega duhovnika. Misijon sem
v  miru opravil. A a za J grede sem j»a že i.iiil
težave: rvralj je namreč posial za menoj po¬
licijo in skoraj bi ine odpeljati v preiskoval¬
ni zapor, pa so mi zaenkrat samo zabičali, da
brez dovoljenju Oblasti ne smem vrč iz Ning-
tuja venkaj na deželo.

tvo sem se vinil domov, me je Kralj pri¬
šli brž obiskat, ves prijazen, sprašujoč po
tem in onem. Daši je prav on poslal vojake
za menoj, se je delal, kot da nič ne ve o
potrebnosti kakega- dovoljenja za bodoče
moje krctanjc po deželi in mi niti ni liotel
povedati, kam naj se za to dovoljenje obr¬
nem.

Mrd tem je pa Kralj že dobro nakuri] proti
misijonu prebivalce ženskega zavoda, kar se
J'' kmalu tudi na zunaj izrazilo. .Nekega pet¬
ka je g. \Volbang posvaril družino i’ u, sta¬
nujočo v zavotlu, naj vendar ob petkih ne
jedo svinjskega mesa, s katerim so se ravno
gostili. To svarilo je povzročilo pravcati ogenj
v  strehi. Fu Muriju je začela divjati, očitati
K. Wolbangu vpričo poganov najhujše pre¬
grehe in ga zmerjati s hudičem. Ivo sem jaz
za to zvedel, sem zahteval, da Fu Marija vse
krivične očitke javno prekliče (nujno potreb¬
no radi poganov. . .!),  sicer da je odslovlje¬
na iz cerkvene hiše. Družina Fu je raje iz¬
brala izselitev, obrnem pa nam zagrozila, da
nas zatoži rdečim. Kes so šli h Kralju in mu
natvezli ne vem kaj vse o naju.

tilavni njegov špijon je pa bil še vedno v
cerkveni hiši: Jang Ninfa, katere mož je bil
žc v službi rdečih. Kot kača je bila sicer do
naju prijazna, med teiu pa pletla proti nama
spletke. Kmalu se ji je ponudila izredna pri¬
lika.

DEJANJE LJUBEZNI

Iz Ningtuja je zbežal skupaj s svojo mn-
ierjo n ll  deželo znani kuoiningtanski Funk¬
cionar, katerega so bili rdeči skrbno iskali.
''deželi  mu je mati težko zbolela. Daši so
bili vsi člani družine že katoličani, je bila ona
še poganka. No, njen sin je dobro poznal so¬
čutno srce g. \Volbanka. Lepega dne prine¬
sejo na nosilih to na smrt bolno poganko pred
župnišče in me milo prosijo, naj jo sprej¬
mem v ženski zavod, kjer naj bi jo g. AA'ol-
Iiang' zdravil. Prenričeval sem jih, da je to za
misijo,,

nevarno, zlasti ker so katoličani, sta¬
nujoči v cerkveni hiši, nezanesljivi. Nihče od
sorodnikov je ni liotel sprejeti, videl na sem,
da l,i v nekaj dnelt umrla, a se je pred smrtjo
hotela pripraviti še za sveti kršit. Zato sem jo
sprejel in jo prepustil v oskrbo g. AVollmn.
ku. Lepo se je pripravila na prejem zakra¬
mentov. Gospod jo je krstil in mazilil, nakar
' se  je mirno preselila v večnost.

-Amfa ml je takoj očitala, da sem storil
pravi ziočin, ko s‘em v cerkveno hišo sprejel
bogatinko. Položaj je bil res nevaren. Da bi
se lopo pripravil na vse, kar bi prišlo, sem
začel opravljati svoje osemdnevne duhovne
Va Je in vse posle prepustil g. AVolbanku. Ta

je o vsem natanko poročal Kralju, kako in
zakaj smo žensko sprejeli, pokazal mu jo je
na mrtvaškem odru, nato pa žensko pokopal.

SUROVA PREISKAVA

Komaj zaključim duhovne vaje — 150. no¬
vembra 1040 — že pridrvi 10 oboroženih po¬
licistov v mojo sobo, ti pa jih ostane zunaj in
zastlaži vrata. Divje sikajo vame, da sesti dal
zavetje zločinki in da se verjetno njen sin
še skriva pri meni. Takoj nato se politični ko¬
misar usede za mizo z 10 policaji okrog in
mi začne naštevati zločine: Sprejel si zlo¬
činca (pokojno ženo), mu dal zavetje. Nisi
ga prijavil policiji, prav tako ne njegove
smrti ne njegovega pokopa. Zaslužiš občutno
kazen. . . — Glede prijave smrti in pokopa
sem odgovoril s pismeno izjavo, ki so mi jo
podpisali sorodniki pokojne, da bodo oni sa¬
mi vse medili pri oblasteh. Policiji, to je,
Kralju, šefu policije, je žensko prijavil g. \V.,
ker sem bil jaz tedaj zadržan. — Kralj, ki je
Lil pri zasliševanjih in preiskavi tudi navzoč,
je to tajil. Tedaj je pa g. Moihanka pogrelo;
vstal je, velik kakor je, s sveto jezo pokazal
s prstom na Kralja in vpričo vseh dejal:
“Lažej!” Položaj je postal mučen. Kralj je
molčal. Politični komisar je pa položaj diplo¬
matsko rešil, rekoč: “Sta pač storila veliko
delo usmiljenja, a dejstvo ostane, da sta
daia zavetje zločinki, ih po zakonu bi morala
biti kaznovana. Milostno vama odpuščam, pač
pa bomo natančno preiskali vaš misijon.”

Nato je poslal pet policajev v mojo, pet
pa v AVolbankovo sobo. A se so pretaknili,,
zlasti vse knjige in pisma. Odpreti sem
jim moral celo tabernakelj in ciboiij s po¬
svečenimi hostijami, ker so mislili, da imava
tamkaj skrite srebrnike in zlato. Pri preis¬
kavi so bili silno surovi, tako tla so šolski
otroci, ki so to videli, glasno jokali, učitelj
Chou Karel se pa tresel kot šiba na vodi. Le
midva sva ostala mirna in z žalostjo opazo¬
vala, kakšen satanizem diha iz tuli ljudi. Gči-
vidno so bili silno nejevoljni, ker niso nič
našli, ko so jim vendar katoličani ženskega
zavoda govorili o številnih srebrnikih, ki da
nama jih je umrla ženska zapustila. Odnesli
so pa s seboj dve najini pismi, nekaj ame¬
riških revij in pa slovenske "Katoliške mi¬
sijone”, češ da bodo pregledali, s kom imava
stike, kajti “ljudstvo” da naju je obtožilo
špijonaže.

že čez dva dni mi je Kralj vse vrnil, razen
‘‘Katoliških misijonov”, a zahteval, nai se
pismeno izjavim, da sem prekršil državni za¬
kon in da se nameravam poboljšati. Previd¬
no sem napisal, da siem se po mnenju Kralja
pregrešil zoper zakone, ker sem dal zavetje
‘‘zločincu”, in da obljubljam v bodoče na¬
tančno izpolnjevati vladne odredbe. G. AAoI-
liang je pa moral napisati zdravniško potrdi¬
lo, za kakšno boleznijo je ženska umrla.

Kralj se je pri vsem tem izdal, da je NA¬
JIN SOVRAŽNIK in da bo v bodoče budno
sledil najinim korakom. Midva sva pa prvič
povedala javno kristjanom, da so rdeči med
katoličani NAŠLI JUDEŽA, ki naju je izdal
in tožil in s tem povzročil najino preganjanje
in da ta Judež še vedno uživa gostoljubje
cerkvene hiše. (Se bo nadaljevalo.)

— 93  —

DELO m  CERKVENO ZEDINJENJE

1. POGLED

na skoro dvatisočletno zgodovino katolike
Cerkve nam pove, da je bilo v zapadni Cerkvi
vedno stremljenje za zedinjenjem. Mi zapadni
katoličani hrepenimo, da bi se ločeni bratje
na Vzhodu z nami zedinili v isti Kristusovi
Cerkvi. Nad tisoč let smo živeli v eni in isti
Cerkvi. Učenje velikih cerkvenih učiteljev,
kakor sv. Atanazija, treh velikih Kapadocij-
cev: Bazilija, njegovega brata Gregorija Ni-
senskega in Gregorija Nancijanškega, dalje
Efrema Sirca, Cirila Jeruzalemskega, Epifa-
nija Salamiškega, Janeza Krizostoma, Cirila
Aleksandrijskega in mnogih drugih cerkvenih
učiteljev cenimo zapadni kristjani kot skupno
dragoceno dediščino iz prvih krščanskih časov.
Zato smo si torej blizu drug drugemu. Izmed
vseh drugih krščanskih veroizpovedanj smo
zapadni katoličani najblizji vzhodnim kristja¬
nom v vprašanjih vere in morale.

žal, da je bila edinost, ki je trajala stolet¬
ja, koncem 9. veka začasno in leta 1054 za
trajno pretrgana. S človeškega in krščanskega
stališča jo bila ločitev Rima in Carigrada
usodepolna za Vzhod in Zapad. žal da se je
ta prepad med latinsko in grško Cerkvijo te¬
kom naslednjih stoletij še poglobil.

2 .  V MIRNI ZGODOVINSKI OBLIKI

naj bo tu pojasnjena goreča želja katoliške
Cerkve po zopetnem zedinjenju grško in la¬
tinske Cerkve. Vedno in vedno so veliki bogo¬
slovci z grške in latinske strani skušali najti
pota, kako priti do zaželjenega zedinjenja.

To nesrečo, ki je nastala vsled razkola, je
spoznal z bistrini očesom papež Gregor VII. Z
apostolsko gorečnostjo je delal na obnovitvi
razrušene edinosti, že 1. 1098 je sklical papež
Urban II. v Bari v Italiji cerkveni koncil, da
bi določil načela za zedinjenje grške in rim¬
ske Cerkve. Na tem cerkvenem zboru je us¬
pešno sodeloval slavni bogoslovec Anz e lm
Kanterburiški. Milanski nadškof Peter Groso-
lan in cesar Emanuel Komnen sta nadaljevala
delo za zedinjenje.

V času križarskih vojsk je bilo doseženo za¬
časno zedinjenje latinske z grško Cerkvijo.
Pri tem so sodelovali veliki bogoslovci, kakor
Niketa, solunski nadškof, Nicefor Blamid, zla¬
sti pa carigrajski patriarh Janez Bek. Ta je
bil sprva protivnik, pozneje pa veiik borec za
zedinjenje.

Cesar Mihael Pal e olOg je stopil 1. 1263 radi
zedinjenja v pogajanje s papežem Urba¬
nom IV. Najuglednejši zapadni bogoslovci,
med njimi Tomaž Akvinski, so pripravili
znanstvena preždela in lijonsiki koncil 1. 1274,
na katerega je papež Gregorij V. povabil ce¬
sarja Mihaela, je privedel do zedinjenja, ki
pa je trajalo komaj 8 let. Stare rane še niso
bile. zaceljene, ko so bile žo nove zadane,
šele 17. vesoljni cerkveni zbor v Ferari-Flo-
renci 1. 1438—39 je zopet privedel do sploš¬
nega zedinjenja. Izjavo za zedinjenje so pod¬

pisali 5. julija 1439 po večini grški in orien¬
talski škofje.

Izredno zaslugo za ta uspeli so imeli Be-
sarion, nicojski nadškof, Izid°r, ruski metro¬
polit, dalje Latinci: kardinal Cesarini, Ni¬

kolaj Cusa, dominikanec Janez TOrquemada
in Janez Ragusanski in kamaldulenski opat
Ambro^j Travorsari. Pa tudi tokrat je prišlo
vsled zunanjih težkoč in ker nista bila prej
ljudstvo iu nižja duhovščina katehetsko pou¬
čena, polagoma k novemu odpadu od cerkv e¬
nega edinstva.

Že 1. 1443 so trije vzhodni patriarhi odsta¬
vili kijevskega metropolita Metrofana in ce¬
sarju, ki je bil naklonjen uniji, zapretili z iz¬
ključitvijo iz Corkve. Veliki knez je zaprl ki-
jevskoga metropolita Izidorja. Temu se je po¬
srečilo zbežati v Rim v septembru 14 43. Ca¬
rigrajski patriarh Gregorij Mamas (1445 do
1451), ki je bil tudi naklonjen zedinjenju,
je bil prisiljen zapustiti svoje mesto.

Še enkrat je poskusil zadnji grški cesar
Konstantin XII. stopiti v stik s papežem Ni¬
kolajem V. Kardinal Izidor Rusjki je mogel
14. decembra 1452 v prisotnosti cesarjevi,
mnogih knezov in 300 duhovnikov praznovati
praznik zedinjenja v cerkvi sv. Sofije v Ca¬
rigradu. Osvojitev Carigrada po Turkih v na¬
slednjem letu je uničila upapolno zedinjenje.

PatriarŠki prestol je radi davka ob volitvah
in radi letnih plačil postal sultanov denarni
vir. Zaman so skušali Rimu prijazni patriarhi
Nefon II., Rafael H. in Jeremija III. doseči
zedinjenje.

Dolo za zedinjenje se je kljub političnim
težavam nadaljevalo s posameznimi narodi, in
sicer često z uspehi.

JDel Rumunov je sklenil zedinjenjo z Rimom
za časa kralja Janeza in papeža Inoceneija
III. (1198 — 1216). Obdržali so svoj cerkveni
(staroslovenski) jezik, slovansko liturgijo in
svojo disciplino.

Unija se je utrdila, ko se je zedinil z
Rimom cesar Janez Paleolog star. v 1. 13 63
in ko je prešel na katolištvo moldavski knez
Lacko. Večji obseg je zavzelo zedinjenje v
177 stoletju.

Dogovore o zedinjenju z Armenci so vo¬
dili papeži: Gregor VIL, Inocenclj II., Lucij
III., Gregor IX., Klemen IV., Nikolaj VI.,
Klemen VI., Benedikt XII., Evgen IV. in
d r ugi. Selo napori Mehitarja (umrl 1749) so
dovedli do trajnega uspeha.

L. 1576 je bilo v Brestu na Poljskem za¬
ključeno zedinjenje z Rusini (Malorusi, Ukra¬
jinci). Okrepiio se je v letih 1720, 1798 in
1809. šele tolerančni edikt carja Nikolaja
1. 1905 je olajšal katoliški Cerkvi unijsko
delo v Rusiji. Skupno število prestopov v ka¬
toliško Cerkev je tačas znašalo okoli 500.000

S. RIM

ni nikdar jenjal nuditi ločenim bratom roke
za spravo in zedinjenje. Napori so bili vedno
venčani z uspehom, četudi ne v celoti, toda

— 94  —

v manjšem obsegu, pri posameznikih in pri
skupinah. i • | i % ( r

Ena glavnih skrbi katoliške Cerkve je
bila vsestranska zadovoljiva rešitev obred'
nega vprašanja. Daširavno Cerkev ceni zu¬
nanjo enotnost liturgije kot izraz notranje
enotnosti, toda pravtako uvažuje bogastvo ter
globoki in prekrasni smisel bogoslužja vsake
druge Cerkve. Cerkev priznava mnogoterost
obredov in jib goji in želi v tem važnem
vprašanju uvesti popolno harmonijo učenja
in življenja.

Značilne za neumorno in ljubeznivo skrb
katoliške Cerkve za ločene brate so

4. SMERNICE,

ki jih Vatikan daje apostolom unionistom
(misijonarjem), -da pravilno ravnajo z lo¬
čenimi brati orientalskega obreda. Papež Gre¬
gor XV. je ustanovil misijonsko centralo
"Congregatio de propaganda fide”, ki se kar
kratko imenu jb “Propaganda”. V vprašanju
obredov “Monita ad missionarios in partibus
Orientalibus” (Navodila misijonarjem v po¬
krajinah Vzhoda), ki jih je izdala Propa¬
ganda 1. 16 69, med drugim izrečno pravijo
sledeče: ‘‘Misijonarji, ki delujejo na Vzhodu,
morajo skrbno razSočovati med stvarmi, ki
spadajo v ceikvene obrede, in onimi, ki spa¬
dajo v vero in disciplino in ki se morajo
ohraniti. Vera mora biti v vzhodni in zahod¬
ni Cerkvi ista. Toda disciplinske postave in
cerkveni obredi so lahko v vsaki Cerkvi raz¬
lični. Ta razlika v cerkvenih obredih je po¬
polnoma v skladu z edinostjo vere.”

Radi tega naj misijonarji (unionisti) v
slučajih, kjer gre za povrnitev Grkov v ka¬
toliško Cerkev, jasno in odkrito povedo, da
grških obredov rimska Cerkev niti ne zameta
n 'ti ne spreminja, ampak jih odobrava. Mi¬
sijonarji najj opozarjajo, da so rimski papeži
s popolnoma jasnimi besedami vztrajali pri
tem, da se posebni obredi vzhodne Cerkve
ohranijo v vsem svojem obsegu in v vsej
svoji čistosti.”

V konstituciji “Misijonarjem, poslanim po
Orientu” je Benedikt XIV. leta 1775 določil
sledeče:

“člen 18. . . .Pri vseh delih za izkoreninje¬
nje zmot, katerim so morda zapadli vzhodni
narodi, so se rimski papeži na vso moč trudili,
da se puste nedotaknjeni njih sveti običaji,
ki so jih imeli do razkola in ki so jih črpali
n  svojle liturgije in iz svojih starih častit¬
ljivih obredov. Nikdar niso rimski papeži že¬
leli, da bi verniki pri prestopu iz vzhodne Cer_
k ve v katoliško zapustili svoje obrode in spre¬
jeli latinske. Taka zahteva bi imela za posle¬
dico uničenjb vzhodne Cerkve, grških in orien¬
talskih obredov. To bi bilo nasprotno postop¬
kom in mnenjem sv. Stolice.”

5. POSKUSI ZA ZBTJŽANJE GRŠKE IN KA¬
TINSKE CERKVE V NAJNOVEJŠEM ČASU

so zelo živahni. Vedno so bili papeži zavzeti
za to, da se ne vmešavajo v politiko, pač pa
da pazijo na vse, od česar zavisi Cerkev in
božje kraljestvo na zemlji.

Zelo uspešno delo za zedinjenje je koncem
prejšnjega stoletja vršil v grški Cerkvi zelo
čislani patriarh Joahim IV. še pred svojo iz¬
volitvijo za patriarha si je 1. 1853 osebno iz¬
posloval pojasnila v Rimu o posameznih
točkah. Pozneje je ta grški cerkveni hieračb,
odlični zastopnik tako imenov-afie “laične
stranke” na Vzhodu, videl vedno v zvezi z
Rimom prerojenje in poživi jen j e verskega
življenja.

6. PAPEŽ PIJ IX.

je v svoji veliki ljubezni za vzhodne Cerkve
z bulo “Romani Pontificis” z dne 6. januarja
186 2 ustanovil poseben oddelek Propagande
za potrebe grške Cerkve, “Congregatio pro
negotiis ritus orientališ” (Kongregacija za
potrebe vzhodnega obreda). V posebni okrož
niči je povabil Orientalce na vatikanski
koncil.

7. PAPEŽ EEON XIII.

si je pridobil častno ime "vzhodnega papeža”,
ker je pokazal -vzhodnim Cerkvam svojo oče¬
tovsko skrb na ta posebni način, da je usta¬
novil semenišče za Armence, Maronite, Grke
in Rusine.

Veliko versko gibanje je povzročila papeška
enciklika “Grando munus” z dne 12. septem¬
bra 1880 o sv. Cirilu ln Metodu, ki ju kato¬
liški in pravoslavni Slovani časte kot aposto¬
la. Iznašla sta slovansko abe,:edo (glagolico)
in s temi črkami pisala v staroslovenskem
jeziku svete knjige, ki so bile potrebne za
bogoslužje. Po smrti sv. Cirila 1. 869 je sv.
Metod (umrl 885) skončal prevod vsega sv.
pisma razen knjigo Makabejcev.

L. 1894 je sklical papež Leon XIII. vzhod¬
ne katoliške hierarhe v Rim. Enciklika z dne
20. junija 1894, v kateri poživlja papež vz¬
hodne disidente k zedinjenju z rimsko Cer¬
kvijo, je imela sledečo važno izjavo: “Nagi-
bani po božji ljubezni in skrbi za zveličanje
vseh, ne pa iz človeških razlogov, želimo spra¬
vo in zedinjenje s Cerkvijo. Želimo popolno
in celo zedinjenje. To zedinjenje ne pomeni
drugega kakor soglasnost z verskimi resni¬
cami, ki jim sledimo, in izmenjavo bratske
ljubezni. Istinito zedinjenje je tisto, katero
je določil in želel ustanovitelj Cerkve, Jezus
Kristus in ki obstoji v edinosti vere in upra¬
ve. Ni nikakega dvoma o tem, da niti ml niti
naši nasledniki ničesar ne odvzamemo od
Vaših pravic niti od privilegijev niti od privi¬
legijev vaših patriarhov ali od verskih obi¬
čajev vsake ločene Cerkve. Cerkev je vedno
bogato delila privilegije z ozirom na izvor in
običaje, ki so vsakemu narodu lastni, in bo
tako tudi vedno ostalo.”

K tem privilegijem spada pravica pravo¬
slavnih duhovnikov, da se smejo oženiti pred
posvetitvijo. Druga ženitev za duhovnike je
tudi v pravoslavni Cerkvi nedovoljena.

Papež Leon XIII. je uvaževal stare častit¬
ljive obrede vzhodne Cerkve v posebnih od¬
redbah bule “Orientalium dignltas Ecclesia-
rum” z dne 30. novembra 1874. V tej konsti¬
tuciji stoji izrečeno:

št. XI. . . .Ako se je kje kaka občina, dni-

žina a!i oseba, ki je bila prej ločena, povrnila
b katoliški edinosti pod izrečnim pogojem, da
sprejme latinski obred, je ta oseba, družina
ali občina zaenkrat vključena v ta obred. Ako
pa ta pogoj ni bi! postavljen in je bila le od¬
sotnost vzhodnega duhovnika povod k spre¬
jetju latinskega obreda, tedaj so ti zedinjen-
ci s katoliško Cerkvijo dolžni se vrniti k svo¬
jemu obredu, kakor hitro pričujočnost vzhod¬
nih duhovnikov da tenni možnost.”

Ljubezen papeža Leona XIII. do vzhodne
Cerkve je šla tako daleč, da se je ogibal iz¬
razov “razkol, razkolniki" in je rabil izraza
“ločeni bratje" in “disidenti”.

8.  PAPEŽ PIJ X.

je določil iz posebnega spoštovanja do vzhod¬
nega obreda dve rimski cerkvi za ta obred,
namreč San Lorenzo ai Monti za Ruse in San
Saivatore aile Capelle za Rumune, dalje je
papež sam prevzel protektorat nad grško
opatijo Grotta Ferrata.

Zedinjenim Grkom je dal lastnega 'škofa,
na Ogrskem bivajoči grški katoličani so bili
združeni v lastno škofijo. Z blagoslovom pa¬
peža so sklicali zedinjeni Mclkiti ali arabsko
govoreči katoličani grškega obreda lastno si¬
nodo. škofje vzhodnega obreda so bili posla¬
ni k številnim rusinskim unijatom v Severni
Ameriki .

Papež Pij X. je prisostvoval slovesni službi
božji, katero je opravil melkitski patriarh
Ciril VIII. v stari častitljivi liturgiji sv. Ja¬
neza Zlatousta, in je blagoslovil Grke in La-
tince v grškem jeziku.

L. 1908 jo papež proglasil jubilej sv. Ja¬
nez:'. Zlaloustega s slovesnostmi v vzhodnih
zedinjenih obredih. S konstitucijo “Tradita
ab anticiiiis” z dne 14. septembra 1912 je do¬
volil prejemanje sv. obhajila po različnih ob¬
redih.

9.  PAPEŽ BENEDIKT XV.,

mirovni papež, je posvetil svojo očetovsko
ljubezen ubogemu armenskemu narodu, ki je
bi! po vojni zelo prizadet. Dalje je postavil
v Rimu eritrejski kolegij za vzgojo etiopskih
duhovnikov. S posebnim motu propriem z
dne 1. maja 1917 je od papeža Pija IX. usta¬
novljeni oddelek za vzhone obrede povzdig¬
nil v samostojno kongregacijo za vzhodno
Cerkev {Sacra Congregatio pro Ecclesia Ori-
eiitali). Papež sam je prevzel predsedstvo te
kongregacije.

Očetovska skrb papeža Benedikta XV. za
pravoslavne Ruse se je pokazala med drugim
tudi v tem, da jih je sploh imenoval pravo¬
slavce.

Da bi za unionistično delo vzgojil izobra¬
žene duhovnike v vzhodnem vprašanju, je
ustanovil v Rimu Vzhodni institut. Na pod¬
lagi teh študij naj bi se gradilo trajno zedi¬
njenje Vzhoda in Zapada.

10.  PAPEŽ PIJ XI.

je nadaljeval unijsko delo svojih prednikov
s sveto gorečnostjo in je smatral zedinjenje

zahodne in vzhodne Cerkve kot eno na j več¬
jih del svojega pontifikata. Težkoče teh uni¬
onističnih stremljenj izraža v sledečih bese¬
dah: “Z upom na uspeh pri tem delu more¬
mo poskusiti pod tremi pogoji: Mi se mora¬
mo osvoboditi zmotnih mnenj, ki so nastala
tekom stoletij z ozirom na vero in ustroj
vzhodnih Cerkva. Vzhod mora s svoje, strani
stremeti po podrobnejšem spoznavanju vere
svojih očetov. Končno se mora vršiti obeh
strani izmenjava mnenj v duhu bratske lju¬
bezni.”

Ta apostolski duh dihajo skoro vsi nago¬
vori, ukazi in naprave tega papeža. Prisrčne
besede grgko-slovanski Cerkvi je naslovil 1.
1923 ob jubileju sv. Jozafata. Ta menih reda
sv. Bazilija je bil kot nadškof v Polocku na
Ruskem neumorno delaven za zedinjenje
grško-slovansko Cerkve z rimsko. V 1. 1623 je
pretrpel kot žrtev dela za zedinjenje muče-
niško smrt.

Očetovsko nujen poziv k sodelovanju za
zedinjenje ruske Cerkve z latinsko Cerkvijo
je poslal papež 23. marca 1924 na opata —
primasa benediktincev. Izrazil je željo, da se
ustanovi benediktinska kongregacija slovan¬
skega obreda z glavno opatijo v Rimu. Ta
želja papeževa se izpolnjuje.

Naj navedemo še nekaj radostnih dejstev
za zedinjenje:

V Atenah na Grškem je bilo s pomočjo
msgr. Calvassy.ja ustanovljeno grgko-kato-
liško semenišče vzhodnega obreda. Prav tako
je bil ustanovljen samostan sester presv. De¬
vice. Pouk in liturgija sta v grškem jeziku.

V Carigradu se je 1. 1914 usauovila mala kon¬
gregacija reda sv. Benedikta za Gruzince, kar
je našlo pri pravoslavnih Gruzincih velik od¬
ziv. V Harbinu je mnogo Rusov sledilo zgledu
svojega duhovnika Korenina in so izjavili pa¬
pežu svojo podložnost. V Ameriki je škof
Džubaj s 30 svojimi duhovniki sprejel unijo.

V vasi Nižna se je duhovnik Potanij Emelja-
nov vrnil s svojo čredo v naročje katoliške
Cerkve.

V konzistoriju z dne 18. decembra 1924 je
papež Pij XI. v svojem nagovoru rekel sle¬
deče: “Nemalo nas je razveselil IV. kongres
Apostolstva sv. Cirila in Metoda, ki se je
vršil v juliju 1924 na Velehradu. Kakoi trije
prejšnji kongresi, tako naj, bi tudi ta služil
zedinjenju ločenih vzhodnih narodov z rim¬
sko Cerkvijo... V ta namen se je zbralo v
prej imenovanem mestu precejšnje število
mož, ki so v starih spornih vprašanjih teme¬
ljito podkovani. Po želji, ki smo jo v posla¬
nici na nadškofa v Oiomucu izrekli, je prišlo
na kongres nekaj ločenih bratov, dočim so
vsi drugi brez izjeme od daleč pazljivo sle¬
dili razpravam kongresa. Na obeh straneh so
pokazali za časa izmenjave mnenj svojo dobro
voljo. . . Neobhodno je potrebno, da se na
univerzah in seminarjih latinske Cerkve pro¬
učuje kolikor mogoče podrobneje vzhodno
vprašanje in sorodni predmeti...”

ANTON MERKUN, USA

— 96  —

RAZMETANI PAPIR

Vrata v sobo so bila priprta. Zunaj je vi¬
sela neizrazita sivina. Na razpokanih tleh
sta se dolgočasili muhi, na mizi je ležal sve¬
ženj papirja. Veter, ki je od časa do časa
Potegnil iz sivine, je zganil razmetani papir,
kakor bi hotel prebirati njih vsebino. Podol¬
govate, včasih v hitrici napisane črke so ho¬
tele naslikati življenje misijonarja v severnih
pokrajinah. On sam jih je pisal, misijonar
Baraga.

• * •

1853

Januar.

Slovar je sestavljen. Deo gratias! Rokopis
pbsega 1700 strani. Ko ne bi bilo Assininsa,
indijanskega poglavarja, bi verjetno tudi slo¬
varja ne bilo, toliko mi je pomagal. Mojim
naslednikom bo lažja pot do indijanskih src.

Marec.

čas teče brez besed mimo in spreminja
stvari in ljudi: gradi in podira, zdravi in
ubija. V nas reže poteze, blagodejne in bo¬
leče, kakor nam je pač namenil ljubi Bog.
končno pa: karkoli nam že prinaša, je dobro¬
došlo, v misijonih dvakrat dobrodošlo.

B r av zadnje potovanje je preveč kričeče,
da bi ga ne vrgel na papir. 3. t. m. sva z
Johnom odrinila preko michiganskega pol¬
otoka. štiri dni s krpljami na nogah, šest
dni na saneh. (Na saneh se nam je pridružilo
še šest tovarišev). Hm, nerodne so noči v
gozdu. Sani so dva dni prav prijazno drčale
Preko ledene plošče. Tretji dan pa — nikdar
ga ne izgubim iz spomina. John — malo
tr,n e je v tebi, kajne Johnček? — je podil
konja kot za stavo. Pa smo ga vsi naganjali
za drugo pot. Led je postajal sumljivo tenak
>n večkrat so zarežale v njem razpoke. A
John je poganjal. “Hi, hot!” Sam ne vem,
kako je prišlo do tega: v trenutku smo vsi
-PJavali v ledenomrzli vodi. John je bil prvi

spet na ledu in —menda občutil svojo krivdo
~~ na vso moč pomagal drugim iz nezaže¬
lenega položaja. Meni je bil v napotje težki
Plašč, ki se je dodobra napil ledene vode in
me tako z vso silo vlekel pod led. No, sami
smo se še nekako spravili na suho. Teže je
bilo s konji, ki so do vratu plavali v vodi.
Sever je bril in piskal kot za stavo, da nam
ie obleka na koži zmrznila. Pač žalostne fi¬

gure.

Po treh miljah smo dosegli svetilnik in
toplo peč. Vsi smo se spet razživeli, le John
le potegnil klobuk globoko na oči. Meni pa
ie bil najprej na skrbi slovar. Razložil sem
okrog peči razmočene liste, da so se malo

posušili. Drugi so se mi smejali. Pa mi je
bilo zares več za slovar kot za lastno življe¬
nje, ko sem se namakal v neprijetnem ele¬
mentu.

Julij.

Srečni dan. Koliko večerov in noči sem
hrepenel po njem: Slovar je natisnjen. Pomi¬
slite, ljudje božji, ideja izpred petih let je po¬
stala oprijemljiva: dobila je okusno obliko,
obsega 622 strani in preselila se je iz glave
v žep. (V levem žepu bo slovar zdaj moj
vedni spremljevalec.) Stvarca je prav čedna
in je popolna, kolikor sploh more biti popoln
tak-le poskus. Na njeno zdravje takoj ko¬
zarec vode.

September.

Delo med ontonagonskimi in kerveenarv-
skimi rudarji. O Bog, so te duše zapuščene,.
Razkuštrani, umazani delavci, ki jim v ze¬
lenih očeh kar gori strast po denarju. Ah,
kaj vse se skriva za temi bleščečimi očmi.
Težko je z njimi. Ne puste do sebe.. Nimajo
željA po višjem. Sedanjost jim zadošča, pa
naj bo še tako nizka in nezadovoljiva. Kla¬
vrna življenja. Ko bi hoteli spoznati, za
kakšne višine so rojeni. Pogrezajo se v zem¬
ljo s telesom in dušo. Včasih jih obiščem v
rudnikih. Govorim jim, da tudi globoko pod
zemljo lahko branijo želje po visokem. Pa. . .

Oktober.

Pismo od . škofa Lefčvra sporoča, da je v
Detroit dospel dopis iz Vatikana, s katerim
sv. oče ustanavlja gornjemichiganski apostol¬
ski vikariat. Mene je imenoval za apostolske¬
ga vikarja. 1. novembra bo v Cincinnatiju
škofovsko posvečenje.

Ti sam veš, o Bog. Bom zmogel tolikšna
bremena? Desettisoč duš — pol belih rudar¬
jev in trgovcev, pol Indijancev -— pa le dva
duhovnika. Samo kdor je kdaj občutil odgo¬
vornost za duše, bo razumel, kakšno breme
je tako imenovanje.

Moje škofovsko geslo? Naj bodo besede,
ki so me že kot akademika do dna pretresle
in katerih polnost vedno volj doumevam:
Eno je potrebno. Da, le eno. Vse drugo je le
senca, le kulise, le lupina. Blagoslovljeno
življenje, ki se je z vsemi močmi usmerilo
v to eno. Naravnaj nas, Bog, v to, da, v to
eno, edino potrebno.

November.

Sault Ste. Marie — moje škofijsko mesto.
Na Kranjskem je vsaka vas večja kot ta kraj.
Izba v leseni koči — škofijski dvorec. Iz tega
naselja raznobarvnih obrazov in najrazličnej¬
ših teženj, vojakov, rudarjev in delavcev, ki
kopljejo kanal, naj vodim nepregledne pla-

— 87

njave. Vsaj deset duhovnikov bi potreboval,
pa cerkva in šol in učiteljev in denarja. Kje
dobiti? Brez vsega tega ne gre.

Misel na ponovno pot čez morje mi je ved¬
no bliže.

Aprila 1854.

Pogled nazaj. Le v kratkih potezah. Kon¬
cem novembra lani sem odpotoval. Enajst
dni morja, neskončnega neba in veselega pri¬
čakovanja. Evropa, Bog s teboj. Dežela stare
kulture, stare zgodovine. Dublin mi je dal
duhovnika za irske izseljenske rudarje, Pa¬
riz bogoslovca Foxa. Sprejem pri bavarskem
kralju Ludoviku v Miinchenu in pri škofu
Riiaigierju v Linzu. Na Dunaju sem se ogla¬
sil pri Leopoldinski družbi.

26. januarja dospel v Ljubljano. Pozdravni
govori, petje in podobno. (Postal sem celo
predmet sonetov. Gorje mi!)

Bolj kot v Ljubljani mi je udarjalo srce v
Trebnjem. Svetli spomini iz preteklih let so
se mi budili ob znanih ovinkih in vzpetinah.
In Amalija, preljuba sestra! Potem sem obi-
pri Kranju.

skal Malo vas, Dobrnič, Metliko, šmartin

Z Amalijo sva se odpeljala v Rim. Dvakrat
sem bil sprejet pri sv. očetu. Najbolj me je
presenetilo njegovo očetovsko sočutje z za¬
puščenimi indijanskimi plemeni. Dal sem mu
po en izvod očipvejskega slovarja in slovnice,
on pa mi je podaril zlat kelih. — Tudi An¬
tonijo sva v Rimu obiskala.

Po Ljubljani so mi zbrali nekaj denarja.
Da bi ga le veliko nabrali, saj bodo tako
sirote več dobile. Uboga neznana ženica je
dala en krajcar — vse svoje premoženje.
Indijancem ga bom pokazal kot izraz čudo¬
vite ljubezni do njih. — Ljubljano sem 28.
marca zapustil. Gotovo zadnjič v življenju.

Celje, Slovenjgradec, št. Andraž. Tu sem
obiskal škofa Slomška. Prijazen in častitljiv
mož. Na človeka napravi vtis svetnika. Dva
duhovnika brata Leša sem tu dobil za svoje
misijone.

ZA PODERŽAJEVO CERKEV

Bralci “Katoliških misijonov’’ so na sploš¬
no z velikim veseljem pozdravili našo letošnjo
veleakcijo '‘Za Poderžajevo cerkev”, s katero
hočemo zbrati 1000 dolarjev in jih poslati
predstojniku Bengalskega misijona, dekanu p.
Stanku Poderžaju v Kharriju v Indiji, da bo
mogel nadaljevati z že 15 lot trajajočo grad¬
njo nove dekanijske cerkve, ki je sedaj prav
za prav še ni. še z večjim veseljem je vzel
to akcijo na znanje misijonar sam, kakor tudi
njegovi slovenski sobrat je in celo indijski,
kot vidimo iz pisma, ki nam ga je iz Kurse-
onga poslal s tem v zvezi p. Murphy in ki je
v tej številki objavljeno. Pater Poderžaj sam
pa je v svojem periodičnem glasilu, ki ga
pošilja zlasti severoameriškim dobrotnikom,
zapisa! k akciji tole:

''Vesela vest...” Vse naše drage dobrot-

Trije tedni na Dunaju. Bili so rodovitni.
Mnogo cerkvenih potrebščin in denarja so
ljudje prinesli.

V Pragi mi je bivši cesar Ferdinand poda¬
ril 1000 goldinarjev, v Miinchenu pa Ludovi-
kova misijonska družba 2 000. V Parizu se
mi je pridružil slovenski duhovnik Lavtižar
in dijak Pirc, pa dobri Edvard Jacker, ki bo
v Ameriki dovršil bogoslovje. V Parizu sem
dobil še 10.000 frankov in mnogo ce.i. n ih
potrebščin.

Spet sem tu na starem mestu, hvala Bogu.
čaka me tu še trpljenje.

1855.

Vedel sem, da bo težko. A vse teže si ni¬
sem predstavljal. Kaj bo vedno tako? Raz¬
mere ostajajo • neurejene, pa delaj, kolikor
hočeš. Protestanti delajo, ker jih denar žene.
Duhovniki se ne znajo popolnoma vživeti v
razmere. Vem, da bodo drugi želi naše delo,
a kaj, ko nam gre setev tako slabo od rok.
Bog bo od mene terjal duše. In če jih ne bo?
če jih ne bo vseh, ki bi morale biti?

185«.

Vsi sveti. Bolezen se me je lotila. Posta¬
jam star. Od 500 milj dolge vožnje mi je
obolel želodec.

Tretja obletnica škofovskega posvečenja, ža¬
losten dan. Obhajajo me misli, da bi se mitri
odpovedal. Ko bi le vedel, kako Bog hoče.
Neuspeh za neuspehom. In kdo je kriv? Kje
je krivda? V nas, v meni, ker ne delam do¬
volj ali ker ne delam prav. O, Bog!

* * *

Te odlomke iz misijonarjeve življenja je
prebiral veter, ki je vel iz sivine v sobo. On
bi vedel povedati še mnogo, saj je srečaval
misijonarja na potih ob žgočem soncu in
trdih zimah. Mnogo, mnogo je bilo med vrsti¬
cami izpuščenega.

Potem je veter listal nepopisane strani.
Nepopisane strani — uganka življenja. Kaj
vse bo v svojem teku še prineslo? — JANKO

ZALEDJE

nike in dobrotnice opozarjam na dopise, ki
jih bodo o Bengaliji in posebej o misijonu v
Kharriju v letu 1051 priobčevali slovenski
“Katoliški misijoni” (v “Duhovnem življe¬
nju"), ki izhajajo v Argentini. -— Naši novo-
naseljenci v Argentini so se resno zavzeli za
akcij^ v prid dograditve prepotrebne misijon¬
ske cerkve v Kharriju. Severnoameriške pri¬
jatelje v USA in drugod prosim, da se tej
ikciji pridružite in s tem takorekoč še v be¬
gunskih razmerah živečim novodošlim sloven¬
skim Argentincem daste tisto moralno oporo,
ki jo čisto gotovo v najobilnejši meri zaslu¬
žijo.”

Tako misijonar. —— Sedaj pa velja ugoto¬
viti, kako kaj ta naša letošnja veleakcijo
uspeva. Prijave tistih, ki bodo plačevali skozi
celo leto po 10 pesov, že prihajajo. Njih se¬
znam bomo začeli objavljati v prihodnji šte¬
vilki. Med tem pa je glavni dohodek v sklad

MISIJONSKO

— .98

z a Poderžajevo cerkev padel v blagajno na
precej izviren način, kar v naslednjem opi¬
šemo:

.MISIJONSKO SILVESTROVANJE
V BUENOS AIRESU

Večkrat so se čule med našimi ljudmi pri¬
tožbe, da je za vse drugo poskrbljeno, samo
za družabnost med nami ne. Res, že tri leta
smo v Buenos Airesu, pa še nismo doživeli
kake splošne družabne prireditve — pač naj¬
bolj zato, ker je v naših razmerah organizi¬
ranje takih prireditev zelo težko in z velikimi
stroški združeno, kajti nimamo nobene svoje
dvorane ali kakega drugega primernega pro¬
stora, ne sto ov in miz, ne pribora, kozarcev
in sploh ničesar tega, kar se potrebuje za do¬
bro razpoloženje več sto ljudi.

Dušnopastirskemu misijonskemu odseku ta
vrzel v našem skupnem življenju ni ostala ne¬
opažena, pa so si njega vodilni ‘možje" mi¬
slili: Začeti je treba, v tem je vsa skrivnost.
Zakaj ne bi izrabili lepe prilike in priredili
splošno vseslovensko Silvestrovanje, katerega
dohodki, če bi jih kaj bilo, naj bi šli deloma
za tukajšnjo slovensko Vincencijevo konfe¬
renco, večji del pa za misijonske namene, to
Pot v sklad za Poderžajevo cerkev v Indiji.
“Ljube-ren je iznajdljiva, ljubezen vse pre¬
more • • • ”, pravi Apostol narodov, ln tako je
miši ionska ljubezen članov in članic Dušno-
pastirskega misijonskega odseka resnično zmo¬
gla organizirati prav prisrčno slovensko sil¬
vestrovanje, ki je rodilo vsestranski uspeh:
moralni in gmotni, dasi je bilo časa za nje¬
ga pripravo komaj dober teden. . .

Vsa prireditev je potekla takole:

Ob 16 na starega leta dan se je župna cer¬
kev v Ramos Mejia domala napolnila s Slo-
v 'enei, ki so prišli na zahvalno pobožnost, pri
kateri je govoril č. g. Orehar, pri petili lita-
hijah pa pel pevski zbor iz Ramos Mejia.
To je bilo za začetek silvestrovanja.

Nato se je kot v procesiji podala množica
rojakov v nekaj 100 ni oddaljeno slovensko
hišo, ‘‘Sanatorij” imenovano, ki je bila pred
dvema letoma najeta za kakih 2 0 slovenskih
družin. Ta hiša ima prostorno dvorišče, ki
'zgleda kot kak gaj in na katerem rastejo
žlahtni iglavci in palme. Na tem dvorišču naj
bi potekalo naše silvestrovanje.

Ko so prišli ljudje tja, so že našli vse pri¬
pravljeno: mize, stole, jedačo in pijačo in —
sladoled (kajti pri nas je v tem času prava
v ročina!), zlasti pa srečolov, ki je vseboval
-50 dobitkov, večinoma jestvine in pijače, pa
tudi druge predmete, med njimi radio aparat.
Srečke so bile po 3 pese ena, ker so nado-
mestovale vstopnino, ki je ni bilo. Vedno več
ljudstva je prihajalo in vedno bolj veselo
razpoloženje je vladalo. Zdaj z enega zdaj z
drugega konca se je oglasila naša narodna
Pesom, dokler se niso naši fantje in potom
še dekleta združili v veliko omizje in peli,
da radiozvočnik sploh ni prišel do veljave.
Med mizami so kar tekali naši “natakarji in
natakarice", pa niso mogli vsem tako hitro
postreči, kakor bi bilo želeti. Posebno iskani
so bili pa tudi prodajalci srečk, kajti srečolov
se je razvil nepričakovano leP°. Tisti, ki so

to a pot

99

zadeli kake večje dobitke, so jih zmagoslavno
okrog kazali, kar je priganjalo druge, da so
še in še poskušali svojo srečo, ki pa kajpada
ni bila vsem mila.

Tako je nastopila noč in z njo čas za tretjo
točko silvestrovanja: Naš sveti večer. Glavni
vhod v hišo, ob katerem se vzpenjajo krasni
kaktusi, je naenkrat zažarel: Prikazal se je
angel Mariji Devici v Nazaretu in ji oznanil,
da bo postala Mati božja. . . Ko je Marija
izgovorila besedo: “Glej dekla sem Gospo¬
dova ... in je evangelist zaključil: In angel
je šel od nje • . ., je spet nastala tema, v ka¬
teri pa smo vsi zapeli: Je angel Gospodov
oznanil Mariji in potem zmolili prvi dve
desetki veselega rožnega venca. Ko smo
začeli s tretjo desetko: Ki si ga Devica rodila
— glej. se je osvetlil drugi konec velikega
dvorišča. Zagledali smo evangelista, ki je za¬
čel brati evangelij o Jezusovem rojstvu. Pora¬
jale so se pred nami žive jaslice z Jezuščkom,
ki je prav milo vekal, in Marijo in Jožefom,
ki sta ga lepo tolažila in mirila... Nastopil
je ange’ in vsem nam — pastircem — ozna¬
nil veliko veselje. Ko je evangelist prebral,
da se je v hipu zbrala ob angelu množica ne¬
beške vojske, ki so Boga hvalili in peli. Se je
z vzvišene terase nad jas'ieami oglasilo pet ve:
Gloria, gloria. . . (pevski zbor Rarnos Mejia).
Ko so angeli utihnili, smo sp oglasili mi in
vsi skupaj zapeli Sveta noč. blažena noč ter
še zmolili tretio desetko rožnega venca: ki si
ga. devica rodila. Med tem pa je naenkrat ža¬
romet začel svetiti v dalio. kjer smo zagledali
prihajajoče svete Tri Kralje in začutili vonj
njihovega kadila, žarometu so kot zvezdi sla¬
dili in ko se ,ie njega luč vstavila nad jasli¬
cami. so se tudi oni vsi veseli vrgli na ko¬
lena in počastili Dete ter mu darovali zlata,
kadila iti mire. — Tedaj je povzel besedo g
Orehar in nagovoril vse navzoče z 'zbranimi
božičnimi mislimi, s čimer se jo zaključil naš
■'V ( 't' večer.

Sledila jc četrta točka našega silvestrova¬
nja: Ivino na prostem. Na velikem p’atnu, ki
je bilo vidno vsem številnim navzočim, smo
videli ž>v’jenje p. Damjana, očeta gobavcev,
opazovali napetosti polne avanture iz Afriko
in Severnih krajev ter se nasmejali ob števil¬
nih smešnicah Malo je sicer elektrika naga¬
jala, tako da ni bilo mogoče nuditi vseh . .ri -
nravlienih filmov, pa že to, kar smo videli,
jo hi’o povsem zadovoljivo.

Kakih 2 0 minut pred polnočio je vodia vso
prireditve č. g. Ladislav Lenček C. M no-
zval vse navzoče k polnočnici v Ramos Mejia.
kateremu vabilu so se navzoči odzvali ter s-
kot en mož dvignili ter odšli proti cerkvi.
Ostali so le nekateri sode’avci, ki so tako;
začeli pospravljati dvorišče. Ko sn se nrebi-

U'1 ms-, ^ rn’li rnlr-čivc". so že na-H vs?
lePo urejeno in nosnravliono.

Tako je potek'o “misijonsko silvestrova¬
nji'" Slovencev v velikem Buenos Airesu. Ne
rečemo, da jo bilo vse popolno in najboljše,
sni ie bila to prva tovrstna prireditev v tako
velikani obsegu in smo hip prireditelji povsem
brez izkušenj, poleg tega Se je pa, še v takem
času vršila, ko je bilo polno drugih prireditev
in je bilo zelo težko dobiti vse potrebno, kot

mize, stole, pijačo in drugo. In končno: samo
dober teden časa za pripravo vsega programa
je bilo. . . še čudno, da je vse tako lepo iz¬
padlo !

Uspeh je bil vsestranski in v večji meri,
kot smo pričakovali. Udeležilo se je prire¬
ditve kakih 800 ljudi, eni preje, drugi kas¬
neje. Bili so zelo dobre volje in na splošno
nad vse zadovoljni. Niti eden od nav:.i f' :ti
niti za trenutek delal kakega nereda, čemur
so se ljudje res kar čudili, in kar je vsekakor
znak za visoko disciplino in moralo našega
človeka tu. Dušnopastirski odsek je s to pri¬
reditvijo pridobil na potrebnem ugledu, z njim
pa tudi misijonska misel, katera je bila po¬
dana tudi v filmu. Končno tudi finančni us¬
peh, kljub velikim stroškom, ni izostal in bo
samo Poderžajev sklad za Cerkev zraste] za
2000 pesov, tako da upamo g. p. Poderžaju v
kratkem poslati prvi obrok našega prispevka:
150 USA dolarjev, na podlagi katerih se bo.
upamo, okorajžil in začel z nadaljevanjem
gradnjo cerkve, kakor se je pred poldrugim
letom okoraižil dr. Janež že samo z našo ob-
liubo in nabavil rentgen, ki mu sedaj tako
lepo služi v slovenski misijonski bolnišnici.

čez slabo leto pa boste vsi misijonski prija¬
telji povabljeni, da se udeležite zaključne ve-
leprireditve za Poderžajevo cerkev z ve'ikim
srečolovom, na katerega Vas že sedaj opozar¬
jamo.

Ne moremo pa zaključiti tega poročila o na¬
šem Silvestrovanju, ne da bi se na glas za¬
hvalili vsem, ki so pri njem tako izdatno po¬
magali, tako darovalcem dobitkov in peciva.
de’ikatesi Maček, in zlasti družinam Bidovce.
Javoršek ter Cestnik, ki so veliko moči in časa
žrtvovale pri organizaciji, prodajalcem, na¬
takarjem in natakaricam ter pevcem in igral¬
cem pri svetem večeru ter vsem ostalim. Ve¬
liki Misijonar Kristus Gospod jim bodi bo¬
gat plačnik! k- k. C- M.

Mesečni misijonski sestanek smo imeli Slo¬
venci v Velikem Buenos Airesu na praznik
Svetih Treh Kraljev, 6. januarja. Nad vse
pričakovanje lepo je uspel.

Zbrali smo se spet najprej v cerkvi v Ra¬
mos Mejia, kjer smo molili najprej kratko
molitveno uro, nato pa peli lavretanske li¬
tanije.

Po pobožnosti pa smo v cerkveni dvorani
prisostvovali filmski predstavi, katere glavni
del je bil prikaz življenja sv. Frančiška Ksa-
verija, zavetnika misijonov. Ostali filmi so
prikazovali kraje in običaje misijonskih de¬
žel, popeljavši nas najprej v Rim, nato pa
preko Azije in Afrike proti severnemu te¬
čaju. Udeleženci, ki so dvorano dokra.ja na
polnili, so bili zelo zadovoljni, kljub temu.
da je tudi to pot elektrika ponagajala in nas
prisilila k polurnemu odmoru, katerega smo
lepo izpolnili s skupnim petjem samih
lepih slovenskih pesmi — ena, nepredvide¬
na točka programa več...

MISIJONSKI KOLEDARČEK bo kmalu po¬
šel; če ga ne naročite takoj, ako ga še nimate,
utegne biti prepozno. Samo v Kanadi so ga
naročili 100.

— 100  —


OČETOM

IM

MATERAM

STROGOST PRI VZGOJI

V prejšnjem sestavku smo govorili o lju¬
bezni do otroka kot prvem pogoju uspešne
Vzgoje. Prava ljubezen do otroka na zna in
mora družiti mehko dobroto s potrebno stro¬
gostjo. Brez te povezanosti dobrote s stro¬
gostjo je uspešna vzgoja nemogoča.

1. STROGOST ZAHTEVA USPEŠNA VZGO¬
JA. Kaj se namreč pravi vzgajati? Vzgajati
se pravi otroku pomagati, da bo v njem duh
zmagal nad raznimi neurejenimi nagnjenji,
se pravi doseči, da bo otrok vsa svoja hote¬
nja in nagnjenja brezpogojno podrejal pa¬
meti, dobremu, nravnim zakonom. To doseči
Pa ni lahko. Kajti vsak otrok je že v prvih
mesecih nagnjen tako k dobremu kakor tudi
k slabemu, že od prvega dne njegovega živ¬
ljenja hoč ? dobiti v njem oblast slabo nad
dobrim, nagon nad duhom. Zato se otrok tudi
pametnim zahtevam staršev cesto upira. V
takih trenutkih morajo starši iz ljubezni do
otroka zamenjati svojo vnanjo dobroto z res¬
nobno strogostjo in odločno nepopustljivostjo.
Samo tako bodo utrdili v njem dobro in ob¬
vladali slabo, samo tako mu bodo rešili srečo
*n poštenje njegove bodočnosti.

Zato se oče in mati, ki svojega otroka res¬
nično ljubita, ki resno skrbita za otrokovo
resnično dobro, pri vzgoji ne ravnata po otro¬
kovih hipnih željah, se glede spolnjevanja
otrokovih vsakdanjih dolžnosti z njim ne po¬
gajata, spolnjevanja njegovih dolžnosti ne
skušata doseči z raznimi obljubami, ampak
spoštovanje nravnih zakonov in spolnjevanje
vsakd anjih dolžnosti dosledno in brezpogojno
zahtevata. Otrok mora že takoj v začetku
svojega življenja živo občutiti, da v vjjraša-
nju spolnjevanja božjih postav, da v vpra¬
šanju pokorščine do staršev ni nobenega po¬
gajanja, da se ničesar ne doseže niti s solza¬

mi niti s trmo niti s prošnjami niti z dobri¬
kanjem. Otrok se mora dobro zavedati, da
bodo starši, če bo potrebno, da dosežejo po¬
korščino, segli tudi po skrajnih, čeprav ne¬
ljubih in trdih sredstvih vzgoje.

Motijo se tisti starši, ki upajo, da bodo s
popuščanjem dosegli, da jih bo otrok raje ubo¬
gal, bolj spoštoval in ljubil. Nasprotno! Za¬
radi popuščanja od pametnih zahtev otroci
starše vedno manj spoštujejo, vedno manj
ljubijo, vedno težje ubogajo in zahtevajo od
staršev vedno večje popuščanje. Kajti popu¬
ščanje od upravičenih zahtev pomeni za star¬
še vedno njih poraz in zmago otroka nad
starši; pomeni pa tudi zmago napake, zmago
neurejenega nagnjenja nad otrokom. Tako
zaradi popuščanja starši postajajo sužnji
svojih otrok, otroci pa sužnji svojili napak.
Otrok se tega zaveda, to čuti, zato pač ne
more staršev’ zaradi njih popuščanja in ne¬
doslednosti niti spoštovati niti ljubiti in jim
je zato vedno težje pokoren.

2. STROGOST ZAHTEVA PRIPRAVA
OTROKA NA PRIHODNJE ŽIVLJENJE. To
je cesto zelo trdo, zahteva mnogo odpovedi
ter cesto nalaga težke dolžnosti. Na tako živ¬
ljenje bodo starši otroka pripravili le, če ga
že zgodaj, če ga že od otroške dobe navajajo
ua majhne in potem na vedno večje odpo¬
vedi in žrtve, na vestno in dosledno spolnje¬
vanje vsakdanjih dolžnosti. Le takti vzgojen
otrok bo pozneje v življenju ostal težavam
in dolžnostim kos, bo mojster življenja in ne
njega igrača. Otroci to slutijo, doraščajoči se
tega zavedajo, zato pametno, dosledno stro¬
gost spoštujejo, mirno sprejemajo ter so vsaj
pozneje v- življenju prav zaradi nje staršem
iskreno hvaležni.

Gorje pa otroku, ki dorašča brez pametne
tozadevne strogosti pri vzgoji. Nepripravljen
bo na zahteve življenja; razvajen v svojih

101

željah, suženj svojih razpoloženj in nagnjenj
bo kaj kmalu spravljal v nesrečo sebe, svoje
starše in druge. Zato je mehkoba, malozah-
tevna vzgoja naših dni — poleg splošne brez-
načelnosti — največie zlo našega časa za
mladino, za starše in družbo. Starši, ki za¬
radi svoje udobnosti ali malomarnosti ali
nesposobnosti otroka z vzgojo ne navajajo
na pametne, tudi težke žrtve in dolžnosti, na
vztrajno in vestno spolnjevanje vsakdanjih
dolžnosti, niso vzgojitelji svojih otrok.

3. KONČNO MLAD ČLOVEK TUDI SAM
PRIČAKUJE, SPOŠTUJE IN UPOŠTEVA LE
RESNO IN KREPKO VZGOJO, ki ne pozna
popuščanja od pametnih zahtev, ter najraje
uboga odločne vzgojitelje. Le poglejmo rav¬
nanje otrok med seboj! Koga so pripravljeni
priznati za svojega voditelja, koga ubogajo?
Pogumnega in odločnega sovrstnika, na če¬
prav od njih veliko zahteva. Naj le! Da le
zna zahtevati pravilno in da je le sam tudi
odločen. S prezirom pa odklanjajo mehkobne,
popuščajoče jn neodločne tovariše.

Dosledna strogost in pametnost v zahtevah
vzbudi v otroku spoštovanje tudi do zahtev
samih. V zahtevah vzgojitelja vidi nekaj, kar
je vzvišeno nad človeške slabosti in samo¬
voljnosti, zato se tem laže in tem raje zahte¬
vam pokori; to tem laže, čimbolj vidi v zah¬
tevah staršev voljo božjo, tem laža, čim bolj
opaža, kako starši sami v svojem življenju
spolnjujejo zahteve, stavljene na otroke.

Seveda, pa morajo otroci vedno čutiti, da je
strogost staršev in njihova nepopustljivost v
zahtevah le odraz ljubezni staršev do otrok,
čutiti morajo, da je strogost staršem le neob-
liodno potrebno sredstvo, da morejo otroka
obvarovati pred nesrečo in mu zagotoviti
dobro. Le strogost, porojena iz ljubezni, ne
odbija in ne ubije, ampak dviga in rešuje.

DR. RUDOLF HANŽELlč

NE TAKO

Klatil sem se po južnem predmestju nekje,
pa me je pot zanesla prav do hiše nekega
znanca. In ker so naši ljudje splošno obiskov
veseli, sem ga obiskal.

“No, tebe pa že dolgo nisem videl?'’ ogo¬
vorim Andreja, ki je sedel za mizo in neka,;
brkljal,

“Eh, smo precej od rok, pa se človek naj¬
raje drži doma.”

“Nc, ne rečem. A vsaj k slovenski m.iši bi
kdaj prišel. Ne pomnim, kdaj si bil zadnjič
tam.”

“Je precej dolgo že,” je Andrej odkrit.
“Zadnjič sem bil takrat, ko je bil škof Rož¬
man pri nas!”

“Hm, se ti ne zdi malo dolgo? Bi vendar
privoščil sebi in domačim kdaj pa kdaj —■

recimo vsak mesec — slovensko pridigo. Veš,
takole brez božje besede boste čisto pouivjali.'

“Saj imamo “Duhovno življenje ’. Je kar
dosti za nas.” In da bi se še botj opravičil, je
pristavil: “No, saj bi šel kdaj, tudi k slovenski
maši, a ni denarja!”

Ra se oglasi Andrejev sinko France — sam
Bog ve, kdaj se je pridružil najinemu razgo¬
voru — in pravi; “Oh, ata! Saj imamo dosti
denarja!”

Andreju je neprijetno: “Kaj pa ti »eš?”

Pa France ne odneha: “Seveda vem! V
sredo zvečer — vi ste mislili, da spim, pa
nisem — ste z mamo preštevali denar. Cel
kup ga je bilo!”

Andrej je bil hud; “Tiho! Kdo te je pa
kaj vprašal? Marš ven!”

France res odide, a pogleda ateta tako za¬
čudeno, razočarano in žalostno, da je postalo
še meni hudo. Saj sem vedel: France ima
prav, ata pa ne.

Vstal sem, da bi odšel še jaz.

"Greš?” pravi Andrej. Saj si komaj prišel!”

“Grem. Kaj pa čem?” sem bil nejevoljen.

Menda je opazil, da mi je postalo neprijetno
ob njegovem razgovoru s Francetom. Hotel
je zabrisati ta vtis, pa se je ponudil: “Grem
s teboj!”

“Prav!” sem bil v resnici vesel. In proti
postaji gredč sem mu povedal: “škoda je

tvojega Franceta, čisto pokvaril ga boš!”

“Kako? Jaz — pokvaril? Vsak dan ga
učim, kaj je prav, in vedno molimo skupaj.
Pa da bi ga pokvaril? No, veš kaj. .

“Verjamem, da ga učiš — z besedami. A
tvoja dejanja ga učijo čisto drugače. Glej, v
tistih dveh pičlih minutah najinega razgo¬
vora, ki ga je — na žalost slišal tvoj fantek,
si ga učil: “Fantek, laži! Fantek, za v cer¬
kev je škoda denarja!”

Gledal me je tako začudeno, da mi je sko¬
raj smeh ušel. Pa zadeva je bila le preresna.

“Nič ne vem za to,” je povedal in rad sem
mu verjel. Pa sem mu razložil, kako je s to
rečjo.

“Saj, takšni ste starši. Brbljate in čenčate
vpričo otrok, pa sami ne veste, kaj. Pozab¬
ljate, da imajo otroci bistre oči, tanka ušesa
in oster razum in da vse pobirajo za vami.

Imaš denar (Bog ti ga požegnaj!), a meni
si lagal, da ga nimaš. Tvoj fantek je slišal to
laž. Kdo naj mu sedaj dopove, kaj je laž in
kaj resnica? Duhovnik? No, ta mu bo že
razložil. A fantek si bo mislil; če ata laže,
potem to že ni greh — in bo tudi sam lagal.
A če bo le verjel duhovniku, da je laž greh,
no-— potem si bo pa mislil:naš ata pa že ni
dober, ker laže. Prvo in drugo je slabo za
tebe. Se ti ne zdi?”

Andreju se je malo začelo le bliskati v
glavi, odnehal pa še ni: “Eh, kaj?! Enkrat
mi je res ušlo. A to ga vendar ne bo pogu¬
bilo ! ”

“Morda res ne. A sam si preje rekel, da
nič ne veš, kako ga učiš lagati. Bog ve koli¬
kokrat ti tako-le “uide”. Zato pazi, kaj go¬
voriš vpričo otrok. Drugače boš tudi ti prej
ali slej potožil tako, kot je pred kratkim
neki oče: “Le odkod se je spak vzel? Saj ga
vsak dan učimo. Tudi molimo veliko. Na, pa
je tak, da bi skoraj jekel: ni moji” M1KO

— 102

NEKAJ O VESELJU

če tele dneve, ko še malo manjka do pusta,
v kolektivu ali v tovarni prisluhnem razgovo¬
rom deklet, skoro vedno najdem, da govore
° tem, kako se bodo v pustu razveseljevale.

Mislite, da se jaz ne bom? Pa še vse bolj
Pestro kot one s kolektiva. In še dalje!

Začela bom z razveseljevanjem že 28. ja¬
nuarja — po zaslugi Društva Slovencev, ki
'ne vabi na svojo pustno zabavo. Udeležila se
je bom, kajpada, saj bo domača in poštena
zabava, po kateri me ne bo glava bolela.

Tiste tri pustne dni: nedelja, ponedeljek in
torek bom pa doživela še posebno veselje, ki
•>o si<er povsem druge vrste, a zato nič manj¬
še, temveč še večje in globlje: duhovne vaje.
Nad 100 slovenskih deklet si bo tiste dni pri¬
voščilo to izvirno pustno razveseljevanje. Sli¬
šim, da nrav tedaj tudi nič manj fantov — s
s voji n5 i duhovnimi vajami.

če bi povedala to Argentinkam, bi me ime¬
le morda nekatere za versko blazno; morda
Jim bi prav dal celo kdo od rojakov, ki tole
bere.

Duhovne vaje — pa veselje! Kako gre to
skupaj ... ?!

Tudi jaz sem včasih tako mislila, tedaj ko
še nisem doznala velike resnice o VREDNOT¬
NI DESTVICI VESELJA.

Veselje je namreč zelo raznoliko. V glav¬
nem si lahko mislimo 4 vrste veselja. Duhov¬
no, duševno, čustveno in čutno. Najnižje je
to slednje, čutno, ki ga lahko uživajo tudi
živali; naj višje je pa duhovno, ki ga morejo
uživati samo ljudje, angeli in Bog.

Kako bi vam razložila te štiri vrste ve¬
selja? Oh, da bi bila profesorica dušeslovja!
Upam, da bo dr. Hanželič, ki je to, ob pri¬
liki napisal kak strokovni članek o tem. Jaz
ti bom pa kar po domače malo razložila.

V zadnji številki Dž sem brala o dveh de¬
kletih: eni, slovenski, ki je bila vsa vedra in
vesela, (lasi skoro ni imela drugega kot Boga,
in drugi, domačinki, ki je bila vsa nesrečna
in žalostna, ker ji šivilja ni pravočasno nare¬
dila nove obleke. . .

Ob tej “nesrečni” obleki si bom opomogla

in ti razložila, po moje, štiri različr/ vrste
veselja, čeprav se mi morda čudiš, kako bi se
ob sešitem kosu blaga dalo toliko povedati o
veselju.

Pa vendar: Obleka povzroči lahko vse štiri
načine veselja: čutno, čustveno, duševno in

duhovno.

ČUTNO? Da. Kolikokrat slišiš opomine
proti nenravni modi, kajne. Vidiš, sva že tam.
Zakaj je obleka lahko nenravna in katera je
nenravna? Tista, ki je tako narejena, da
oblečena dražljivo povdarja žensko telesnost,
namesto da bi jo okusno pokrila in oblažila.
Tako povdarjanje telesnih oblik ali razgaljanje
telesa čisto naravno vzbuja v drugem spolu,
če ni izredno duhovno utrjen, bolj ali manj
močno čutno veselje, Iker prija spolnemu na¬
gonu. — Lahko pa celo ženska sama, ki se
tako oblači, pri tem čutno veselje, naslado
uživa; tedaj namreč, kadar se tako oblači prav
iz svoje izk var jen osti, v kateri čutno uživa oh
misli, da se oči moških na njej pasejo. Ta ob
svoji obleki uživa najnižje, in v tem primeru
nedovoljeno, grešno čutno veselje, čutno ve¬
selje je namreč tisto, ki ga čutimo ob zado-
ščanju naših nagonov, čutno veselje je dovo¬
ljeno in upravičeno in resnično veselje, če in
kadar se poslužujemo nagonov po božji volji,
spolnega samo v zakonu.

Potem je pa ČUSTVENO VESELJE, ki ga
doživljamo takrat, kadar se v nas pod tem
ali onim vplivom vzbujajo prijetna, topla ču¬
stva. (Čustva so namreč lahko tudi neprijet¬
na, težka, tedaj simo pač žalostni, potrti.)
Tudi obleka nam lahko vzbuja prijetna, topla
čustva. Tako se je na primer čustveno že na¬
prej veselila svoje lepe obleke Ines v črtici
januarske številke, ko si je predstavljala, ka¬
ko bo razveselila svojega fanta na božični dan
s svojo novo, sicer dostojno, a tako prikupno
obleko. Tudi mamica, ko pripravlja za svoje¬
ga otročička novo oblekco, doživlja že samo
ob mislih na njegovo srčkanost v njej tojila
materinska čustva, še celo pa, ko ga v njej,
zlasti prvič, vidi. Prijetna čustva, ki jih je
nebroj različnih, navadno niso nevarna za
dušo: nasprotno so pa žalostna, turobna čuv-
stva lahko zelo nevarna, (Na primer: jeza,

103  —

sovraštvo, oziroma čustva, ki iz teh strasti
prihajajo.) Zato se pa lahko precej brezskrb¬
no predajamo temu čustvenemu veselju, ki iz
takih čustev izvira. Tako veselje si lahko
vsaka izmed nas privošči z lepo, dostojno
obleko, pa še na sto drugih, za čustveno ve¬
selje še vse bolj bogatih načinov življenjskega
doživljanja.

Bolj kot za vzbujanje čustvenega veselja
jo pa obleka lahko povod za doživljanje veli¬
kega DUŠEVNEGA VESEEJA, ki se poraja ob
vsem, kar daje živeti našemu duhu, našim
spoznavnim zmožnostim. Kakšno posebno ve¬
selje čuti duhovno količkaj vzgojeni človek
ob poslušanju lepe glasbe, oh motrenju umet¬
niške slike, ob spoznanju kake velike resni¬
ce, sploh ob vsem, kar je dejstvovanje ali
plod ali hrana duha! Tako tudi lepa okusno
prikrojena ženska obleka, ki že itak od Boga
lepo oblikovano človeško telo še neizmerno
polepša in okrasi. Seveda mora biti taka oble¬
ka istočasno tudi dostojna, tako da ob njej
naša čutnost ne pride do izraza, ampak tako-
rekoč kar izgine ob čistem blišču estetskega,
duhovnega užitka našega duha. Taka je slo¬
venska narodna noša, zato jo pa tujci tako
občudujejo: predstavlja čudovito zmagoslavje
lepote nad čutnostjo, in nam vzbuja vzvišeno
duševno veselje, uživanje, ki ob njem kar ob¬
molknejo nižje težnje naše čutnosti. V sloven¬
ski narodni noši smo me dekleta najlepše,
z njo najbolj razveselimo duha bližnjega.

In končno DUHOVNO VESELJE. Tega pa
menda vendar ne bomo iskali pri taki zuna¬
nji stvari kot je obleka. . ., bi morda mislila.
Toda ne: Tudi veliko duhovnega veselja lahko
slovensko dekle užije ob svoji obleki in ga da
užiti drugim. Poglejva, kaj je bistveno du¬
hovnemu veselju: Služba Bogu. Marija je za¬
pela svoj Magnificat: Moja duša se raduje v
Gospodu..., potem ko je rekla: Glej, dekla
sem Gospodova . . . In v službo Bogu, v čast
Bogu si lahko ti zelo zelo tudi v načinu svo¬
jega oblačenja. O da, tebe in mene v tehleh
buenosaireških pasjih dneh pogosto mika, da
bi šle na cesto kar se da v lahkih oblačilih.
A tu je treba poznati mejo, in to pomeni ve¬
likokrat žrtev, žrtev zaradi Boga in za Boga,
zaradi in za bližnjega. . . Zaradi Boga, da ga
z nedostojno modo ne žalim, ampak ga z do¬
stojno obleko častim; zaradi bližnjega, da ga
z nedostojno obleko ne pohujšujem, temveč
ga z dostojno, a okusno oblsko tiho opominjam
in dvigam. Vidiš, ta žrtev, ta skrb, ta služba
v čast Bogu in v ljubeznivo varstvo duše bliž¬
njega mi je v izredno veselje, kajti zavedam
se vrednosti mojega življenja, take trenutke
čutim vzvišenost nadnaravnega v meni nad
naravnim, zemskim, uživam ob misli, da nisem
v nevarnost bližnjemu, ampak v oporo, srečna
sem, ko počiva veselo nad menoj Materino
oko, srečna ob živi veri, da vedno bolj živi v
meni življenje mojega življenja, Bog, ki mi
je vse. In vidiš, prav zato se že samo ob mi¬
sli na duhovne vaje v pustnih dneh tako du¬
hovno veselim; lahko razumeš, kako bom šele
vesela v duhovnih vajah samih, saj tam bom
vsaj za tri dni — sama s svojini Bogom, ki
je moj neskočno dobri nebeški očka. . .

Draga moja, pa sem le prišla do konca s

svojo kaj preprosto razlago štirih načinov ve¬
selja. Veselite se, je življenjska potreba, a ka¬
kor je sploh treba znati živeti, tako je še pt>'
sebno treba znati prav s s veseliti. In morda
je to najbolj potrebna in zato najvišja umet¬
nost življenja, umetnost, od katere zavisi čas¬
na in večna sreča ljudi, ki jo pa žal današnji
človeški rod, zlasti tudi današnji ženski svet
tako malo pozna,

Midve pa bodiva umetnici veselja, i in
drugim.

DUHOVNE VAJE — SREDIŠČE
NOVEGA LETA

“Pust — slovenska dekleta pa na duhovne
vaje!” Tako nam govorijo tisti, ki ne poznajo
duhovnega veselja, katerega v toliki meri
skuša vsakdo, ki se v samoti, premišljevanju
in molitvi vsaj za nekaj dni neovirano pri¬
bliža Bogu.

čemu so torej duhovne vaje? Zato, da zopet
najdemo sebe, da spoznamo stanje svoje no¬
tranjosti, da se razgledamo, kje smo, kam
naravnavamo svoj duhovni korak, da se otre¬
semo navlake, ki se je naselila v tabernaklju
naše duše, da po temeljitem očiščenju posta¬
vimo nove, trdne temelje, na katere bomo vse
leto gradile duhovno življenje.

Leto 1951 je še pred nami zastrto z vsemi
svojimi dogodki. Prav dekleta se včasih zares
zaskrbljeno oziramo na to neprodirno steno,
saj se bojimo za svojo vero, čistost, poštenje.
Tu -7 tujini so ti naši dekliški ideali še v
dvakrat večji nevarnosti kot doma.

Kako potrebno je tedaj, da se proti vsein
nevarnostim zavarujemo z obzidjem dobrega
sklepa, Jti ga naredimo v duhovnih vajah, da
postavimo trdne temelje božjemu bivanju v
nas, da postavimo v središče novega leta Bo¬
ga, ki naj spremlja naše življenje s svojim
očetovskim varstvom, nas podpira z milostjo,
ki nam tildi v temne in mrzle dni sveti z
lučjo resnice in ljubezni.

Kaka milost in sreča so duhovne vaje, srno
v polni meri okusile zlasti lani. Nobene ni
bilo med nami, ki ji ne bi žarela notranja ra¬
dost ob njih zaključku. V težavah in preiz¬
kušnjah, ki jih je dekliško življenje tako pol¬
no, smo se zatekale k naukom in molitvenim
zakladom, nabranim prav v milosti bogatih
dneh duhovnih vaj.

Naj nobeno slovensko dekle ne ostane brez
čudovitega pripomočka za lepo življenje v
letošnjem letu — brez duhovnih vaj.

KDAJ BOMO NEHALI

Zabolelo me je, ko sem v KOLEDARJU
SVOBODNE SLOVENIJE prebrala odstavek,
ki govori o šminkanju. Torej moramo to stvar
še vedno pogrevati. Dekleta smo o tem že
davno na jasnem. Nam popolnoma zadostuje
izjava prelata dr. Odarja: “Stvar je sama na
sebi indiferentna, ne dobra no slaba. GBE ZA
NAMEN, ki ga ima oseba, ki taka (kozme¬
tična) sredstva uporablja, “šminkanja” z
moralnega stališča ni priporočati, prav tako

Sa tudi us  moremo kar na sploh obsojati.
'At-ebn je presoditi okoliščine, v katerih ženska
živi. če si v družbi ros vse ženske barvajo
ustnice, tudi poštene in resne, ni razloga, za¬
kaj ne bi smelo tega tudi slovensko katoliško
Uekle, če bi jo sicer okolica gledala po strani.
Morda bi je ne? Morda bi si s svojini ravna¬
njem s časom priborila ugled. Toda junaških
dejanj ne smemo v tej stvari zahtevati, če jih
katera zmore, prav. Če pa sodi, da je najbolje,
da se v tem nriliči okolici, tudi prav. TREBA
JE PESTITI SVOBODO.”

Naj bi vsak prebral še enkrat ta članek v
majski številki “Duh. življenja” 1950. Mi¬
slim da to za vsakega pametnega človeka za¬
dostuje. Nihče naj več ne dokazuje, da Argen¬
tinci smatrajo tiste, ki se ne šminkajo, za
Manjvredne, ker to ni res. Morda samo še
poedinei. Kdor se sklicuje na prilagoditev,
haj prebere prof. Slaparjev članek v januarski
številki “Duhovnega življenja” 1951: “O

ERIDAGO JE VANJU NA TUJEM”. “Prilago¬
ditev mora biti naravna in organična, ne pri¬
siljena in nalepljena.”

Da narava ne pozna ostrih prehodov, ve
vsak izobraženec. Zakaj nočemo tega vedeti,
ko gre za šminkanje? Nič ne očitam dekle¬
tom, ki se že šminkajo. Tudi zanje je pisal
dr. Odar. Važen je namen. Oločno sem pa
proti ukazovanju, da se moramo šminkati.
Mar za nas ne velja svoboda?

Naši fantje se izgubljajo, pravi pisec, če se
izgubljajo zato, ker se dekleta ne šminkajo,
naj sc kar. Za takimi fanti se slovenska de¬
kleta ne bodo jokale, niti jih ne bodo skušale
s šminko reševati.

Kar se obleke tiče: res je, da nismo naj¬

modernejše in najlepše oblečene. Nihče pa ne
more oporekati, da ne skrbimo za to, da hi
bil© lepo in dostojno oblečene. Ne razumem,
zakaj ne bi mogla imeti še danes tiste obleke,
ki sem jo imela v taborišču, če je obleka še
lepa in ne zastarelega kroja.

Slovenska dekleta hočemo skrbeti za lepo
zunanjost, ki pa mora biti odsev naše notra¬
njosti. Skušale bomo združiti lepota s prepro¬
stostjo po naši vzornici Mariji.

KAJ PA K TEMU REČETE -.. ?

Pod tem naslovom smo v zadnji številki
postavile našim dekletom v reševanje nasled¬
nji problem:

Andreja zadnje mesece zelo trpi. Ko bi vsaj
vedela, zakaj se trudi, komu naj posveča svo¬
je mladostn-e moči, bi se ji zdeli dnevi mnogo
bolj sončni. — Tako pa živi brez cilja. Da
hoče v nebesa, to že, ampak kaj bo prej,
teh 60, 80 let, ki jo morda še čakajo, ne ve.
Sama je. V tovarno hodi vsak dan; do kdaj|
bo hodila, ne ve; morda do smrti. . .

Tako brez cilja ne more naprej. Ali naj se
izobrazi in posveti novemu poklicu? Morda bo
v njem našla svoj namen. Toda, kakšnemu?
Uiteljica, bolničarka, strokovna tovarniška
moč? Kaj če jo Bog kliče v samostan? Ali pa
naj mirno čaka na fanta in zakon? če kdaj
pride. . .

Andreja si ne ve odgovora. Od tebe ga pri¬
čakuje. Odgovori, svetuj ji v Dž!

Mnogo deklet je poslalo mi uredništvo pis¬
ma, v katerih se odzivajo povabilu in svetu¬
jejo Andreji. V glavnem vsa podajajo iste

Fantje in dekleta v narodnih nošah z Brez lansko Marijo ob slovesnem romanju na

Cliallao pri Mendozi

105

misli v različni obliki. Nekatera pa svetujejo
na precej svojski način... V tej številki ob¬
javljamo le tri odgovore:

Prvega se boste dekleta kar ustrašile! Ta¬
kole se glasi:

Ne vem, ali je v članku zadnje številke Dž
“Kaj pa k temu rečete’’ tisto o nasvetu resno
mišljeno ali ne, vendar bi kljub vsemu po-
vedela nekaj misli.

Slovenska dekleta, ki smo prišla v tujino s
svojo mladostjo, katero hočemo ohraniti čisto
in pošteno, živimo v resnici težke čase. Za¬
puščene in prezirane od vseh edino le še v
Bogu najdemo tolažbe in moči za vsakdanje
življenje. Jaz osebno, priznam, sem bila še do
nedavnega več ali manj navezana na zemske
stvari. Sedaj pa tudi jaz lahko rečem s sv.
Terezijo: Dios me basta — Bog mi zadostuje.

In tako bi svetovala tudi Andreji. Naj pusti
še poslednje stvari, ki jo vežejo na ta svet,
in naj| se popolnoma preda Bogu in njegovim
načrtom, pa bo našla mir, ki ga svet ne more
dati. Me. poštena slovenska dekleta se moramo
zavedati, da nam je Bog naložil veliko nalogo
in da pričakuje od nas rešitev mnogo duš. . .

Na zakon ni misliti, žal moramo priznati,
da se naša moška mladina vedno bolj; zanima
za tujke kot pa za poštena domača dekleta.
Sama poznam veliko primerov, ko se naši
fantje razgovarjajo, družijo in celo zahajajo
v kinodvorane in zabavišča s tujkami. . . Da
bi se naša dekle poročila s tujcem, tudi ni
priporočati, kajti gledati je treba na vzgojo
otrok, in takega zakona tudi Cerkev preveč
ne priporoča.

Sprememba poklica bi na stvari nič kaj
bistvenega ne spremenila. Tako mislim, da bo
Andreja samo v Bogu našla mir in popolno
zadoščenje in samostansko življenje ne bo
zanjo več žrtev, ampak polnost življenja. . .
To svetujem Andreji.

Marija

Kajne, da je malo preveč črnogleda Marija
in da je njen nasvet enostranski. Skoraj ima
človek vtis, da je Marija tista Andreja, ki po¬
trebuje pametnega nasveta in pomirjenja na
svoji življenjski poti, ne pa da bi ona nasvete
drugim dajala . . Zato povabimo Marijo, naj
prebere naslednji dve rešitvi, ki povsem dru¬
gače izzvenita kakor njena. . .

Andreja sledi nasvetom izkušene prijate¬
ljice. Dobro premisli svoj značaj, sposobnosti,
veselje in nagnjenja. V tihoti in pogovoru z
Bogom spozna, da jo Bog ne kliče v deviško
službo. Hrepenenje po družini in materinstvu
je v njej močnejše. Andreja ve, da bo tudi
v tem poklicu mogla služiti svojemu Bogu.
Andreja čaka in se izpopolnjuje. Hoče obo¬
gatiti svojo dušo in pridobiti na znanju. Ve,
da je premalo odločna in samostojna, da bi
mogla sama nadaljevati življenjsko pot, zato
se ne pripravlja za dolgotrajen samostojen po¬
klic, pač pa vestno vrši službo, ki je v njej
trenutno, in se skuša v njej izpopolniti, če le
ne bi dosegla pravega materinstva, se ji nudi
veliko polje dela v duhovnem materinstvu sre¬
di javnega življenja, v službi bližnjemu. Pro¬
sti čas že sedaj izrabi za bolnike in zapuščene

ter jim razdaja svojo ljubezen, dokler ne pride
tisti, ki ga je božja Previdnost njej določila
in ki bo vreden veličine in lepote njene lju¬
bezni. Andreja ni več zbegana. Cilj, ki ga
vidi pred seboj, ji daje moči in veselja za
vedro opravljanje svojih vsakdanjih dolžno¬
sti. Pri vsem pa zaupa v Boga in je mirna. . •

Kratko in jedrnato prikazana slika Andre¬
jinega razpoloženja in življenja, kakršno naj
bi sedaj bilo. — Naslednji odgovor in nasvet
je temu vsebinsko podoben, vendar bolj po-
polen, ker upošteva tudi za Andrejo še vedno
vse tri oblike življenjske poti kot možnost.

Veš kaj, Andreja, skleni, da hočeš napraviti
konec dvomom in težavam. Kradejo ti čas,
brezskrbnost in mladostno silo. Napravi tako¬
le: Najprej se odloči za življenjsko pot, po
kateri hočeš v bodoče hoditi. Potem pa stori
vse, da se na to življenjsko pot čim bolje
pripraviš.

Kažipot nosi tri smernice.

Najbolj strma se nam zdi pot, ki vodi v
samostan. Popolnoma posvetiti se Bogu. . . ?
Odpovedati se vsemu svetu. . . ? če čutiš v
sebi poklic za to, moli mnogo, poišči si du¬
hovnega voditelja in se z njim posvetuj, po¬
tem pa ne čakaj ničesar več, ampak pojdi na
to pot, ako si z njegovo pomočjo dognala, da
je ta tvoja.

Morda te pa ta vzvišeni poklic le nič ne
miče, ampak te je kar strah pred njim. Na¬
sprotno pa vidiš sonce toplote le v krogu dru¬
žine, kjer bi bila mati, gospodinja in sve¬
čenica. Tudi to je lep in svet poklic, če ga
človek vrši po božji volji. Seveda pa je treba
nanj priprave. Najprej osebne vzgoje, rasti
navzgor, vaje v žrtvi, globoke vere, pa tudi
gospodinjskega znanja, šiviljske vede, nekaj
knjigovodstva, zlasti tudi nekaj vrtnarstva,
zdravilstva, nege najmanjših in vzgoje otrok.

Nisi malo prenestrpna, Andreja, ko se tako
pesimistično vprašuješ: “Kaj! če moj sploh
ne bo prišel?’’ Saj za življenje niti priprav¬
ljena nisi! Izpolni svoje pričakovanje v samo-.
izpopolnjevanju, nabiraj si zakladov — žrtev
za poznejšo srečo in božji blagoslov in posveti
se delu za druge. Tvoja mladost mora biti iz¬
polnjena v skrbi za skupne naše dekliške inte¬
rese, v dobrih delih za ubožce in pomoč bol¬
nim, ko že nimaš svojih domačih tu, ki bi
jim posvetila svoj prosti čas.

Pa praviš: A če vendar on ne pride... Potem
pa vzemi to ne morda kot svojo žalostno uso¬
do, ampak kot migljaj z nebes, kot blagoslov.
Glej, Andreja! Včasih smo bile ženske tako v
ozadje postavljene, da je n. pr. Thukydides
v vseh svojih osmih knjigah zgodovine omenil
eno samo žensko in še tisto je krivil — po¬
žara. Kdo danes ne govori o važnosti vstopa
ženskega sveta v javnost? Kateri časopisi in
politične stranke se ne zanimajo za nas? Toda
vprašanja ženskega vstopa v javnost in sploh
ženskega udejstvovanja sedaj rešujejo
povečini moški, kar gotovo ni prav. Me same
moramo dobro preštudirati, v koliko in kje
je naše mesto v javnem življenju in kako naj
se ravnamo, da bo naš pojav v javnosti ne v
kvar osnovnemu poslanstvu ženstva, ampak v

106  —

korist. Za to, v današnjih in bodočih časih tako
Potrebno delo pa potrebujemo nekaj požrtvo¬
valnih žena, ki se bodo prostovoljno odpove¬
dale družinski sreči in tudi samostanski tihoti
*-f r  se posvetile vodstvu ženstva, z.asti v ko¬
likor je vrženo v javno življenje. Sv. oče je v
zadnjih letih v svojih govorih ženskemu svetu
Pogosto opozoril na to tretjo možnost ženskega
Poklica.

Ce bi se torej po božji volji tako zgodilo,
draga Andreja, da bi ti ostala sama v_ svetu,
ne  smatraj: tega za kaj tragičnega, ampak
vedi, da te Bog kliče v ta tretji poklic —
žene v svetu, ki se žrtvuje dekliškemu in žen¬
skemu svetu, kot njega pomočnica in vodnica,
.tako v malih življenjskih krogih kakor v ve-
iikem javnem življjenju.

Pomisli, Andreja, in — premisli.

če katera še želi svetovati Andreji, naj to
stori do 12. februarja, da lahko porabimo v
marčni številki, v kateri bomo našim dekletom
zastavile spet nov problem v reševanje.

SV. Oče DEKLETOM O DELU
ZA DRUGE

Želeti morate druge pritegniti nase: Toliko
mladenk je, ki potrebujejo dobre prijateljice,
‘j* bi jih razumela, jim svetovala in jih tola¬
žbi; toliko, ki se čutijo osamljene, boječe in
zmedene, toliko v nevarnosti, ki potrebujejo,
’ lil  jim pomagamo v njih slabosti. Ve boste
imele za vsako izmed njih prepričevalno lju-
k©čo besedo na pravem mestu, prilagojeno za
'sak posamezen slučaj. Izkazujte jim dela
»smiljenja, tako telesna — to polje je danes
silno važno — kakor duhovna. Govorite jim
» Kristusu, navajajte jih k Njemu, razkrijte
n Jth duhu, njihovi duši katoliško resnico v
Vse j svoji lepoti, vzvišena obzorja krščanske
morale, krasen ideal žene in katoliške mate-
!' e > toda tudi ideal devištva- v njegovi najbolj
'zbrani dovršenosti, ideal devištva, ki se od¬
pove svetni ljubezni, da se izroči Kristusovi,
ljubi in služi bližnjemu v Kristusu z apo¬
stolatom v raznih oblikah, med mladino, v šo-
lnh, med bolniki in trpečimi.

Pokažite tem slednjim socialno poslanstvo
katoliške Cerkve, ki v resnici zagotavlja in
■laniži dostojanstvo in edino srečo posainez-
w ‘ku, družini in celemu narodu.

PISMO IZ MENBOZE

Tako prijazno je Vaše vabilo, sestre v Bue¬
nos Airesu, da smo se takoj odločile, odgo¬
voriti Vam in se obenem povezati z .vsemi
slovenskimi dekleti po širokem svetu.

Pod mogočnimi And, je naš začasni novi
“ 01 ". Sončni Mendozi je zaupana naša mla¬
dost, da nam jo ohranja in poživlja in nas
končno vrn e  ljubi domači zemljici. Rade bi,
d a bi nas bilo v tej lepi deželi kaj več, a žal,
smo tako daleč na zapadu od glavne slovenske
skupine. Kljub majhnemu številu pa se nav¬
dušujemo za ideale, ki so lastni vsem vernim
in zavednim Slovenkam.. V glavnem nas druži
to, kar druži vse Slovence: slovenska služba

božja in razne skupne i>rir e ditve. Precejšen
del nas sodeluje pri cerkvenem pevskem zbo¬
ru. Kadar je prilika, pa rade zapojemo tudi
kako narodno. Kako naj bi ne imele veselja
do petja, saj življenje dekleta mora biti ven¬
dar pesem, vedra, vzpodbujajoča, povsod, ka¬
mor seže, veselje prinašajoča.

Pa še na nekaj; smo se spomnile ■—- na na¬
rodne noše. Kot goji vsaka Slovenka željo,
priti do nje, je tudi v vsaki izmed nas živela
ta misel, ivo smo zvedele, da bomo obnovili
posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu,
ki naj bi se vršila čim slovesnejše, je misel
dozorela do sklepa: naredimo si jih. Posve¬
tovanja in iskanja za potrebnim materialom
sc se pričela. Vsaka, ki je v tujini poskušala
napraviti narodno nošo, gotovo ve, da ni
kar tako, priti do prave, pristno slovenske. A
z dobro voljo smo prišle do zaželenega cilja.
3. decembra preteklega leta smo spremljale
v procesiji v narodnih nošah našo ljubo Kra¬
ljico v njeno novo bivališče na Cliallao. Vdano
smo se Ji z vsemi skupaj posvetile, mislile smo
na one, ki bi se nam radi pridružili, a se ne
morejo, potem pa smo Jo prav prisrčno pro¬
sile za vsa slovenska dekleta, da bi varovala
njihov nageljček, rožmarin in roženkravt
pred hudimi slanami, ki jih pošilja brezverni
svet. Dobra Mati nas bo gotovo uslišala.

Ali ne bi bilo lepo, drage sestrice, ko bi se
vse čimpreje odločile za to dragoceno narod¬
no oblačilo? Tako zelo smo razmetane po tem
božjem svetu. Druži nas pa isti duh, zalkaj
ne bi tudi naša zunanjost dokazovala, od kje
smo doma? Tiste, ki si jih pri nas še niso
mogle napraviti, so že trdno sklenile, da si
jih prav kmalu narede. Kako veselo, praznič¬
no se je počutiti v dolgem, širokem krilu, na¬
gubanih rokavih, svileni ruti okoli vratu, ve¬
zeni avbi na glavi in z belim robčkom v roki!
Pomislimo, kako močan izraz naše visoke
kulture so narodne noše. S svojo pestrostjo
kažejo bogastvo slovenskega duha in nepo¬
kvarjen čut za lepoto. Pred tujci smo lahko
ponosne nanje. Vsi, ki jih vidijo, izražajo po¬
hvalo o njih in marsikdo si želi spraviti tudi
fotografijo za spomin.

V veselem pričakovanju, da bomo kmalu
brale mnogo zanimivega o življenju ostalih
sestra po svetu, Vas iskreno pozdravljamo in
kličemo: Bog živi! Slovenke iz Mendoze

V Ciudadeli (Argentina) so igrali “Miklovo
Zalo” v preprostih narodnih nošah

— 107

KRISTJAN SEM

Nisem povprečna stvar te zemlje, niti na¬
vaden človek, temveč otrok božji sl- m, po¬
doba božja in samega vsemogočnega Boga
smem imenovati svojega očeta.

Nisem ustvarjen le za to zemljo, kakor
misli toliko današnjega sveta, ki hoče tu na
tej zemlji doneči nekaj popomega, nekaj, ob
čemer bi se njegovo \ < eno hrepenenje usta¬
vilo; pa mu prej ali slej božja služabnica za¬
ustavi pot k njegovim ciljem in z neizpolnje¬
nim hrepenenjem se zgrudi ob njeni koščeni
roki!

Ne tako! Mojemu hrepenenju ni končni
cilj na tej zemlji; jaz sem kristjan, še več;
katoličan sem. Moja duša hrepeni jto vse več¬
jem in vzvišenem; želi si tja, od koder izhaja.
Hrepeni k svojemu Stvarniku!

Zato pioč od njih, ki mislijo, da obstoji
samo zemlja In stvar, da ni greha, ni plačila
in kazni — nebes in pekla in zato tudi Boga
ni.

Ne! BOG JE in v Njem pravica, večna do¬
brota in neskončno usmiljenje! Ta Bog pa
se mi je razodel v svoji drugi osebi — Kri¬
stusu, ki me je tudi odrešil in mi dal za
mojo duhovno vodnico na življenjski noti —
CERKEV.

Hočem biti zvest svoji Cerkvi.

1 ročem se pokoravati njenemu poglavarju
SV. OSETU. Hočem ga spoštovati in braniti
njegovo dostojanstvo in nezmotljivost v uče¬
nju svetega nauka.

Spoštovati in ljubiti hočem svojega škofa.
Njegova beseda mi je bila vodnica v najtežjih
časih; njegov klic mi je kazal pot v dnevih
preizkušnje in omahovanja. Na tujih zemljah
mi j; tolažba, opora in vodnik.

Nočem, da bi bilo moja vera le kot lepa
obleka, ki jo ob prihodu iz cerkve slečemo.
Ne, iz vsega mojega mišljenja in dela mora
izžarevati moje versko prepričanje. Tudi dru¬
gim hočem pokazati moč in veličino te vere.
Zato hočem biti CEL KATOLIČAN; dosleden,
brez polovičarstva in popuščanja.

“Kdor ni z menoj, je /.oper mene, in kdor
ne zbira z menoj, raztresa,” pravi Kristus.

"Naš čas zahteva močnih doslednih načel.

Tudi v USA naseljeni ljubijo narodno nošo

Ali za Boga ali proti!" je dejal pokojni mla¬
dec Pavčič.

“Kdor pravi, da je indiferenten, ta laže!

V zmoti je tudi, kdor misli, da je iz krščan¬
ske ljubezni dolžan pojiuščati od resnice! Z
resnico ni kompromisa; je ali ni!”

“Ognjeni val živega katolicizma gre preko
zemlje. Ostalo ho le, kar je zavestno, načel¬
no in živo krščansko. Kar je gnilo in polovi¬
čarsko, bo propadlo,” nravi Muckcrman S. J.

Tudi jaz hočem biti odločen! Proč z ner-
gaštvom in oklevanjem! Mar naj se bojim
slabičev, pred njimi klecnem, pustim, da bla¬
tijo sv. Cerkev in taje Boga?!

Ne, ne! ODLOČNI HOČEMO BITI V KRI¬
STUSOVI FRONTI. V udarnih vrstah, zdru¬
ženi pod praporom katoliške Cerkve in vod¬
stvom njenega poglavarja bomo i\  z nav¬
dušenjem za svojim ciljem. Naša moč je sil¬
na, nepremagljiva, kajti z nami je — Rog!

PAVČIČ — NAŠ VZOR

3. OJ MLADOST TI MOJA

Z odprtimi očmi je hodil Mežnarjev Janez
skozi življenje in ga budno opazoval. Kako
fi sicer mogel tako apostolsko delovati, če bi
si z naivnim presojanjem ustvarjal napačne
pojme o resničnem življenju. Močno ga je bo¬
lelo, ko je gledal, kako se mladina vsak dan
bolj izgublja in tone v uživanjaželjnosti. Sam
je bil mlad in neizkušen, pa je globoko spo¬
znal nevarnosti in vabe, ki pre-te mladini in
jo trgajo od Boga. Hudo mu je bilo, ko je
gledal, kako se množe vrste v satanovi fronti.
Vsakemu posebej bi Janez rad povedal, da ni
na pravi poti, povedel bi ga proč od greha
nazaj k Bogu. Ob takih mislih je napisal
članek “Oj mladost ti moja”, v katerem med
drugim pravi:

“. . .če opazujemo današnjo mladino in za¬
sledujemo njena pota, moramo z žalostjo ugo¬
toviti, da ta mladina ne hodi več po pravi
poti, k Soncu (  in Svetlobi; ne pozna več Boga
in morale, ampak drvi z grozovito naglico
proč od Njega, v temo.

Pojdi pred kino! Postoj in poglej, in \idvl
boš ljudi brez razlike stanu, največ pa takih,
ki jim je kino najmanj potreben. Vsepovsod
prerivanje in lov za vstopnicami, da bi ja ne
zamudili predstave. Nihče teh ne gleda na
čase, v katerih živimo. Ne pomisli, da bi mor¬
da prav s temi dinarji, ki jih redno nosi v
kino za smrt svoje duše, doma pomagal one¬
mogli materi, boliVmu očetu ali bratu, ki bi
si rad kupil lepo knjigo, pa nima denarja.
Ne, dom ga ne skrbi; On hoče uživati drago
plačani strup, ki učinkuje hitro ali počasi,
vendar pa gotovo.

Pojdi v gostilno, na plesišča! Videl boš mla¬
dost, ki se pijana, s kalnimi očmi opoteka,
kriči za mizo in razbija, ker hoče pokazati
“moč svojega fantovstva”. Rada bi se morda
celo iznebila tega strupa, ki .jo pogublja in
davi, pa ne more, ker je preslabotna, le ko¬
zarec more še zdrobiti in kletev izdavili iz
umazanih ust v svoji onemoglosti, čudne, vse
prej kot slovenske popevke odmevajo pozno

108

y nog s  plesišč, kjer satan koplje grob poštenju
l n nedolžnosti naše mladine.

In v cerkev poglej!... Kaj vidiš? Stara
zenica prosi božjega blagoslova; nedolžno
?' r °ško srce je prišlo obiskat svojega Pri-
Stelja.

Kje pa so mladi fantje in dekleta? Ne, v
c erkvi jih ne najdeš. “Saj ni časa za to,
Potem, morda pozneje. Sedaj je čas “živeti”.

Tako misli in dela današnja “moderna
mladina”, ki se ji zdi, da je Bog le še za
otroke in starce.

Ali nismo prav mi poklicani, da zaustavimo
odpadanj© od Boga? V mladini je moč, upa-
n ie in bodočnost naroda. Bodočnost je tistega,
ki ima mladino.

Ko glejmo prekrižanih rok, kako se množe
s atanove vrste tudi z našo slovensko mladino.
Odločno stopimo v borbo za njo! Pridobivaj¬
mo jo z besedo in zgledom. Navezati je treba
z  njo stike. Spraviti jo v organizacije, jo za¬
posliti in zadovoljiti. Vzgajati jo je treba za
n jen zadnji namen, za katerega j ] e ustvarjena
— za Kristusa. Sejmo seme med mladino, če
hočemo žeti pozneje sadov© med odraslimi.”

Kako zrelo krščansko gledanje na mladost!
Kprašaj si ob njem svojo vest, dragi prija-
te lj. Horda bo Pavčič tudi tebi odprl oči,
da se boš posvetil resni samovzgoji in delu
ter opustil pogubno hlastanje za praznimi
užitki tega sveta, po slabih knjigah in revijah,
P° kinu, gostilnah, kopališčib, plesiščih in
Podobno, po katerih navadno duša umre, člo-
v eka pa boli glava in se mu občutno prazni
žep.

NA IZLETU

“Fantje, gremo v Tigre!” -— “Seveda, v ve-
'e-lo fantovsko družbo pa vedno!” — “S seboj
vzemite dobro voljo, našo pesem, kaj za pod
z °b tudi ne bi škodilo.” Zopet bomo lahko
Preživeli en dan v naravi in v vodi, kdor bo
hotel. Naš nadebudni odbor nam je s pomočjo
Pekaterih fantov, ki tam blizu stanujejo, vse
Potrebno pripravil.

Na smeh mi je šlo in vesel sem bil, ko sem
ze  na kolektivu dobil več fantov, ki so bili
namenjeni v isto smer. Če ne bi preveč čudno
zglodalo, bi najrajši že tu začeli peti. Lepo
h°, sem si mislil, le škoda, da no bo deklet
bled nami, sem malo vzdihnil; sicer je pa še
boljše, tako bomo bolj prosti!

V San Fernandu na trgu je določeno sha¬
jališče. Prigel je naš duhovni voditelj g. Mer-
z g. Kumpom in z mernikom dobre volje in
s aeha. šli smo v kapelo tam blizu in tako
opravili svojo nedeljsko dolžnost pri sv. maši,
katero je daroval g. Mernik. Prevzelo me je
°b lepem številu fantov in ob glasnem petju
Prelepih božičnih pesmi. Po končani sv. maši
smo hiteli na železniško postajo in čez par
minut smo bili že v pristanišču v Tigre. Ve-
»ko ljudi je čakalo na čolne v dolgih vrstah,
nam se pa ni bilo treba jeziti na preklicano
k 61 o” (vrsto), saj imamo že pripravljeno
majico, že se približuje; nosi ime “Roman¬
ama”, naša je! Komaj se vkrcamo, že zadoni
harmonika in za njo pesem iz mladih fantov¬

skih grl. I n  ‘‘zaplula, zaplula je barčica moja!
— Doma so, doma so dekleta ostala. .

Ni še začela barka delovati s “polno paro”,
že se oglasi neki neučakanež: “Ekina por

favor!” (Tako se tu reže, ko hočeš izstopiti
z avtobusa.) — “Imaš morsko bolez&n?”, so
se fantje glasno zasmejali. Z obale in drugih
čolnov so nas z zanimanjem ogledovali, ker
naša pesem je mogočno donela. Globoko sem
vdihnil sveži zrak in prijetno mi je dela hlad¬
na sapica. Občudovali smo krasno okolico. Za¬
nimiva so bila imena raznih vil in “kint”;
posebno eno je .bilo moderno in najnovejšega
izvora; “Vzporednik 38”. “Fantje, pripravite
se, kmalu bomo na bojišču! še malo in pri¬
speli smo na cilj. Ladjica je pristala. Poska¬
kali smo na suho, in ker je bila ura že 1 po¬
poldne, smo najprej pogledali in pokusili do¬
brote, ki so nam jih naše mamice ali gospo¬
dinje pripravile za pot. Nekateri so bili brez
vsega, pa so jim drugi fantje bratsko postregli
s svojim.

“Sedaj pa v vodo! Ah, kako je prijetno!”
Kar smilili so se mi fantje, ki niso mogli v
vodo, ker niso imeli kopalk s seboj, šel sem,
da si malo ogledam otok; srečal sem pristne¬
ga "gaueba”, ki mi j ! e razkazal svojo bajtico,
narejeno iz blata in slame. Pokazal mi je, kako
si iz umazane rečne vode pripravi pitno vodo.
Ima veliko lončeno posodo, skozi katero pro¬
nica voda. Fantje so se med tem različno za¬
bavali. Skakali so v višino, v vodo, peli, na¬
birali jagode. Ribiči so metali nazaj v vodo
ribe, da ne bi preobtežili ladje na poti do¬
mov. . .

Kar bal sem se, da bo prehitro prišla ura
odhoda. Pa, ker vse mine, j'e tudi za nas ta
ura prišla. Po krajši poti smo se vrnili v Tigre.
Opazoval sem fante, kako veseli, zadovoljni
in zagoreli so bili. Na bo vam žal, dekleta,
če boste naš zgled posnemale! Pridite po in¬
formacije!

IN TO, KAKO SE TI ZDI?

Ks, nekam sam vase zatopljen postaja Jer¬
nej. Tmli fantovskih sestankov se več tako
redno ne udeležuje. Vedno je bil tako razgi¬
ban. Ni mu minila nedelja brez fantovsko
družbe. Sedaj postaja redkejši, menda tudi v
fantovski družbi ne najde tega, kar iščejo
njegove oči. . .

“Dekleta bi rad,” mi je zadnjič tiho zaupal.

“Veš, dom bi si rad ustvaril. Topel kotiček
v družinici z ženo, ki bi me razumela ln bi
me tako ljubila, kot bi jo ljubil jaz. Vej,
potem ne mi zdi, da bi znova zaživel. Ona bi
mi utešila hrepenenje no domovini, v njenih
besedah bi čul materino besedo, bila bi mi
angel Varuh na tujih cestah. Imel bi nekaj,
kar bi bilo moje, samo moje, ki bi čutilo in
mislilo z menoj.

Tako prazen je dom, ko se vračam iz službe.
Nihče me ne čaka, nikogar ni, ki bi me spre¬
jel s toplim pozdravom. In ko spet odhajam
med črne stroje, ga ni, ki bi mi voščil “sreč¬
no”, “zbogom”!

“Preboječ si, Jernej!” bi mi rekel, če bi

— 10 &

PODOBA

Rdeče sonce
v tri Japonce
vre kot vino v sod.
Voda sveta
je vinjeta

modra v beli prod.

Tri Japonke
v mladih letih
sklanjajo se v riž.
Polne češnje
v svilnih cvetih
so kot paradiž.

Strehe krive
žde kot žive
štorklje vrhu koč.
Fudžijama —
bela dama —
moli dan in noč.

Janko

me ne poznal. Ne zalezujem jih res ne in
.».podtikam, kakor imajo navado tukajšnji fan¬
tje To se mi zdi pobalinsko, nesramno; kako
bi pa mogel v njihovo oziroma v njeno družbo,
je pa tudi uganka. Se ti ne zdi? Enkrat na
teden tani v cerkvi, i n  še to samo pozdravi,
kakor pač z drugimi; več ne moreš, ko se
vsem tako mudi, in spet si dober za en teden.

in pa tisto razmerje! Kako je že? 1 : 7
menda, če ne še več! Kaj, če si tudi ti med
temi sedmimi, ki si se zagledal v to eno, in
še drugih pet! Presneto bo trda. Da sem jaz
najbolj “fajn fant”, dvomim. Tega nisem še
zasledil pid nji. In, kaj potem. — Naj čakam,
kar bo ostalo drugim, ali pa naj vržem mrežo
v tuje vode?

Povej, svetuj mi!"

ZRNJE

PRAVI KATOLIČAN

Leta 1945 je pribežal nek slovenski du¬
hovnik v Lipnico (Leibnitz — večji kraj blizu
avstrijsko-jugoslovanske meje) ter dobil za¬
vetja in službo v tamošnjem župnišču.

Avstrijskim komunistom to ni šlo v račun,
zato so tožili domačega župnika, češ da skriva
jugoslovanske vojne zločince in daje zavetja
sovražnikom avstrijskega naroda.

Ko je protikomunistična oblast klicala žup¬
nika na zagovor, je ta odločno dejal:

"Ne dovoljujem si teh laži o poštenem slo¬
venskem katoliškem duhovniku. Jaz ga cenim
kot brata, kajti prvo sem katoličan, potem
šele Avstrijec!”

“Nikogar se ne boj, razen svoje vesti. Vest
je glas božji! (T. Thod)

Abstine! Sustine! Aggredere! — Odpovej
se! Vztrajaj! Napreduj!

ZNAČAJ

Neznačaj je spreminjanje svojih načel proti
svojemu prepričanju, po okoliščinah družbe.

Značaj je vztrajnost volje v dobrem.

Ne glej slabših, češ: “saj so tudi oni taki”.
Ali mar orel čaka in se ozira na druge ptiče,
ko hoče poleteti v zračne višave?!

Ko so višji častniki rekli Napoleonu,-
da so Alpe velika ovira, je dejal: “Tedaj
proč z Alpami!” Z znamenito simplonsko cesto
je premagal Alpe — jeklena volja.

Tudi ti ne govori: 'Ne morem.” Tvoje be¬
sede naj bodo: “(Decrevi!” — Sklenil sem!”

Bodi natančen v malenkostih, da boš tudi
v velikih stvareh mož na mestu. Kdor popušča
v malenkostih, postaja top. Vse velike težave
v našem življenju nastanejo iz velikega števila
malenkosti.

MARIJA — VZOR

Pred kakimimi 20 leti je japonski pogan¬
ski dnevnik Osaka Mainchi prinašal članke o
Mariji. Istočasno je o Mariji govoril neki uni¬
verzitetni profesor, pogan, po radiju: "Go¬

vorim o Mariji, ker želim, da bi bil moj ja¬
ponski narod zdrav in močan! A vem, da bo
zdrav in močan le, če bo zdrava in močna
japonska družina. Ta pa bo zdrava, če bo v
njej spoštovana žena in dekle! Japonska žena
in dekle pa bosta spoštovani, če bosta rastli
in se oblikovali po zgledu Marije.”

ŠTIRI DELAA 7 SKA NAČELA

Katoliška delavska mladina v Belgiji je na
svojem kongresu avgusta 1950 objavila sle¬
dečo jubilejno poslanico:

1. Vsak delavski fant in vsako delavsko
dekle ima dostojanstvo otroka božjega, po¬
klicanega, da živi božje življenje. Kristus je
umrl za vse.

Najmanjši od delavcev, najmanjša od de¬
lavk je več vredna kot vse zlato sveta. Zato
Ai je treba spoštovati.

2. Vsak od njiju ima svoje poslanstvo, svo¬
jo nenadomestljivo vlogo, ki jo mora izpolniti
tu na zemlji s svojim delom, s svojim brat¬
stvom, s svojo službo drugim, s svojo ljubez¬
nijo do Boga in ljudi. Od tega zavisi njuna
večnost, h kateri sta poklicana od samega
Boga.

3. Vsak od njiju nosi odgovornost do vseh
ljudi. Prav posebno pa sta odgovorna za svo¬
je brate in sestre pri delu, da jim pomagata
k popolnemu in dokončnemu dvigu socialnega
položaja.

4. Delavski fant in delavsko dekle potre¬
bujeta zaščite, priprave, oblikovanja, pomoči;
le tako lahko spoznata in uresničita svoje do¬
stojanstvo, svoj poklic in izvršita svojo odgo¬
vornost.

Kdor želi da bi ga drugi cenili, mora:

1. jasno misliti,

2. bližnjega odkritosrčno ljubiti.

3. delati z dobrim namenom,

4. zaupati v Boga in nebo.

H. Van Dyke

—- 110

Pij XII. v apostolski konstituciji “Por animni sacrum”

AatoduAmi

."" ( 195 ®

v izrednem svetem letu

‘ Z oblastjo vsemogočnega Boga, blaženih apostolov Petra In Pavla
in Našo, razširjamo s tem apostolskim pismom sveto leto, ki se je ob¬
hajalo v tem svetem, mestu, na ves svet, to je, na zahodno in vzhodno
Cerkev, in ga podaljšujemo za celo prihodnjo leto, tako da se morejo
zadobiti svetoletni odpustki od predvečera praznika Obrezovanja Go¬
spodovega pa do Sl. decembra prihodnjega leta 1951.”

SVETA VRATA — ZAPRTA

V nedeljo 24. decembra je papež zapri
8v ®ta vrata in s tem zaključil sveto leto za

Rim.

Ceremonija se je začela v Vatikanu, kjer
s ° blizu zakladne dvorane zbrani kardinali,
na< iškofje in škofje pričakali papeža. Ta se je
Pokril z zlato mitro, med tem ko so ostali naj-
^ii dostojanstveniki nosili mitre iz belega
uainaska. Papeža so odnesli pred bronasta
v, at:i baziliko sv. Petra. Tam so se mu pokjo-

n ’ii člani kapitlja in množice co ga prvikrat
Pozdravile. Papež jih je klečeče blagoslovil in
s am vstopil skozi sveta vrata. V baziliki ga je
s P r ejelo petje zborov in vzklikanje zbranih
v ernikov. Sv. oče je dalj časa premolil pred
sv etinjami Jezusovega trpljenja: sulico, ko-
se «m križa in Veronikinim potnim prtom in
s Pet blagoslovil navzoče. Poklonil se je še
Ppjsvetejšemu Zakramentu, intoniral anti¬
čno “v veselju”, zažgal kadilo in s svečo v
r °ki sani prestopil sveta vrata. Na tronu sedeč
■le blagoslovil opeke. Pesek in apno rekoč: ”0
Bog, ki varuješ velike, majhne in najmanjše
Ptvari. ki ščitiš vse stvari, posveti in blago-
te stvari: opeke, apno in pesek.” Nadel
s * je predpasnik in z blagoslovljeno vodo po¬
kropil te predmete. Nato je pokleknil na sveti
&r ag In trikrat vrgel nekoliko malte na ka-
P^h govoreč: <‘V veri ir moči našega Gospoda
Jezusa Kristusa, sina živega Boga.” ‘‘In ki
16 rekel prvaku apostolov: ti si Peter.” ‘‘In
P &  tej skali bom sezidal svojo Cerkev.” Potem
•le položil tri pozlačene opeke: ‘‘Polagamo to
P fv i kamen zato. da se zapro sveta vrata, ki
Ppj se odpro v vsakem jubilejnem letu.” Na-
Pravil je trikrat znamenje svetega križa ob
® et .iu himne “Nebeško mesto Jeruzalem”, ki
•l e  spomnila na duhovni tempelj, ki so mu

verniki žive opeke. Za papežem je veliki peni-
tenciarij kardinal Canali položil na papeževe
°Peke tri bele; ostali štirje penitenciariji ba-
z 'iike sv. Petra so z navadnimi opekami zid
dogradili. Sveta vrata so začasno pokrili z za-
v eso, ki nosi velik latinski križ. Papež je
prosil: “Daj, Gospod, naj bo svetost tega
Prostora neoskrunjena in naj se vsi verniki
Vesele, da so prejeli dobrote Tvojih darov.”

Vsi so zapeli himno “Tebe Boga hvalimo” in
šv7~oče je blagoslovil množico ter ji podelil
popolni odpustek.

MIR!

Letošnji papežev božični nagovor je bil nov
poziv k miru. Pot do miru je sicer dolga in
naporna, a velikanska večina ljudi je priprav¬
ljena na žrtve, da rešijo svet pred katastrofo.
Vendar samo človeško prizadevanje ne zado¬
šča, mir si moramo izprositi od Boga. Sv e ta
dolžnost sinov sv. Cerkve je, da rote Go¬
spoda vesoljstva, Jezusa Kristusa v vek bla¬
goslovljenega, z molitvami in žrtvami, naj za¬
pove vetrovom in morju, da se pomirijo in da
podari bednemu človeštvu blagoslovljeno za¬
tišje pravega miru.

Prvi del poslanice je bil posvečen nevidnim
in vidnim sadovom svetega leta, “ki je zapu¬
stilo globoko sled v življenju Cerkve in pre¬
kosilo najbolj zaupljivo pričakovanje.” Bilo je
pravi čudež. Mogočni liturgični obredi in še
mnogo krasnejši sijaj prenovljenih duš; ka¬
nonizacije in beatifikacije; milijoni romarjev;
veličastna velika noč, presv. Rešnje Telo; pro¬
glasitev dogme o Marijinem vnebovzetju; zbo¬
rovanja, papeževi govori in okrožnice, zlasti
Humani generis in Mentl nostrae. Skozi vsa
leto je bil oltar sv. Petra središče in priča
edinstva katoličanov. Po desetih letih izko
pavanja in študija se je izkazalo, da resnično
stoji prav nad grobom prvega papeža.

Množice romarjev, ki se vračajo v svoje
države, imajo častno dolžnost, da doma po¬
stanejo glasniki duha, ki jih je napolnil v
svetem mestu. Svet ima lakoto po sadovih sve¬
tega leta. Nujna naloga apostolata je, da zbu¬
di toliko sinov sv. Cerkve, ki zanemarjajo du¬
hovno življenje ali celo spe: Posvetni duh

prodira vsepovsod in širi brezbrižnost ali pa
sovraštvo do Cerkve. Za železnim zidom trpj
v verigah milijoni kristjanov. Niso mogli priti
r Rim, vendar jih je tu bilo čutiti. Njim, i„-
povedovalcem Kristusovim, poseben blago¬
slov! Njihovo trpljenje in ponižanje bo nepre¬
cenljiv prispevek veliki križarski vojski mo¬
litve in pokore, ki se z novim letom razši¬
ri po vsem svetu.

Drugi del poslanice gleda v bodočnost ip

— JU —

pripravlja mir. Prvo je mir v vsakem narodu
posebej’. Pogoj za to je odprava brezposel¬
nosti in trud za zdravo socialno zavarovanje,
k čemur papež že dalj časa poziva. Ovira za
ozdravitev razmer doma so sebični in ozko¬
srčni ljudje, ki niso sposobni, da sami na¬
pravijo tiste korake naprej, ki jih narekujejo
večna načela. “Tu je resnični in najgloblji
iel človeške bede.” Zakaj naj ne bi bil duh
solidarnosti temelj naravnega družabnega
reda v njegovih treh sestavinah: družini, last¬
nini in državi?

Dejanska nevarnost tako za mir v državi
kot za mir med narodi so ljudje brez tega
krčanskega čuta. Tako manjka sloge navzno¬
ter in v tem ima zaveznike zunanji sovražnik,
napihnjen v svoji moči in poln prezira do
vseh obvez pravice in ljubezni. Narode n£
smejo voditi oziri na prestiž ali zastarele
ideie, ki ustvarjajo politične in gospodarske
težave proti okrepitvi drugih držav, pri tem
pa puščajo vnemar skupno nevarnost. Nujno
je potrebna najtesnejša povezava vseh naro¬
dov, ki so gospodarji svoje usode in ki jih
veže medsebojno zaupanje. Kajti zgodovina ne
pozna take razklanosti človeštva, kot je na¬
stopila sedaj. Ako se sproži svetoven spopad,
bi uničevalno orožje spet spremenilo zemljo v
Justo in prazno. Zato naj se vse stori, da
zmagata pamet in pravica in da spet oživa
čustva dobrote in usmiljenja. Naj padejo vse
zapore! Uničite žične ograje! Naj vsak
narod svobodno spoznava življenje drugih!

S kakšno gorečnostjo želi Cerkev olajšati
pot do prijateljstva med narodi! Zanjo nista
thod in Zapad dva nasprotna si ideala, saj sta
deležna skupne dediščine, h kateri sta veli¬
kodušno prispevala, kar bodi tudi v bodoče.
Grenko krivico delajo tisti, ki papežu očitajo,
de želi vojno. Preglejte vse iz let njegovega
vladanja, pa boste našli le delovanje za mir.
Kristusov namestnik no pozna bolj svete dolž¬
nosti ne bolj prijetnega poslanstva kot to, da
je neutruden zagovornik miru.

Mir Pa si moramo izprositi od Njega, od
katerega je prišla na zemljo Slava božanstva,
d* postane eden od nas.

Ko je na dan novega lota sv. oče sprejel
diplomatske predstavnike, je spet poudaril,
kako je sveto leto pokazalo, da vsi žele miru
in zanj prosijo. Romanje v glavno mesto kr¬
ščanstva je bilo plebiscit za mir in konec
leta 1950 ni toliko zaključek svetega leta kot
usmeritev na novo pot.

RAZŠIRJENJE SVETEGA LETA
ZA VES SVET

Za božič je izdal sv. oče listino "Per Annum
Sacrum”, v kateri odreja, da se od 1. januarja
do 31. decembra raztegnejo odpustki in drugi
zadovi sv. leta na ves svet. Upati je, da se
pojavi vere in pobožnosti, ki jih je videlo
večno mesto, ponove po vsem svetu.

Sv. oče poziva škofe, naj organizirajo du¬
hovne vaje, pridige in molitve posebno za to,
da izprosimo od Boga mir za ves svet in moč
za tiste, ki trpe preganjanje; duhovne in
nravne dobrine družinam in združitev vseh

v pravičnosti in ljubezni; za zmago sv. Cer
kve.

Pogoji za popolni odpustek so: obisk 4 cer¬
kva, ki jih določi škof (če je v kraju le ena
cerkev, jo obiščeš štirikrat); molitev 5 oče-
našev, zdravamarij in čast bodi; očenaš, zdra¬
vamarija in čast bodi po namenu sv. očeta;
vera in 3 krat Zdrava Marija s prošnjo: Kra¬
ljica miru, prosi za nas; 1 Pozdravljena,
Kraljica.

Priporoča se tudi molitev svetega leta; ni
pa obvezna za zadobitev odpustkov.

GOVOR PO SMRTI

Malo pred božičem jo umrl berlinski kar
dinal Konrad von Preysing. Pred smrtjo že j 4
dal vtisniti v ploščo svoj božični govor, ki mu
je vodilna nit: mir ljudem na zemlji. TemeU
pravega miru pa je v spoštovanju prava. Mir
mora prodreti prav do celic človeške družbe-
Tisti, ki netijo sovraštvo med narodi, med
razredi, med posamezniki, niso miroljubni. N*
koncu je kardinal izjavil upanje, da bo lefo
1951 kljub znamenjem, ki obetajo nevihto,
uvod v dobo miru. — Govor sta za božič
oddajali berlinska in ena zapadnonemškil'
radijskih postaj.

DELO RDEČIH ZA MIR IN ZA SADOVE
SVETEGA LETA

Politbiro je izdal navodila za nničevanje ve¬
re in Sovjetska zveza za politične in znanstve¬
ne vede v Moskvi, ki je veja Zveze brezbož'
nikov. jih je razširila na več kot 30 milijonih
letakov za kraje za železno zaveso.

Nasvetujejo se sledeče metode:

1. Ločiti škofe od duhovščine in vernikov.

2. Pri preganjanju se je izogibati ustvarja¬
nju mučencev; ujete duhovnike je obdolžiti
navadnih zločinov.

3. Zasejati razredni boj med duhovščino:
ščuvati nižjo duhovščino proti nadrejenim.

4. Začasno podpirati skupine verskih ločin
proti prevladujoči veri v državi.

5. Prevzeti upravo cerkvenih zadev s pre-
vzemom verskih društev in ustanov.

6. Uničiti redove, kongregacije in verske
družbe, ker so krepki podporniki Vatikana in
katoliške Cerkve.

V Bratislavi so začeli proces proti trem
škofom. To so: Jan Vojtašek, spiški škof; Mi-
hal Buzalka, pomožni bratislavski škof in
Pavel Gojdič, škof grško-rimskega obreda v
Prešovu. Obtožnica obsega 50 strani in je
kot po navadi polna zločinov proti državi, iz¬
dajstva in vohunstva.

NOVI MISIJONSKI FILM, ki ga priprav¬
lja znameniti angleški režiser Bing Crosby,
bo prikazal misijonske boje Cerkve na Japon¬
skem. Naslov filma ho “Sobota v Kyoto”.

Vnebovzeta in lavretnnsko litani.le. Sv.
Kongregacija obredov je izdala odlok, s ka¬
terim odreja, da se vnese v lavretanske lita¬
nije Matere božje po vzkliku: “Kraljica brez
madeža izvirnega greha spočeta” nov vzklik:
"Kraljica vnebovzeta”.

112  —

ZASPAL JE MOŽ...

Zadnji čas so prihajale iz Gorice vesti o
°lezui msgr. dr. Mirka Brumata, vendar z
^irom na njegovo starost nihče ni mislil, da
bolezen tako nevarna, kot je v resnici bila.
• hovembra 1950 je na poti iz Milana, ka-

J 110 *' se je šel zdravit, umrl po težki bolezni
v  Slavi.

'.'sprav smrt msgr. Brumata ni prišla ne¬
nadoma, vendar se nam zdi. kar nemogoče in
tno misliti, da ga ni več med živimi.

heverj.

Se nam, da se je odkrhnil in pogreznil
e karn v neznano kar velik kos goriške de-
■ ko je odšel v večnost pok. msgr. Mirko.
^Jtgova oseba in njegovo delo je bilo zadnjih

~ 3  let tako močno povezano z vso Goriško in
uelo

bliz

■ha z vso Primorsko in nam vsem tako

u, da ob njegovi smrti misli nas vseh hite
Kloboki žalosti preko razdalj Oceana, da se
°mude v spoštljivem spominu ob njegovem

grobu.

Msgr. dr. Mirko Brumat je bil rojen v
'ehipetru pri Gorici 18. julija 189 7. Po do-
fs ®hi ljuuski šoli je obiskoval nemško gim-
azi J 0  v Gorici, katero je z odliko dovršil,
■jato p a  je študiral bogoslovje deloma v Stič-
*• deloma v Insbrucku, kjer je diplomiral.
Po novi maši v Gorici je bil nastavljen za
aplana v Solkanu. L. 1922 je bil imenovan
Zu  stolnega vikarja, obenem pa je opravljal
P*ofesorsko službo in učil glasbo v velikem
oraenigču. L. 1935 jo zasedel v goriški stol-
lc * mesto kanonika penitenciarija in deset
et  nato častno mesto kanonika sholastika in
s  tem tretje mesto v stolnem kapitlju.

D elo pok. mgsr. Brumata je bilo predvsem
Zr azito duhovniško. Mnoge Kristusove po-
6z e, ki jih j 6 v  veliki meri upodobil v svoji
sebi , j e  zlasti kot spovednik in duhovni vo-
, telj skušal upodobiti tudi v drugih dušah.
, ako  mila in dobra je bila njegova beseda,
a 86  je zdelo čudno, ko je kot govornik
darno in odločno v gromovitih besedah raz-
tojal trhle temelje omahljivcev, dvomljiv-
'* v . mlačnih in brezbožnih.

Ogromno delo je opravil pok. msgr. Bru-
' lla t z duhovnimi obnovami, tridnevnicami,
uhovnimi vajami in misijoni, katere je vodil
‘hestu, na Sveti gori in po vsej deželi in za
Se  stanove, in to s toliko vnemo in požrtvo-
'■ainostjo, da je opravljal večkrat delo dveh
lik V  svoji požrtvovalnosti je vodil, ko-

r mi je znano, vsaj enkrat istočasno du¬

hovne vaje, ene za dekleta, druge pa za se-
meniščnike, zraven pa je seveda opravljal se
vse ostalo delo kot kanonik, urednik Sloven¬
skega Primorca itd...  V svoj;em 25 letnem
duhovniškem delovanju j je vodil samo za¬
prtih duhovnih vaj približno pet na leto.

Ko je po smrti msgr. Leopolda Cigoja pre¬
vzel vodstvo goriške dekliške Marijine druž¬
be in je postal hkrati tudi voditelj škofijskih
Marijinih družb, je znal dati svojemu delu
poleg globokega verskega tudi izrazito na¬
rodni pečat; tako so vse Marijine družbe po
vsej deželi kljub laškemu nasprotovanju go¬
jile tudi slovensko kulturno življenje. Kljub
temu so slovenski komunisti v dobi blodnega
ofarskega gibanja msgr. Brumata obsodili na
smrt in ga skušali umoriti, čeprav je on na¬
pravil v Gorici za slovenščino več že samo s
svojo dolgotrajno borbo za ohranitev sloven¬
skih pridig in knjig v Gorici, kakor so ga na¬
pravili komunisti s svojim vpitjem in preli¬
vanjem krvi.

Msgr. Mirko je posvetil službi Bogu in
iskreni ljubezni do slovenskega naroda vse
bogate naravne darove svoje duše tudi kot
verski pesnik, komponist, nabožni pisatelj in
katoliški časnikar.

Njegove verske pesmi in kompozicije so
bolj prigodnega značaja. Kot nabožni in vz¬
gojni pisatelj je izdal mladinsko vzgojno knji¬
go “Kam?”, zgodovinsko delo “Na Sveto go¬
ro", šmarnice “Mala Cvetka Marijina”.

Kot časnikar se je zlasti udejstvoval v dveh
letnikih “Svetogorske kraljice”; ta nabožni
list je začel izdajati v Gorici leta 1939 ob
priliki štiristoletnice svetogorske božje poti,
in pozneje kot sourednik in odgovorni ured¬
nik, pod imenom “Bonaventura Mahnič” —
zveza teh dveh imen dokazuje, da je hotel
hoditi po poti Jegliča in Mahniča — “Slo¬
venskega Primorca”, prvega povojnega slo¬
venskega protikomunističnega lista.

Globoka in iskrena ljubezen do naroda je
prisilila pokojnega msgr. Brumata, da se j,e
boril za slovenske pravice proti nasilnemu
fašizmu in odločno ter neustrašeno tudi proti
lažnivemu in krvoločnemu komunizmu, ki je
pod krinko osvoboditve Primorske z lahkoto
skoro vso Primorsko speljal v boj za medna¬
rodne sovjetske cilje. Odmev dr. Brumato-
vega svarečega glasu je donel po vsej deželi.
Zato je bil kmalu od komunistov osovražen,
obrekovan, proglašen za izdajalca slovenske-

113  —

V zvoniku stolne cerkve zvon zapel je
mrtvaške pesmi žalno melodijo
o krizantemah, ki nekje bedijo,
o njem, ki bol človeško dotrpel je.

Zaspal je mož — za svetle ideale
neutrudni borec... Tiho je omahnil
v vrtincu dela in ko vir usahnil,
ki je napajal žejne izpod skale.

Nešteto src je v težki bolečini

molče po njem, očetu, zajokalo,

kot da jih strah je vsega v tej praznini.

Naročje božje mu zdaj mir je dalo,
ki ga iskal zaman je v solz dolini.

Ne bo ga več gorje sveta teptalo.

S spominske posmrtne podobice

ga naroda in kot tak seveda obsojen na smrt.
Ko je neko dekle naletelo na dva mlada ko¬
munistična razbojnika, ki sta prežala na msgr.
Brumata, da bi ga ubila, jima je vsa začu¬
dena in prestrašena rekla: “Pa tako do¬
brega gospoda bosta ubila?” Onadva pa sta
odgovorila: “Midva imava ukaz, da ga ustre¬
liva, drugo naju ne briga.”

Vendar vse sovraštvo in zalezovanje ko¬
munističnih privržencev ni prav nič zavrlo
njegovega odličnega boja proti KP in njenim
pogubnim zmotam, gel je odločno po jasno
začrtani poti in je kmalu potegnil za seboj
množice drugih.

Kakor za vse resnično velike može med
nami je tudi za dr. Brumata značilno, da je
pri vsej svoji veliki ljubezni do lastnega na¬
roda vedno imel v mislih tudi zadevo širjenja
Cerkve med drugimi narodi — misijone, ka¬
terim je bil prav on za vso Goriško voditelj.

Nekaj mesecev za n govo mamo in niti

Msgr. Bruniat v družbi -lov. kanonikov v Go¬
rici (sedi v sredi)

mesec dni za bratom Amadejem, je Bog p®'
klical v večnost msgr. Mirkota. Upamo, d*
nas ne bo pozabil pri Bogu in da bo njegov«
iskrena ljubezen in goreča priprošnja izproj
sila narodu pravo svobodo, da se bomo vs>
njegovi znanci enkrat lahko svobodno zbral 1
na Goriškem polju ob njegovem grobu in go¬
reče molili k Bogu, kakor prosimo tudi s e '
daj po svetu raztreseni: Gospod Mirko, P°'
čivaj v miru! Štefan Tonkli

Svetogorska Marija se vrača na svoj donr
“Katoliški Glas” je objavil naslednje pismo p-
Hugo Brena O. F. M.:Na željo višjih je pod¬
pisani začasni varuh svetogorske podobe isto
10. novembra osebno predal provincialu sloven¬
skih frančiškanov preč. g. p. Teodorju Tavčar¬
ju in njegovemu namestniku dr. p. Romanu To¬
mincu, ki sta prišla v Rim po njo. Ker je letoš¬
nje romarske sezone konec, smo bili mnenja,
da nima pomena je takoj vračati Sv. gori. Vse¬
kakor pa spomladi, ko se odpre romarska sezo¬
na. Končno vel javno bosta o tem odločila apo¬
stolska administratura in frančiškanski pro-
vincial v Ljubljani, ki bosta gotovo rada upo¬
števala upravičene ljudske želje, ki so bile za
izročitev merodajne. Tako se bo kot begunka
druge svetovne vojne ravno za 30 letnico p°
povratku iz prvega begunstva vrnila. Naj b 1
poslej mirno kraljevala na Sv. gori in debi*
obilo milosti.

3. prosvetni večer v Gorici — decembra
1. 1. je bil posvečen 150 letnici rojstva Antona
Martina Slomška. Izčrpno In lepo je govoril

0 Slomšku g. dr. Kazimir Humar, kateri j e
tako dostojno proslavil spomin našega veli¬
kega škofa in narodnega buditelja. Boieg pre¬
davanj |so bile na programu deklamacije
Slomškovih del in petje pevskega zbora.

Nova določila za dvestoletnico goriške nad¬
škofije. Izvršni odbor. za praznovanje dvesto¬
letnice goriške nadškofije je popravil svoje
sklepe glede praznovanja dvestoletnice usta¬
novitve nadškofije. Sklenil je, da se bodo slo¬
vesnosti začele 6. julija 1951 v Ogleju ter
I... ■> . tile do julija 1952. Zaključni evha-

1 i r,; i. ngres ne bo v maju 1951, temveč
\ maju 1952, torej eno leto pozneje. Do teb
popravkov je odbor prišel zato, da bi imeli
v,časa  za praznovanje župnijskih in deka¬
nijskih evharističnih kongresov, ki se bodo
i a..vrstili od julija 1951 do maja 1952. Vse
o,, ul e iniciative ostanejo, kakor je bilo skle¬
njeno. (Katoliški Glas)

Ameriški poročevalec Sulzberger pri škofu
Stepincu v zaporih Lepoglave. Ameriška do¬
movina je objavila v novembru 1. 1. nekatere
zanimivosti o tem obisku. Nadškof je izjavil
poročevalcu, da rad trpi za svojo Cerkev iu
da njegova bodočnost ni odvisna od maršal*
Tita ali njegove vlade, temveč od sv. Stolice.
Nadalje je izjavil: “Glede moje osvoboditve
sem popolnoma ravnodušen. Vem zakaj
tt pim. Za pravice katoliške Cerkve. Vsak dan
sem pripravljen umreti za Cerkev. Katoliška
Ciikev  ne more biti in ne bo nikoli sužnja
režima.” Poročevalec nadaljuje: “Ko
smo stopili v celico, sem uzrl slokega, sred¬
nje visokega moža, ki je stal ob mizi. Bil je
nadškof Stepinac, ki je sedaj star 53 let.
Nadškof je ob3tal za trenutek; levica je po-

— 114  —

C • ■ ■  domovini jo nad v<c zanimiva in — vzpodbudna. “Slovenske družine

ne • • i ■ . N . <: 'e bilo pet zlatih porok v gvibneni — res, blago¬

slov svetega lota...” Tako je k siii.i napisal oni, ki jo je iz domovine poslal. —
Sredi med zlatoporočnimi ps.ri sedi škof-zlatomašnik, nekdanji beograjski nadškof
Rodič, sedaj naslovni Filipoliški, velik prijatelj pokojnega škofa Jegliča; je že
26 let nadškof, 58 let pa mašnik, star 82 let.

Zlatoporočni pari pa so:

Sede od leve na desno: Prvi par: Martinčič Marija, roj. 1876, in Martinčič Janez, roj.
1875; imela sta 8 otrok. — Drugi par: Martinšeč Frančiška, roj. 1879, in Martinšek
Janez, roj 1873; imela sta 10 otrok. —Stole, števši od leve: Tretji par Kavšek
Marija, roj. 1877, in Janez, roj 1875, z 9 otroki; četrti par: Kmetič Uršula, roj.
1873, in Franc, roj. 1872, z 9 otroki; peti par: Medved Alojzija, roj 1878, in Henrik,
roj 1874, z 19 otroki. — Skupaj so dali ti zakonci narodu in Cerkvi 55 novih duš.

Bog jih živi in jim povrni!

čivala na odprti knjigi. Ko sem mu povedal,
*'do sem, sem pripomnil, da želim sporočiti
® ve tu, karkoli ima povedati, in sem ga vpra-
sa b kako se počuti. Dejal mi je, da se telesno
Jobro počuti, da prevaja življenje svetnikov
ln  se sploh bavi z drugimi takimi deli. Hrane
ima zadosti in tudi soba da je vsak dan
zakurjena.” — “Tudi nadškofovi sovražniki
briznavajo in spoštujejo njegov izreden po-
SUin in njegovo goreče prepričanje.”

Rismo iz domovine. “. . . V šoli ni več ve¬
rouka. Otroke poučujejo za prvo sv. obhajilo
v  cerkvi. Jaz stanujem blizu Novega mesta,
J^ e r tu dobim sobo nekoliko ceneje kakor v
Novem mestu. K maši, kadar je maša, grem
v  nedeljo v Šmihel. Včasih so imeli tam dva
gospoda, zdaj nimajo niti stalnega župnika.
Neki pater frančiškan iz Novega mesta hodi
v  Šmihel maševat ob nedeljah, ker je že dru¬
gi 'upnik iz Šmihela v zaporih. Kajne, čudno,
v, ’asih so capine in cigane zapirali, zdaj pa
duhovnike Lahko si mislite, kaka pravica
sedaj vlada,

Pred nekaj meseci so pokopali v Šmihelu
bivšo sestro prednico Stanislavo, ki je v de¬

kliški šoli v zavodu vzgojila cele rodove. Umr¬
la je na gradu v Strugi, kamor jih je vlada
izgnala ob prevratu. Kot politična jetnica je
bila nekaj časa zaprta v Begunjah na Gorenj¬
skem. Iz zapora se ni vrnila več zdrava. Osta¬
le sestre so vključene v petletni plan in so
zaposlene v vojnem trgovskem podjetju. Ob¬
delujejo polje za vojaštvo. Stanujejo v gradu
Struge skupaj 1  z lastnikom Levičnikom, ki je
razlaščen in je kot najemnik na svojem po¬
sestvu.

Podrobnosti o dogodkih v Stični. P. Simon
Ašič je poučeval verouk z oblastvenim dovo¬
ljenjem. Ko mu je le-to poteklo, bi ga moral
obnoviti na glavarstvu v Grosupljem, a ga je
šel iskat v Ljubljano, kjer ga je tudi dobil.
Zato ga je pa grosupeljska oblast kaznovala
z globo 15.000 dinarjev, katerih pa ni mogel
plačati, kar je tudi povedal ljudem v cerkvi.
Posledice: kot že sporočeno, je prišla poli¬
cija in ponoči preiskala ves samostan ter po¬
tem odpeljala prav vse patre in brate z dru¬
žino vred ter pustila le enega patra, ki ne
zna dobro slovenščine. — še pred božičem
pa so spustili opata in vse druge, razen šti-

— 115  —

BUENOS AIRES IN OkOUCA

Ca« izletov bi mogli imenovati zadnje te¬
dne, ko so različno skupine po naših organiza¬
cijah izkoristile za izlet v prosto naravo. Za¬
čele so dekleta Slovenske dekliške organiza¬
cije, ki so 26. novembra izletele v Lujan. Ne¬
koliko jih je motilo kislo vreme nedeljskega
jutra, a jih ni oplašilo, in se jih je zbralo
nad 100. Ob prihodu v Lujan je imel duhovni
vodja njihove organizacije č. g. Orehar sv.
mašo s kratko pridigo pri Mariji Pomagaj.

Med sv. mašo so dekleta pele slovenske pes¬
mi, kar je vzbudilo pozornost vernikov v
cerkvi. Po sv. maši so odšle na poletno pose¬
stvo domačina Argentinca, ki jim ga je dal
na razpolago za tisti dan. V prijaznem kram¬
ljanju, igrah in fotografiranju jim je minil
čas. Zvečer so odšle nazaj v Lujan po kratko
slovo k Mariji, nato pa z vlakom proti domu.
Telesno utrujene, duhovno poživljene so med
potjo prepevale na vlaku ter se s pesmijo
med seboj poslovile s sklepom, da takih dni
hočejo še v bodoče! Tako je potekel izlet Slo¬
venske fantovske zveze- Odšli so pa povsem
V drugo smer — v Tigre. Pa so tudi dobro iz-
brali. (O tem več na str. 109!)

Slovenski pevski zbor “Gallus” pa je P»
težlcih dneh božičnih praznikov porabil za
svoj oddih nedeljo 14. januarja. Pevcem niso
nič naznačili kraja, kam mislijo, časopisi so
pisali, da gredo v neznano. Vso pot od Once
naprej jih je pobiral omnibus ter jih zapeljal
do Lujana. Tam so imeli ob 10 sv. mašo, pri
kateri je v splošno občudovanje zbor pel slo¬
venske božične pesmi, nato pa so po maši ošli
na isto kinto, kjer so bile pred tedni dekleta.
Z veseljem sta jih sprejela lastnika in jima
pripravila prvi prigrizek, poslušala petje in
jim potem še za nagrado pripravila dobrot, da
so se naši pevci čudili, ko so bili sicer sami z
vsem potrebnim preskrbljeni. Tako so preži-
veil nekaj uric zunaj mestnega zidu in po¬
slovnih prostorov, zraven pa pokazali tujcu
lepo slovensko pesem ter hvaležno srce.

Poroke slovenskih naseljencev so ta pred-
pust prav po reku, da kratek predpust pri¬
nese veliko porok. Vrste mladinskih organi-

rih, kasneje pa še dva, tako da se danes na¬
hajata v zaporih le še dva patra.

Okrog 50 slovenskih duhovnikov-kaznjen-
cev dela na Žalah pri gradnji palače notra¬
njega ministrstva v Ljubljani. Med njimi se
nahaja kakih šest lazaristov, prof. Marjan
Dokler, ravnatelj Ivo Zor, Bartol in drugi.

Zajc Ludvik, župnik v Ihanu, je v zaporu.

Mons. Janez Jenko je spet v Beogradu kot
generalni vikar nadškofa Ujčiča.

Stanko Jeglič je sedaj zaprt v Mariboru,
kjer čez dan dela v nekem skladišču. Tamkaj
je sedaj zaprt tudi kočevski dekan Flajnik,
Kateremu je dovoljeno vsak mesec sprejeti
14 kg paket.

86 letni župnik Hribar (s pesniškim ime¬
nom Korinski) v Zalem logu je popolnoma
obnemogel, a vztraja na svoji fari, kjer mu po¬
magata sosednja župnika iz Železnikov in So¬
rice- Ivan Hribar-Korinski je sestavil zbirko:
Popevčice milemu narodu (1904).

Umrl je preteklo jesen v Ptuju n.  Ladislav
Hftzemali, kapucin, ki je bil zelo znan misi¬
jonar (imel je tudi misijon pri sv. Jakobu v
Ljubljani). Bil je večkrat gvardijan v Celju
in Ptuju. Umrl je okrog 70 let star.

Dne 33. decembra so pokopali v Ljubljani
kanonika g. Janeza Gogala. Rojen je bil po¬
kojni leta 1884 v Kranju. Izšel je iz družine,
ki je dala ljubljanski škofiji škofa dr. Gogala,
ki je ustanovil in pozidal Marijanišče. — Gim¬
nazijo je g- kanonik dovršil v Kranju, bogo¬

slovje pa v Ljubljani. Ker je bil po končanem
četrtem letniku bogoslovja še premlad, je mo¬
ral čakati na mašniško posvečenje do sv. Treh
Kraljev 1. 19 07. Kot diakon je bil prefekt v
zavodu sv. Stanislava, kar je ostal tudi še
po novi maši. Iz zavoda je šel za kaplana v
Trnovo na Krasu, od tam pa v Trnovo pri
Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil voj¬
ni kurat. Za stalno se je potem naselil kot
župnik v Novi Oselci. V začetku druge sve¬
tovne vojne se je moral umakniti in se je
naselil v Ljubljani, kjer je po smrti g. ka¬
nonika Sušnika dobil Schiffersteinov kano-
nikat. Pokojni je bil krepke postave in ve¬
sele narave. Kjer je bil on v družbi, tam se
je razlegal smeh in vladalo veselje. Naj mu
Bog da uživati večno veselje!

V št. Rupertu so župnika-salezijanca poslali
na poboljševalno delo v Kočevje.

Poročajo, da živi na svobodi inž. Martinjak
in da tudi ravnatelj Ivan Martelanc še živi.

Na Vrhniki bodo letos slavili 100 letnico
posvečenja farne cerkve; ob tej priliki bodo
obnovili znamenite Wolfove freske v pres-
biteriju.

V Kočevju so župljani na lastno pobudo
dali obnoviti barvana cerkvene okna, ki so
bila uničena med bombardiranjem 1. 1944.

V Koprivniku pri Kočevju so cerkveni mo¬
žje sklenili, da navozijo les za obnovo strehe
župne cerkve, ki je iz neznanih vzrokov z
zvonikom vred pogorela 1- 1948.

116  —

zac ij ter pevskih zborov se vidno redčijo, ko
J* 111  člani odhajajo v zakonski stan. -Največ
horok je v okraju Kamos Mejia, znamenje,
Qa  je tu resnično najvtčja slovensica naselbi-
“ a - Kar je posebej ob tej priliki treba po¬
šaliti, je navada, ki jc zelo mnogi ohranijo
od doma, da hočejo imeti poroko združeno
* sv mašo. i\ič jim ni v nedeljo čakati do 11,
ko  so zadnje nedelje kar po vrsti poroke Slo-
'encev z mašo; tudi v Capitalu se jim tako
Pridruži od časa do časa poroka po starih
običajih. Nekatere neveste obhajajo s svojimi
ženini v najoddaljenejšo naselbino Slovencev
'f  Domodoro Rivadavia, da se delovnim ro¬
kam pridruži tudi toplina ženskega srca ter
s ludko žgolenje otrok!

Služba božja za SIo v eirce je bila na ncdo-
'jo 21. januarja v Floridi, kjer je maševal in
Pridigal tamošnji kaplan g. Avguštin, prepe¬
ci Pa pevski zbor iz Kamos Mejia. Veliko
'judi se je nabralo, ker mnogi redno ne mo-
fejo k službam božjim za Slovence, ki jih
"hamo po središčih, pa bi radi spet slišali
slovenske božične pesmi prav za slovo pred
Vs topom v post. Po sv. maši so imeli tamošnji
rojaki še sestanek, ki ga je pripravilo Dru-
^'0  Slovencev. — Slovensko službo božjo so
‘kleli tudi rojaki v San Justo prav isto no¬
rijo. Saj jih je že za lepo skupino, zato od
c asa do časa zlasti zaradi prejema zakramen-
!° v  želijo slovensko službo božjo. To pot jo
Je opravil g. Levstek, ki je prišel iz daljne
vordobe na počitnice med domače.

I*očitnice preživljajo slovenski duhovniki
' lob tednih v Capitalu. Nekateri že več kot
‘eto dni niso bili med rojaki, zato z veseljem
Sv °je dni oddiha prežive med Slovenci, da se
Porazgovore in nasmejejo po domače, slišijo
slovensko petje v cerkvi, vidijo slovensko
službo božjo in moške pri sv. obhajilu, za ka-
e re je eden rekel, da jih je bilo toliko, da bi
Pri domačinih še par desetletij tega ne doži-
Vek  Pri sv. Juliji so se zbrali kar štirje. Prvi
J® Prišel iz Cordobe g. Levstek, ki je profesor
v  malem semenišču tamkaj. Za njim je prišel
g - župnik Radoš iz Canuelasa in nato iz dal-
“jega Tucumana katehet g. škerbe, ki je
Se dij župnik v Leales, 1200 km od tu, in že
škofovega obiska iz lanskega leta ni bil
bk a J. Preteklo soboto pa je prišel ravnatelj
slovenskega bogoslovja preiat dr. A. Odar, ki
rsako leto pride za par tednov med svoje nek-
aa nje prijatelje in sodelavce porazgovorit se
p  vprašanjih, ki so danes važna in potrebna.
® omenimo še profesorja dr. Gnidovca, ki
s krito, kakršen je, preživi tudi svoje počit-
“jce med nami v Capitalu, ter župnika g. Rav-
nika rja, ki je v dveh odsekih za počitnice
‘‘“el med Slovenci službo božjo v Lanusu in
ka.mos Mejia, smo za sedaj opisali duhovniške
letoviščarje.

. “Koleda r  Svobodne Slo v e n ije” je za Božič
‘ 2 šel v Buenos Airesu. Obsega okrog 300 strani
prebogatega gradiva. Po pravici mu pridevajo
tudi naziv Zbornik, ker ima zbranega vsakega
neka j: iz naše preteklosti] in polpreteklosti, iz
sedanjega življenja po svetu in doma in po-
Slede naprej, v bodočnost, v vstajenje. Lepo
s® Prepletajo razprave, članki, črtice, pesmi,
■lustracije. “Duhovno življenje” bo prines!o
°Ceno te bogate slovenske knjige v marčni šte-

Nekaj slovenskih usmiljenk skupaj s s. Poni¬
kvar ob praznovanju zlatega jubileja njenega
redovnega življenja. Jubilantka sedi v srdi

vilki, skupaj z ocenami ostalih slovenskih
knjižnih pojavov zadnjega časa v izseljenstvu.
Pri oceni nas bo kajpada zanimala pred vsem
duhovna plat ko’edarja: v koliko je izraz slo¬
venske versko-duhovne vrednosti in tvorn°sti.
Danes branje in nabavo Koledarja “Svobodne
Slovenije” le prav toplo priporočamo, zlasti
našim naročnikom in bralcem izven Argen¬
tine. Skoda, resnična škoda bi bila namreč,
ako se vsi po svetu raztreseni rojaki ne bi
obogatili s to bogato zakladnico slovenjih
vrednot.

Duhovno vaje pripravljajo za pustne dni
naši fantje in dekleta, kar jim zelo častita-
rno ter jim želimo, da hi jih dobro opravili.
Pa bomo kaj več poročali prihodnjič.

Duhovniške spremembe. Službo duhovnikov
v bolnišnici v Buenos Airesu sta naštopila
Dr. Jaklič Franc, Hospital Pena Jose B., sta-
nuie Parroauia San Bartolome, Chiclana.
3647, tel. 61-44 40, ter Klemenčič Janez,
Hospital Ramos Mejia, General Urquiza 609.
tel. 45-5424. Stanuje v bolnišnici. Prvi je bil
sprejet iz škofije Mercedes v Buenos Aires.

SLOVENCI V VILLA OBRERALAMS

Eden najvažnejših slovenskih centrov je
bila še pred par leti Avellaneda. Tam so se

o. g. Jakob s Slovenci v Rosarijo pokopava
ponesrečenega rojaka pokojnega čuka

vršile kulturne prireditve, tam so imeli Plo-
venci svojo službo božjo, ki jim jo je organi¬
ziral in vodil g, Janez Hladnik. Na Avella-
nedi je živelo tedaj največ Slovencev skupaj.
Večino med njimi so imeli Prekmmci. ki s*',
se zbirali v društvu ‘'Slovenska krajina”.
Prva leta so bila zanje težka, posebno še v dobi
gospodarske krize. V zadnjih desetih letih pa
so si gospodarsko opomogli in začeli mislit:
na lasten dom. Vprašanje je bilo, kje naj si
kupijo zemljišča, da ne bodo daleč od tovarn,
kjer so našli zaposlitev. Odločili so se za parcel«
v bližini večjih industrijskih središč Avella-
nede in Villa Obrera. Velika večina si je po¬
stavila dom v bližini ceste, ki vodi v La
Plato. Nekatere ulice v tem delu mesta bi
mogli imenovati slovenske, saj so Slovenci v
večini. Letos so se lotili gradnje slovenskega
doma, kjer naj bi bilo zanje kulturno sre¬
dišče- (Dom bo stal prav v centru Villa Obrera,
samo nekaj kvader od farne cerkve Santo
Cristo. želeti bi bilo, da bi bila poleg doma
vsaj majhna kapelica, kjer bi imeli svojo slo¬
vensko službo božjo. Dolgo vrsto let so jo
imeli, a kmalu bo preteklo eno leto, odkar so
brez nje. Pa odhodu g. Hladnika v Lamis
Oesto, se je tudi slovenska služba božja pre¬
stavila tja. Večina tu bivajočih se slovenske
službe božje pri sv. Jožefu ne udeležuje.
Slovenski duhovnik, ki je nastavljen v Santo
Cristo. v katero faro večina sriada. mora vsai
za večje praznike pripraviti kaj slovenskega
Tako so imeli za zadnji Božič slovenske večer¬
nice. Udeležba je pričala, da si ne samo naši
novonaseljenci, ampak tudi staronaseljenci in
že tu rojeni Slovenci želijo naših slovenskih
pobožnosti in našega petja.

MENDOŠKA KRONIKA

Na praznik Vseh sve T nikov popoldne smo
se zbrali mendoški Slovenci v kapeli pri se¬
strah frančiškankah, kjer imamo redno službo
božjo, in po litanijah vseh svetnikov počastili
spomin naših dragih rajnih s pridigo, z mo¬
litvijo in Petjem, bila je lepa domača pobož¬
nost ob številni udeležbi.

5. novembra so dekleta napravila izlet v
Maipti.

19. novembra je “Društvo Slovencev” pri¬
redilo Jeglič-Koroščevo pr°slavo v dvorani
Maristov. G. prelat dr. Alojzij Odar je podal

Po popoldanski pobožnosti na Veliko noč v
Villa Obrero. Fotograf je ujel ls še tole sku¬
pino ljudi, ker je — prišel prepozno. . .

zelo izčrpno predavanje o vladiki Jegliču, S
župan Majeršič pa o dr, A. Korošcu.

Istega dne je g. kaplan Malenšek napravil
dušnopastirski obisk pri slovenskih fantih, k*
delajo pri velikanskih javnih delih v puščav¬
skem Nihuilu. Sv. maša v kinu je bila lcP°
doživetje za vso delavsko množico.

29. novembra je g. kaplan Malenšek začel !
skromno slovensko š°lo za naše otroko. Pon-
čuje v dveh skupinah v dveh oddelkih (te¬
densko 8 ur).

3. deceinbe r  je bil za nas veliko doživetje-
pravi narodni praznik. Ob skoraj stoodtsotn'
udeležbi novonaseljenih Slovencev je mend°šk'
škof msgr. Alfonz M. Buteler v frančiškanski
baziliki maševal za naš slovenski narod. Ob
lOi se je zbrala skupina pred baziliko in pri'
čakala prevzvišenega, ki se jo posebno raz-
veselil nad pestrostjo naših narodnih noš-
Skupno smo odšli v najbolj razkošno men-
doško cerkev. Pevski zbor pod vodstvom g?
prof. Bajukov je pel slovenske pesmi. G. škof
je med mašo pridigal in obhajal Slovence.
so v lepem številu pristopili k angelski mir’
Presenetila nas je čudovita škofova pridig®-
v kateri jo razvijal sledeče misli: “Jezus j”
pridigal: Blagor njim, ki zavoljo pravico pre¬
ganjanje trpe. Vi ste preganjani zaradi pr 3 '
vice. Izgubili ste zaradi zvestobe pravici vse’
domovino, domove, zvezo z dragimi, vse r»zc n
vere. Ostanite zvesti svoji veri in vsem lepi’®
tradicijam, ki ste jih prinesli s seboj in 1”
jih v novi domovini ne boste našli. Naj ne 1)0
med vami niti enega izdajalca, odpadnika-
Ne bi bili vredni Jezusovega blagra Mind-
szenty, Stepinac in drugi, če bi odpadli. Enako
tudi vi. Dobrodošli med nami! Veseli sm°
vašega doprinosa k duhovni zgraditvi našo
dežele.”

Po maši se je g. Malenšek v španščini z 8
hvalil g. škofu in pozval vernike, naj moiij 1 ’
za škofa in za uspeh njegovega apostolskega
dela. Bratom Argentincem pa je položil na
srce, naj se strnejo vsi v odločni borbi proti
naj večji nevarnosti 20, stoletja, ki je brez¬
božni komunizem.

Vse navzoče je obšlo začudeno strmenj”
spričo tako lepe, iskrene in plemenite pobož¬
nosti. Spremili smo g. škofa na cesto do avto¬
mobila, kjer smo se prav prisrčno poslovili 1
najlepšimi vtisi.

Popoldne ob šestih smo nadaljevali s P°'
božnostjo. G. škof nam je obljubil svojo nav¬
zočnost, pa je bil zaradi nekega pogreba ne¬
pričakovano zadržan. Z avtomobili smo s”
odpeljali na Challao, kjer je sredi puščav”
pod hribi lična kapelica. En kilometer prc®
kapelico smo se uvrstili v procesijo in mole-'
rožni venec, fantje v narodnih nošah pa no¬
seč podobo brezjanske Marije, ki jo je naslikal
eden izmed nas, g. Plahuta, smo roma’i d->
kapelice. Napolnili smo jo popolnoma. Iz zvo¬
nika je donelo in pelo pritrkovanje s traj¬
nicami, ki so jih možje za to slovesnost na¬
mestili, iz kapele pa je grmelo tako mogočn«
ljudsko petje, da so bila vsa srca ginjena-
Po petih litanijah smo obnovili posvečenj”
Brezmadežnemu Srcu Marijinemu in nao”'
stili našo Marijo na steno v kapelici. Po sIt

118  —


''esaosti g e  jg g, Ivan Tomažič pred kapelo
e Po zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelo-
Posebna hvala In zahvala gre ‘^Društvu
Slovencev”, ki je vso prireditev zamislilo,
0r Kaniziralo in izpeljalo.

P° povratku g Cliallao smo se šli zastop-
" ki  skupine še enkrat pokl°nit g. škofu v
“Jegov dvorec. Spregovoril je g. Tomažič in
, l . u  Uročil v dar podobo brezjanske Marije,

. 1  io je naslikal isti g. Plahuta. G. škof se
6  Znova razgovoril, približno takole: “Po¬
kljam : Blagor jim, ki zaradi pravice pr'
a kjanje trpd. Preganjanje je milost kot tudi
ui! eništvo. In te milosti niso vsi deležni. Vaš
o&rod j e bll vreden te m iiosti. Bog tudi zlo
dobro obrne. Tako mora tudi vaše prega-
3 a nje roditi sad. Zato vas je Bog razkropil
0 sv etu, da bi s svojim lepim zgledom dopri-

desu

k dvigu drugih narodov, k duhovnemu

‘ v  » *& u. ur ugm n^iuvv ,  -- v    

S(! | e ^ku drugih dežel. Ostanite zvesti! Ve-
y s  ® ein  podarjene slike. Sem častilec Marijin.
pr  . dan jo bom imel pred očmi in jo bom
das 11 Za vse  P otr ebne milosti.” Prevzvišeni
r Q j t  ,3 e  blagoslovil in vsakemu posebej stisnil
diu i mu  3 e  Malenšek poljubil prstan,
h . 3c g. Škof zašepetal na uho: ‘‘Sigue tra-
lando!” (Nadaljuj z delom!)

„x,_ a 3 'juhi Bog in Brezmadežna čuvata

doško

5.

skupino, da bo vedno dobra ostala!

v  decembra zvečer je slovenski Miklavž
oj^tvu dveh parkljev in enega angela
Ka’ a * , ve5in ° slovenskih družin v Mendozi.
dika Sl Je kar taks *> ker  Peš ne bi mogel
k a2a ®° r  priti. Kočarjev Lojze mu je pa pot

Čišk decembra jo slovenski zbor pel v fran-
P o, d a ^ baziliki pri slovesni maši. — Po-
Ma ^ Pa  3 e  uaša mladina priredila pri Srcu
Na rlJmem lepo  “kademijo na čast Brezmadežni.
jj a ,. 8 P° r e<l u  je bilo petje, recitacije in dve
cg  3®vl igrici, ki ju je ležlral g. Rudi Hirscb-
j 2 p er ' Bokler bo naša mladina tako Iskreno
ki ° Ve dovaIa svoje navdušenje za Veliko ženo.
Sv f* VZor Za VBQ  lepo ' n  plemenito, zlasti za
i„, e , 0  čistost in za veličino materinstva, smo
la nko

zadovoljni.

decembra smo Imeli slovesnost prvega

..La Vida Espiritual” • —- ‘‘Duhovno živ¬
ljenje” je slovenski duhovni mesečnik,
k l ga Izdaja konzorcij. — Uredništvo in
u Prava: VTctor Martfnez 50, Buenos Ai-
res > Argentina. - Za izdajatelja, ured-
dlžtvo in upravo: Ladislav Lenček CM.

Naročnina: Za Argentino 4 0 pesov;

*“ inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana¬
da 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev;
čile 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir;
Francija 1000 frankov; Avstrija
50 šilingov.

TARIFA

HEDUCIDA

Concesi6n
No. 25(10

1' 12i 124 so v prilogi “Božje stezice”, št. 2

Mons. Buteler, mendoški škof, prijatelj
Slovencev

svetega obhajila. p e t malčkov je prvič spre¬
jelo Jezusa v svoje srce. Grilčeva mama jim
ja pripravila skupen zajtrk.

2 5. decembra smo imeli polnočnico v ka¬
peli Bratov Maristov in istotam v dvorani
bož ! čnico, ki jo je priredilo “Društvo Sloven¬
cev” po petih litanijah popoldne. Na pro¬
gramu je bilo petje in dve igrici, ki ju je
nalašč za nas sestavil č. g. Mali, režiral pa
g. Rudi Hirscbegger.

Čutimo, kako je težko plavati proti toku,
ker naše mesto je eno najbolj poganskih v
tej deželi. Nehote se človek naleze materiali¬
stičnega duha in mišljenja. Le globoko versko
življenje, ki se ne kaže zgolj na zunaj, mar¬
več v skritih žrtvah, je poroštvo za našo
zvestobo.

Brezjansko Marijo nesejo na Challao

Prosimo, poravnajte naročnino!

IZ VSEBINE FEBRUARSKE; ŠTEVILKE: ČLANKI
škof Gregorij Rožman: Z Marijo pripravljeni na trp¬
ljenje, Glejte v Jeruzalem gremo — Dr. Odar: Borba
v življenju — Dr. Gnidovec: Pomen zakramentov
za posameznika, Jagnje božje, ki ocljemlješ grehe
sveta -— Dr. Ahčin: Prvi začetki socialnega katoli¬
cizma — M. R.: Pomagal mu je nesti njegov križ

— - Dr. Hanželič: Strogost pri vzgoji — Miko: Ne
tako — Dr. Debeljak: Versko-kulturni pomen škofje¬
loškega okraja — ČRTICE — Zemlak: Prošnja pot

— Galvez: Dve spovedi. — PESMI —Budnik: Na¬
svet samemu sebi, Sočutje z Jezusom, Sreča križa —
Mali: Opuščen vinograd — Janko: Podoba — xy:
Zaspal j e  mož — FANTOM IN DEKLETOM: Nekaj
o veselju, Duhovna vaje, Kdaj bomo nehali, Nasveti
Andreji, Sveti oče dekletom o delu za druge, Pismo
iz Mendoze —Kristjan sem, Pavčič — naš vzor,
Na izletu, In to, kako se ti zdi — Zrnje — PO KA¬
TOLIŠKEM SVETIT — MED IZSELJENCI — V
DOMOVINI — BOŽJE STEZICE — KATOLIŠKI
MISIJONI: L. L. C. M.: Izolacija katoličanov -
Poderžaj!, Murphy: Pcderžajeva cerkev — Cukale:
Moji prvi koraki po Indiji — Bernik: Cvetoče seme¬
nišče v Indiji — Kopač:: Borba v Baragovem misi¬
jonu — Merklin: Delo za cerkveno zedinjenje —
K SLIKAM NA OVITKU — Prednja stran: Staro¬
davna gotska cerkev v Št. Rupertu na Dolenjskem in
eden izmed dolenjskih gradov; Svete Višarje, zna¬
menita božja pot na meji med Koroško in Primorsko

— Zadnja stran: Žive jaslice na misijonskem silve¬
strovanju v Buenos Airesu; Nova maša na Rakov¬
niku v Ljubljani (1950); slovenski visokošolci iz
Španije na svetoletnem romanju v Rim.