VETA
Lewnd.U Am
MST
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Clfclcftgo, 111., torek, 21. septembra (Sept. 21), 1926.
Of fio« of PubliMtloat HAT 8outh Uw tidal« At«. Telephon«, RoekwoU 4904.
m Miar Jumut «*. l|l< Act uf u,,.,^.
t»lt, «I UM mi^iriM ol Mtnk I. IITR.
Vihar Ja drvil a hitrico sto «vaj.
aat milj v «rL — Silni valovi «poplavili obrežja. — Število
mrtvili is nI dognane.
W«ot Palm Beech, Fla. — V ameriški Rivieri vlada danes tu-ga in žalost Stten orkan, ki je imel svoj zadetek v Zapadno-in-dijskem morju, je prinesel Floridi smrt In opustošenje. Nekoč je bila Kalifornija dežela, v kateri sq miljonarji preživljali zimo. Prišel je potres, ki je povzročil ogromno ¿kodo posebno v Ssn Franciscu in zahteval precej življenj» in Kalifornija je prišla v nemilost pri milijonarjih.
Nihče ni mislU do. kalifornijskega potresa na Florido. fTa dežela je bila poznana kot dežela močvirij, komarjev, strupenih kač In aligatorjev, Po kalifornijskem potresu pa ao odkrili tudi vrline Florido» posebno njeno napol tropično klimo. Nihče ni takrat mislil na orkane, ki divjajo v Zapadno-indijskem oceanu in najdejo pogostokrat tudi pot na ameriški kontinent. Na nekdanji pozabljeni Floridi sc se pričele dvigati krasne vile, zgrajeni eo bili razkošno opremljeni hoteli in divne apartment-ne hiše, v katerih je bilo vsega, kar si je najbolj razvajeni človek zsželel. V kratkem čaau je bila zgrajena ameriška Riviera.«
V ta raj tam na jugu je pa prihrumel orkan iz Zapadno-in-dijskega morja. Kar je stalo veliko dela in truda, je bik) uničeno ali pa poškodovano. Vihar je pa tudi zahteval človeške žrtve. Število teh žrtev ie ni dogngno.
gi manj, tretji pa sopet na ve*. Poškodovanih je bilo več ko dva
tisoč oseb. <Wn in trideset ti« soč ljudi je pa brez strehe in
floridi
nje i« smrt
_*
7>' *	«	, j.	w |
doma. Takšna je bila sled viharja, ki jo je zapustil za sabo po devet ali deseturnem divjanju.
Orkan je zadel razna mesta, v katera zahajajo bogatini. Pas. po katerem je divjal vihar, se razprostira severno in južno od Miamlja. Vihar je sedel mesta Miami, Miami Beach, Homestead) Little River, Lemon City, Hialeah, Miami Shores, Coral Gableb, Ojus, Hallandale, Hollywood, Davie, Dania, Fort Lauderdale, Pros pec to, Pom pano in Deerfleld. Manj škode je napravil vihar v Palm Beach u, Lake Worth u in Boyntonu.
Trgovsko življenje v teh mestih je ustavljeno. Banke in trgovine eo zaprte. Vihar je zdrobil velika razložna okna, kakor da ao napravljena iz jajčje lupine. Blago v prodajalnah je vihar znosil na kupe in to blago je nosil silni vihar semintje kot papirnate koščke.
Colnd, motorne fcolne, vlečilne ladje, pristaniščne tovorne ladje itd. je pa vihar metal semintje, drobil, pogrezoval ali pa vrgel s silnim valom kakšnih petdeset čevljev daleč ns suho.
Jahta "Noah", ki je stala $100,000 in je bila preje lastnina nemškega kajzerja, ae je prelomila na dvoje in poveznila.
V nekaterih mestih je bil proglašen preki sod in ceste patru-ljira milica, ki je pomnožena a prostovoljci, da se preprečijo tatvine.
Vihar je minil. Mesta so v razvalinah, ameriški delavci pa pojdejo a tisto energijo nadelo, kot e*H pt/putnesu vSaiHTrsnci»* cu. Is razvalin ee bodo kmalu dvignila nova poelopja in vihar bo pozabljen, kot je danes potres v Kaliforniji.
Aímm apallra r« kl-
Duina pastirica, ki je zdaj "zdrava", zahteva fond aa "pobijanje hudiča." Eden sam
je baje obljubil $100,000. ——
Loe Angeles. Cal. — Aimée Semple McPhereon, pastirica Angélus temple in "četverokot-nega evangelija", je v nedeljo toliko "dzdravela," da je prišla « avojo bčerjo Roberto in sinom Rolfom V Angelua tempel, kjer jo je čakala množica zvestih ver nikov. Množica j{ sprejela to ženo" s gorečnimi kliei lu je" in "Slava Bogu."
Aimoe je takoj začela business. Rekla je, da je tempel v veliki krisi, vers v nevarnosti in da je treba denarja za "pobijanje hudiča", ki se je zarotO, is jo uniči. Predlagala je, da se izvoli pomožni odbor businees-manov, ki bo upravljal pomožni "klad. Prijatelji eo ji še obljubili pomoč, je rekla. Nekdo — imena ni povedal*— ji je po telefonu sporočil, da sam prispeva «totisoč dolarjev, če je treba. 0-na je zelo vesela tega is izrekla Je upanje, da ae gotovo dobi tisoč dobrih kristjanov, ki dajo v*ak po sto dolarjev za uničenje hudiča in v čast in slavo boftjol Verniki eo soglasno sprejeli njen predlog. Denar bo zdaj pe-del kot toča. Medtem ae je ponovila vest, ie Kenneth G. Ormlston, ra-dio-opfjUr, sporočil po svojem odvetniku okrožnemu pravdnir ku. da je pripravljen povedati ako mu država lagotovi i m jniteto. Ormlstonov advokat je izjavil, da afera pastork» Ai-"*e McPhersoaove ai privataa /«deva. temveč je važns za jev no ti vi jen je, kajti paetoriee prcdsuvljn močno vereko organi *ad Jo. Ljudstvo mors imeti fakte in Ormleton je v stanje deti vse fakte.
odkrit v Italiji. Rim, 30. sept.—V Sardiniji so bila odkrita velika ležišča trdega premoga in železne rude. Premog je iste kskovosti kakor angleški. Družba, ki bo izkoriščala nove zaklade, se je še or-ganizirala. Premoga je baje SO milijonov ton.
Zajp tesarskih delavcev v San Fraaaisea
V gespodaraki depresiji P® vojni se jih podjetniki priailil! v defenzivo. — Zdaj ao pa podjetniki na umiku.
San Francisco, Cal — Odkar so pričeli podjetniki s gonjo proti organiziranim delaycem v letu 1920-21, so bili tesarski dele vel na umiku. Preje so tesar-skl delavci imeli močnp nadzorstvo nsd tessrskim delom. Ali podjetniki eo se organizirali v industrial Association of San Francisco. Izrabili so depresijo, ki je sledila vojni, in potisnili so delavce iz ofenzive v defenzivo.
V	mesecu aprilu 1.1. so pa tesarski delsvci prešli sopet v o-fenzivo, da pridobe nazaj izgubljene postojanke. Cela organizacija je prišla na pomoč postojanki v San Franciscu.
V	začetku so tesareki delavci še hitro napredovali, nepričakovano eo pa podjetniki izpremeni-li taktiko. Induatrfal Assn. je prepovedala prodajati svojim članom stavbinski materij al stavbenikom, ki zaposlijo unijske delsvce. Ko je unija tesarskih delavcev spoznala, da je nasprotnik msnjal bojno takti-ko, jo je tudi ona. Bratovščina tesarskih delavcev je odprla trgovino s stavbinskim materi-jalom. V tej trgovini ao lahko dobivali stavbinski materijal podjetniki, ki so zaposlili strokovno organizirane delavce Člani organizacije so morali plačati po dolarju aseementa, da je bila vojna blagajna preskrbljena» Zdaj je boj večinome končan. Stsvbinski podjetniki so na miku. Od trinajst tisoč tesarskih 4*lsvcev se jih Je dvsnsjst
delo in
ssesment je bil ss polovico zni-Žan in bo, kmalu odpravljen, linija tesarskih delavcev postano zopet kmalu faktor v stavbinski industriji v San Franciscu.
Portugalski govsrner odetov-
JRp
Lisbona, 20. sept. -» Joao de Almelda» governer portugalsko kolonije Cape Verde, je bil danes odstavljen rodi obtožbe veleiz-dajstva. Governer je pobegnlMz kolonije.
«Md«l rat« efjM.auKc pr»vid«d for la -ettoa HS>, Art	IMj. aatWM^d o« J— »^»M.
ŠTEV.—NUMBER 221
izgreiiv ita
TBJGEM
w
«omiki pakt prihaja
Nemčija bo pomagala Franciji stabUlairati frank In pobijati ameriška vojna poeojlla.
VELIK PREOBRAT PRI-I HAJA NA KITAJSKEM
Fašiatovski naval na Francoae v Florsnci In f drugih meatth. Odmevi na *dnji bombni napad aa MasaMinija. FaAleti, ki no prstepU Ameriškega pod-konzula, ia niso aretirani
Pariz, 20. sept. — Francoski sunanji urad je še danes bret oficijelnih informacij o sobotnem napadu na francoaki konzulat v Florend. Kakor hitro pridejo uradna poročila, bo fran-coeka vlada ponovno protestirs-la v Rimu.	%
Privatna poročila pripovedujejo. da ao aa fantovski izgredi proti tujcem» posebno proti Francozom raiiiirili na vsa večja mesta v Italiji- Največji kra-val je bil v Florenci, kjer Je kamenje padalo kot toča na francoski konzplst; vse šipe so tyle pobite. Domsčs policija je hotela očuvati poslopje in naredila Je kordon. toda podivjani fašisti so napadli tudi policijo in v metežu Je bilo več mož ranjenih. Policaji ao apelirali na civl liste ss pomoč. Rim, 20. sept. — Policija do
____ni aretirala nikogar radi
napada na aperiškega podkon-zula Earla Brannsn dne 11. septembra y Rimu» Dasi je po napa du preteklo še deset dni in incl dent je prišel m zunanjo Javnost kljub cenzuri, se policija še ne gane, češ da ne ve, kdo so bili napadalci.
Berila, 20. eept. — Iz "goati-Je prijateljske ljubezni" v ženevi ln mnogih privatnih sestankov med Stresemannom ln Briandom sadnjo dni se, kakor poročajo, isoimi nov pakt med Nemčijo in Francijo, ki bo delo-ma naperjen proti Ameriki.
Glavne točke pakta bodo» da Nemčija pomaga Franciji eta-billsirati frankovno valuto in reducirati vojne dolgove Združenim državam, v zameno pa bo Francija izprašala pred čaaom Porenje» umaknila vojaško kon tralo nemško armade, prisnals Nemčiji pravieo do kolonij ln vrnila dolino Saar po petnajstih letih brea pleblaclta.
Ali ko loftHt kraha la vada saino klafal?
Kantonaka armada smagovito prodira v centralne province; Vupejfu, katerega sapuščajo lastne Čete» as nepreatano u-mlče. Feng, saveanlk Kanton-čanov» ae giblje od aevera.
Peking, 20. eept. — Maršal Vupejfu se je s svojimi četsmi umaknil severno od Rmene reke v provinci Honan. Desertacije njegovih čet ao na dnevnem redu. Kantonska armada, ki je sadnje tedne; isvojevala celo vrsto zmag v centralni Kitajski, sdaj oblega Vučang ln obenem prodira dalje„ ob reki Jangtas proti Kukiagjm»
Drugi vašnl dogodki ao M pojavili na severu Kitajske. Kuomlnčun ali ljudska armada, katere vodja je takosvanl krlst-janski general Fengjuhslang» ae soept pomiče nazaj proti Pekingu. Gibanje kuamlčuna je na* itrjeno proti mandžurskemu diktatorju Cangtsolinu s namenom» da ne bo mogel poalatl vojaške pomoči evojemu zavezniku Vupsjfuju v centralnih provincah.
CUJ obeh kitajskih revolucljo-narnih armad, kuomlnčuna in Kantončanov» Je, da se sdruilta in uniči** mllltarlstične diktatorje v centru» na vzhodu ia v Mandžuriji.
pred obravnavo proti pas-ssiškemu policijskemu $1
Z njim vred pridejo pred sodliče ie itlrje drngl brutalni policaji — Vaeh pet je nastopilo okrajno brutalno.
N. J. — Policijski načelnik Richard O. Zober in še štirje policaji pridejo pred sodišče še koncem tega meseca. Obravnava ee bo vršila pred sodnikom Newmanom, ki Je član paasalškega okrožnega eodlšča. Policaji so obtoženi brutalnega napada. Obtožnico bo zagovarjal odvetnik John Larkin Hughes, ki sestope Unijo za ameriške civilne svobodščine. TI policaji so pretepli stavkarje ln nestavkar-je brez vzroka, ko je v meeecu februarju t L policija naskočila stavkarje.	. _
John Riccl obtožuje, da mu Je policaj Jfhn Van Hoven ukazal zapustiti njegovo lastno dvorišče. Potegnil gs je v hišo in pretepel s policijskim količkom kleti. John Budz, bivši vojak, obtožuje, da mu Je policijski načelnik Zober prizadel več poškodovanj, ko Je policija vdrla na shod stavkarjev v NeubauerJevl Halli. Victor in Pauline Newrot as pritožujeta, da sto policaja Edward Hogan in Cornelius Stray k vdrla v njuno grocer i j iko prodajalno, Ju podrle na tla in ju osuvala. Mary StastaSk In Walter Wanowlcz, oba nestav karjs. Izjavljata, da sto Ju policaja Hogen in Henry Berger pretepU e količki, ko sto šla po cesti. '
KVEKERICI SE NI IZDAL DRŽAVLJANSKI PAPIR.
ne višjo In

I New York, N. Y.—Mrs. Mary King ee Je priselila v Združene države iz Irske. Leta 1924 Je bila posvana pred sodnika Wol-vertona v Portlandu. Ore., ko je vprašala za državljanske papirje.
Sodnik Jo je vprešal: "Ce bi vi bili moška oseba in bi Japona vdrli v deželo, ali bi noelll on* jer "Ne," Je odgovorila Mary,
losr kvekarsko veroizpovedsnje prepoveduje noeenje orožja, godnik je na to odgóvor odklonil Isdajo državljanskega papir
Je.
Unija za ameriške civilne svobodščine je sdej zanjo vložila apel na višjo Inetanco.
KRVAVA STATISTIKA.
Chicago. — V nedeljo je bilo zopet osem oeeb ubitih ne cestah. Število letošnjih žrtev nemarne avtomobilske vožnje je tem naraatlo na 5*6.
■ atara. — Vsak je odnehal od svojlk selitev. — In agiava je bila lakaj.
Newark. N. Yi — Ceatnoše-eznlškL-«Službene! v Newark u, Jersey Cltyju. Elizabethu in še šest dragih mestih v severnem delu driaare New Jersey so s večino glssov odKlaaovali, da sprejmejo ponudbo Public Service korporseije za tri lato. Mezda oetone atora ln sicer 65 centov na uro. Delsvska razmere se malo isboljšajo. Za predlog je glaeovalo 2,574 uslužbencev, proti pa 1,268.
Takoj v začetku pogajanj je leompanija zahtevala, da ae mezda zniia za desot odstotkov. U-službene! eo ns to odgleaovali sa stavko. Obenem eo pa prišli 1 protlzahtevo za petnajst odstotkov povišanja mezde.
Stavka Je prežela in vsi poizkusi, da ae kompanljskl uradni ki snidejo z odborniki delsvsk< organizacije, so bili zaman Končno se je vršil prvi seeto-nek. Napravil se Je kompromis Delavci ao odnehali od sv^e zahteve, kompanija pa od svoje Uslužbenci eo sicer protestirali, ds js njibns mezda ss 65 centov ns uro nižja, kot uslužbencev na cestnih železnicah v drugih velikih meetih, ko je pe prišlo do glasovanja, so sprejeli kompromisni predlog s veČino glaeov
SNEED JE UMAKNIL PRKD SEDNISKO KANDIDATURO.
Znani nebraikl sodnik da bo earn poekuell živeti aaamm kruhu la vodi
Harrington, Neb. — Tukajšnji eodnlk W. F. Bryant, ki je še znan po veej Ameriki, ker obeodl vsakega kršitelja prohl-bid je s zaporom ob ssmem kruhu in vodi, je naznanil v soboto, da prioenši s 20. septembrom on sam začne s dieto ssmegs kruhs in vode» ki bo trsjsls pet dni Ns to način se hoče eodnlk prepričati, kakor pravi» če je taka dieta res škodljiva zdrav-Ju kakor iajsvljajo mnogi zdrav-
Bryant, ki jo star 75 let ln fanatičen suhač, je ie obsodil večje itvilo farmsrjsv ln drugih» ki so prlomill suhsško postavo, na daeet do tridesst dni zapora ob samem kruhu In vodi.
Isgredl v Nsncy» Francija, 20. sept. — V teku včerajšnjih komunističnih demonstracij v tem mestu so bili spopsdi med šaHdsrji in delsvci. Devet žandarjev je bilo ranjenih.
somuska prepove« proti i krojaškim ielavcer
NAROČITE 81 KNJIGO -AMEBIÄI 8LOVENCL"
Springfleld, I«. — Na pr«i sodniški kandidatok! listi zi dvanajsti okrsj rudarske orgs-n i zarije sto ostala samo še dva kandidata: liarry Fishwick zdajšnji provirorični predsednik in bi vil podpredsednik, in •eph fumulty iz Sprlngfield« Wm. J. Sneed iz Herrins. 111, umaknil kandidaturo in je postal podpredsednik. Za to mesto bo tudi kandidiral. Sneed je poznan kot podpornik John* L. U-wiee. avoáaednika rudarske or ganizadje.
Volitve ss bodo vršile dne U decembre potom splošnega gla-
soraa|a	^ »' ^
VaHka poplava v lavi
2000 hb poplsvljenlh v Sioux Cltyju, Pet milijonov dolar-jev ftode v meetu In na f anaall. |
Sloni City, Iowa, — Skoda, katero je naredila povodenj v Iowl vslsd silnega deievja, ki je trajalo dva tedna, je ogromna. Znaša pajmanj 95,000,000. Farmarji Imajo velikansko Škodo na korusl in drugih pridelkih, ki {o še na polju.
Mesto Sioux City Je poplavljeno. Več kot 2000 hiš je v vodi ln škoda snaša pol milijona.
mm^mmmmmmmmmm »
Dva mrtva v pretepa v dvorani Chicago. — V nedeljo ob eni zjutraj je deeet mladih fan tali nov hotelo priti brez vstopnine v snsno Narodno dvorana na
V kateri je Imelo nsko hr društvo pleeno sabevo. Pobira-bec vstopnic jih je ustavil tedaj Ja eden fantolinov potegnil nož in začel suvati kakor beeen okoli sebe. V metežu, ki Je sledil, eta bila dva sabodena do smrti tretji pe tako ranjen, da naj-brž umre. Ses tories pretapaiev Je potem hotela uiti v avtu, toda v veliki naglici ln najbrž tudi v pijanosti so zapodili avto v sva-tilnlškl steber na So. Ashland ave. ln trije ao bili pobiti. Polletja je aretirala več oseb.

Po Isdsaja sodnljske prepovedi je bilo sretlrsnlk okrog šest sto sUvkar jev. — Na svobodo je blls Izpuščenih 540 aretira-
nlh stavkarjev.
New York,"~N. Y. — Kroješkl podjetniki ao ae utekli na eodlšča ln ao iz poslovali sačeano sod-nljsko prepoved proti International Garment Workers Union, v kateri je organiziranih v New Yorku 40,000 krojaških delav-cev. Sodnijeka prepoved Je izredno stroga, ln sicer tako stroga, ako ae popolnoma Isvede, ds bi Ishko članki v stsokovnem glasilu povzročili aretacije, ako so ti članki pisani v Interesu stavke. SodnIJska pr«poved prepoveduje v resnici vsako akcijo v prid stavke in korist de-Javeem.
Drugo Jutro po isdanl sodnlj ski prepovedi je bilo aretiranih okrog šest eto stovkujodh delavcev. Toda mestni eedniki so oproetil! 540 delavcev, drug« eo pa kaznovali z denarno globo po tri dolarje. Sodniki so isjsvili,
da stovkarjl niso kršili sodnlj-ko prepovedi, ker jim nI bila u-ročena. Policija je namreč aretirala vsakega stovkujočega delavca, ki ge Je zjutraj zalotila na straaakih hodnikih ali ceetl, češ, da je kršil eodnljako prepo-ved* ,
Delavci ss prav nič ne boje sodnljeke prepovedi. Oni lsjsv-Ijajo, da se bodo bojevali sa pravice, ki eo priznane v ustavi. ■ Loule Hymsn. predsednik newyorškegs skupnsgs odbora, se Je ponorčevsl Is sodnljske pre povedi In naglasil, da aodnljske prepovedi ne produclrajo oblak. Sodnljsks prspoved ne bo povzročilo drugegs, kakor da malo zakssnl sporazum. Preje ali pa kasneje ee bodo morali tovarnarji podati ln prtsnetl zahteve krojaških delavcev. Dokler se ti delsvci n« vrnejo v tovsrne, ne bo produkcije ln če se prev pod Jetniki vržejo na kolena pred svojimi blsgsjnaml in milo prosijo. da se nsj cekini In bankovci v blagsjnsh Izpremene v obleke.
Kompanija Jim je pavMala
ko poteeo prspreif organlslra-nje poetreMekov.
New York, N. Y. — Poatra-à<vkl v Pullmsnovih vosovih, ki so ae organlzirall v
Brotherhood of Sleeping Car Porters, ao pro-Jell ie 200-odetotno dividendo ss svoje vplaflaae prispevke sa organlzacljo.
Kompanija Jim je povliala mesdo sa oaem odatotkov, kar znses na lato 164.90. Postrsiôe-kom je ostalo ¿istega 142.80» ko ao odra£unili $10 vstopnlne ln fia mesednlh prlspevkov na lato sa orgsnlzscllo.
nesadovoljnojl
pričeli organlsirati. Da____
nezadovoljnost in prepreči orga-nlslrsnjs usluibancsv» js kompanija povliala mesdo. Ali orgs-nizacija uslušbeneev v spalnih vosovih sdaj tolmači postreiče-kom, da bi kompanija ne povl-šala mesde» ako bi ne opasila, da ss organlslrajo.
Pullman kompanija Js Imela r enajstih meaesih» ki so končsll ssdnjegs dnevs v meeecu JuaU ju, $10,148,500 čistih dohodkov. v ensjstih mesecih prejšnjega ets ps ssmo 18*547,636 Aiitsga dohodka. Torej Je kompanija prsv Ishko povlšsls mesdo pa-streščskom v spalnih vosovih. Cisti dohodek komasnlje je lotos več J! kot je bil lani» akorav. no je poetrsičekom povliala ma«
sdo._ * f ■ 4 3'Jt
■
Nemški Not v
PerU. 20. eept. — Prvi nem-ški list po vojni v Parizu je Izšel včerej. Imenuje ss "Die Ps-riser Deutsche Zeitung" ia piše selo laskavo o Krandjl Med drugim piše, da je fraaeo«kl kapital bolj naklonjen Nemčiji kot angleški ali ameriški
DELAVČEVE DIVIDENDE
Trije radarji obiti Heranton. Pa. — Trije rudar jI eo kS) ubiti in eden težko ra njn v soboto v rovu P«nnsylva-nia Coei kom penije v Ksetorju. ko ee je strop zrušil nanje pod semljo.
UNIJA IZPLAČA OONJEOAS-CEM TISOČ NA LETa
Washington. — (FP) — Mednarodna svesa ognjegaecev, ki
štej« nad 20,000 šUnov» je toll* ko |x>magala svojim članom, da dobijo v zvišanju mezde na leto po tisoč dolarjev. Ia to prejme vsak član to orgaaizaeije. To jo eno Izmed najrazveeeljivejšlk poročil, ki bodo podana na konvenciji, ki se prične dne 4. oktobra v Philadelpkljl Število članov se je selo sviiaio In to kot posledica snlianju ur delavnika.
Clsnstvo se Je pomnožilo v tej lnternacljonall sa en ttsoi v zsdnjlh dvsh letih. Na konvon« d JI bo vsega skgpaj nad sto de-legstov. Prejšnje konvencije niso presegale števila 75 delegatov. New York Ima naj vel delegatov. Aaeemont znaša petnajst centov na meeee. To ja vsekakor najnlšjl aaeemont V delavskem gibanju. Ako pa bo konvencija sprejela predlog, se poviša meeečnlno,f bo pa poslalo več Jev. da organlslrajo nova jena društva.__'
PueluiiU aa kamptal» člane ln| razpisane nagrade!
M—'T'
PROSVE
GLASILO SLOVENIEB NABODMB PODPOENE JBONOTB
lastnina slovensee NAjpoirg ronronna «PWOjy
po óogoron, Bokopial ae M miti«.
fryguh
kov ix
Mentalna: Zadiajono drUro (ima Chlcaao) UM M Uto. SUS sa I*.. Il 65 M	»»JrSSÄÄfi
NMltv it m, ktr tat Sik i
TR08VETA"
MI749 S*. UnOk A'
I 4» ■ » ■■■■■ >■ ■ ■ ■
-THÉ ENLIGHTENMENT"
Orgaa af tka BIm» Wall—1 liM» llSSlf«!
United Stataa («la^t
SSJO/aad forai««
"MEMBER of THE FEDERATED PRESS"
iäfe
1SS
teto» r aklataja a. pr. (A«f. SI, It*) pra-1 Sa vasi la s torn émetom potekla è m na m aaUTl Hat.
Paaarha Je pra
KAPITALISTI ZNAJO, ZNAJO!
Kapitalisti so pred štirimi ali petimi teti izigrali z velikim hrupom vzprizorjeno in dobro premišljeno poteao, da omamijo delavce in v njih obude sanje, da nekega dne postanejo enaki kapitalistom. Takrat so ameriške kor-poracije pričele prodajati delnice svojim delavcem. /
Izumitelji te ideje so rekli: Vsak delavec lahko postane delničar in tako seveda solastnik podjetja, y katerem dela. Zdaj je minilo pet let, odkar je 6el ta klie po deželi In delavci so kupili poldrugi odstotek delnic, ki so na trgu. Vpričo tega dejstva nastane vprašanje, koliko let pa bo vzelo, ako vse gladko teče, da bodo delavk letovali polovico delnic? Najbri dve sto let, toda v tem času se ne sme pojaviti prav nobena ovira v kupovanju delnic
od strani delavcev.
ro-lh
Princetonska univerza ceni, da imajo delavcem pr dane delnice tržno ceno $700,000,000. Glavniča ameriik korporacij je pa vredna $65,000,0004)00.
New York Trust kompanija je študirala 22 velikih korporacij, ki prodajajo svojim delavcem delnice. Ta druiha je dognala, da 815,497 delavcev in uslužbencev teh korporacij lastuje 4,258,470 delnic, ki so vredne $864,963,-282. Z drugimi besedami to pomeni, da ima vsak izmed teh delaveev ali uslužbencev naloženih povprečno mak) več ko sto dolarjev v delnicah. L	;,if»*k
Večina teh delavcev ali uslužbencev so pa slabi borci aa delavske pravice. Oni smatrajo vsako stavko za znižanje dobička in za to so proti stavkam, akoravno je dokazana reč, da so na iagubi, ako se potegujejo za interese kompanije.
Tega dejstva se tudi kompanije zavedajo. Za to pq nekatere komapnije skušajo razpečati nekaj delnic med svojimi delavci in uslužbenci. In te kompanije so največje nasprotnice delavske strokovne in politične organizacije.
Med temi kompanijami je American Telephone in Telegraph kompanija. Pri t^j družbi je 57,000 delavcev in uslužbencev, ki upajo, da nekega dne postanejo gospodarji. Pri United State» Steel korporaciji, ki je mod ljudstvom poznana kot. jeklarski trust, je kupilo 47,647 delaveev ali uslužbencev delnice. Ti delavci in ** lastujejo 785,801 delnic. Te delnice so vre4 $100,000,000. Ampak jeklarski trust ne pove, a Gary, njen predsednik, štet med uslužbence, trust že ve, aakaj tega ne pOve.
Kdaj bodo delavci pokupili petdeset odstotkov delnic? Najbrž nikdar, dokler ostane kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije nedotaknjen v človeški družbi. Leta 1925 so korporacije dodale svojemu vloženemu kapitalu $1,810,976,000. ,Tako lahko kapitalisti vsakih pet ali deset let, ali pa kadar se jim »ljubi, povišajo kapi-tal. V enem samem lettr so kapitalisti povišali svojih korporacij za dvakrat toliko, kolikor so de) pili delnic v vseh letih, odkar prodajajo delnice lavcem. Zato se prav lahko trdi, da delavci ne bodo nik dar dobili kontrolo s kupovanjem delnic v korporacijah, dokler postoji kapitalistični način gospodarstva v človeški družbi.
Tak način ubijanja kapitalizma, kot ga priporočajo nekateri profesorji s pokupom kefporacijskih glavnic ad atrani delavcev, pomeni, da ho kapitalizem imel toliko jflaljle življenje, kolikor bolj ga bodo ubijali po tem načinu.
Kapitalizmu se pride do živega z nacljonaliziranjem velikih in glavnih induatrij. Glavne industrije moralo posuti laatnina ljudstva. Kako ee to zgodi, je povedal pokojni Inženir Plumlrv svojih načrtih. Kadar bodo pričele prehajati glavne industrije v ljudsko last, takrat se ho kapitalizem pričel šele drobiti, in še bo vzelo veliko let, da preidejo vsa proizvajalna in distributivna sredstva s iemljn In rtaravnlml zakladi vred v splošno ljudsko laat Da se to člmprejc zgodi, se morajo nelavci in farmarji or-ganiairati politično, strokovno In gospodarska, vrh trga pa tudi Izobraževati, da bodo sposobni v bodoči družbi prevneti blagovno produkcijo in distribucijo in jo tudi uspešno voditi. Za delavce in farmarje je izobrazba važna reč, ako hočejo biti kos kapitalističnim navlhancem.
SUKE IZ NASELÉN
BVETÄ
seSiaaa
Spela.
Chicago, Milweukee in Sbe* an prihajs vedno več roju-rne Minneeote, ker v
no rrmnj dela radi velikih odprtih rudnikov. T z vzemi jena Ely-ju in Iveiethu zsfuftčajo svoje
hiie in vrtove ter drago plača-no pohištvo In odidejo drugam
zs zaslužkom. Hiteli so kupovati lote in postavljati bile, sedaj pa jih Srečujem na potu tu doli, ker so radi brezdelja morali zapustiti Miimesoto.
Predmeti je bilo tako v bakrenem okrožju v Mkbiganu, kjer je mnogo hiš in se doke za vsota, hsHkor js zaostalega davka. Kmalu bo Uko tudi v Min-
nesetl. C* % . - p* * ' - •<>:. > !
MondeJcomu ni prsv, ke to či-ta, ampak tako je dejstva, čeprav danes gre vsi telesne rude iz Mfrnssete na svetovni trg ket je je ilo prej, ko ao tisoči delali pe zaprtih rudnikih, Danes imajo odprta rndilfia po več kvadratnih mMj obsežna in tu ¿delajo sne» male skupine ljudi, ki obfetatfejo parne lopata, katere urno aahladaje rudo. Te je skoraj pevsed* le na Bly ne, kjer j ti železne rude pregloboke, teda tam je pa dslevsev mnogo preveč pri tem trdem delu z nezadostno plače. Trpini imajo od dela le fctfiko, da komaj plačujejo, trgnvoem za živel. Nič. bolj-le ai ne Bvsteth I
vesti ü jtfeoaivv¿ i
___--	r—îa^c—■!	r "
u, kamor še vozijo delat tisti, ki niso odšli za kruhom is ¿eleznega okrožje. Nekatri odhajajo tja za -cel teden I h ob tednu prihajajo domov k svojim družinam.
žalostni čisl so. Pred odprave sužneeti so ca sužnje skrbeli, da so iRHtt devol j hrane In obleke, da se niso prehladih in so bili vsi vredni na trgu, danes pa nihče ne vpmla, če ima delavec za ptehrano svoje družine ali ne. Ko ga ae rabijo več, ga odslove. Pe industrijalnih mestih je malo bolje, ker alte delavec pri enem podjetju ne dobi službe, najde kaj drugje. Ki pa tega v okrožju železnih rudnikov, kjer nI nohtne druge industrije kot železna. Posebno v ts-žavnam položaju so eni, ki so zgradili hiie ne kompenijski zemlji. — Matija Pegerelec.
J.
Diktatorjev! mftttjocMki posli. Med vsemi diktaturami, ki držijo Efvropo v negotovosti, je pravkar odstssnjeaa diktatura gospoda Paftgalosa bila morda najmanj krvava. Navzlic temu pa je bilo tudi v Grčiji na stotine ljudi nezakonito zaprtih, ljudstvo brezpravno, tisk dav-Ijen, edlavatvo vduieno.
N—lino vladanje se je seveda opravičevalo s pretvezo, da jej treba ustvariti in vzdržati red in mir. Vsi ti gospodje, ttussotl-nI in Morthy, Mmo de Rivera in Paaaaloa, so nastopili s obljubo, da bodo deželo osvobodili slabega režima Ur ji vrnili čistost, dostojnost», moralo. Toda, joj, moraličnl plalček. ki si ga gola sila tako rada ogrinja, ne more ničesar prikriti za daljli čas. Evo! Cim je padel Pangalos in je beseda v Grčiji aopet svobodnejše, že se razkriva, da je general Pangalos porabil ves svoj prosti čas, kolikor mu ga jo depuičalo Mrečavanje narode, za rasae "kl*fte". Sklepal je vsakojaks kupčije na debelo in al pridobival milijone. Podrobnosti e njegovih poslovnih aferah pridejo v kratkem na svit-1° • • • •
Taka je: pod zelčito nekon trolirano samovolj«' in oblasti procvlta korupcija. V kolikor po-narkJenJe frankov tar izv<*nlce Bethlenov in Ho
orthjrjev niso za* doatovslr za dokaz tega. v toliko so poslovne zadeve gospoda Pafl. galosa novo potrdilo. A kaklen smrad utegne lele puhniti proti nebu. Čim se prlčm» prsti srajce fažiznta. čim se bodo začeli ob. računati bančni konti njegovih voditeljev! Diktatura namre* ni samo krvava, marveč tudi umazana obrt. Kajti pest vseh dlk-tatorjev ima dve strani: prva je frefca In meri. druga je gladka In jeSMje . Tako nekako pravijo dunajske delavske norirr
SMRTNA OBSODBA.
Dne 1. septembra se je v Ce-lju vržU razptavs zoper Antena Krajlka, 211etnega samskegs
rudarja v Trbovljah. Obtožen je bil hudodelstva umora, Id ga je
izvržil v noči dne 14. nvgusta v nekem gaju pt* Trbovljah, kjer je ustrelil svoje dekle Stefsnijo Kralj.
Iz oblirne obtožnice podajamo sledeče zanimive podatke: Obtoženec trdi, da se je seznanil s Štefko Kralj dne 17. mijs 1&2Č na rudniški setferacijl t Trbovljah» kjer sta skupaj delala. Ker »e je v njo zaljybn, Jo Je zgledoval kake tri tedne Ur ji ponudil tudi zakon, s čemer sh je Kraljeva popolnoma strinjala. Bila je do takrat le m omadeževana poltena, čedno in dobro dekle in tudi on jo je baje hotel poročiti, ker je bila lepefca vedenja in mu ni dala nikoli povoda zA ljubosumnost Ta nnskaljerth ljubezen je trajala skoz* leto. Zaljubljenca sta se večkrat shaja)* ns ravno istem krsju, Wer je dne U avgusU take tragično končalo mlado življenje Štefke Kralj. Ker so baje ljudje brusili jezi
rdečega obraza, a vkljub temu živim. Oprosti mi, da TI pilem, ne morem več molčati/' Na to pismo je povabil Krajljek Štefko Kralj za soboto zvečer dne 14. avgusU na kraj svoje mlade sreče in Jo Um ustreli!.
Mati rajne Ana Kralj je izpovedala, da ji je bile Ijubavno razmerje njene hčerke i obdolžencem znako, da pa nI nikdar branila «svoji hčerki, da se ne bi poročila s Krajlkom J3Q je tudi dvakrat pri materi, ne da bi bil
govor i Štefka
ke, sU se po ©btoženčevem za- j^0»*} govoru lia to zmenila,-¡da »m bosta več pozdravljala, ako se • bosta srečala na kakem Javnem prostoru. Od tega časa naprej se nista več shajala, te koncem julija enkršt se srečala to mu Je Štefka Kralj očitala, da se je le namenoma odbije ln ž njo nič vež ne govori. Dne 9. av-gusu jI je bsje napisal in odpo slsl po polti pismo s vabilom, naj pride v soboto, dne 14. avgu-ste, t. i. usodepolnega dne, zvečer med 8. in 9. uro nn kraj njunih običajnih sfcsUnkov v ga j ob tatanovi cesti. Istega : dne je Krajlek dvignil svojo plače, lel z nekim prijaUljem v neke gostilno In vzel, ko se je spomnil na naročen sesiknek, ha svojem stanovanju nabasan samokres. Staknil ga je vrfcp baje zaradi Uga, da bi se ubranil kakega pijanca, katerih je ob sobotah mnogo. Med pogane dole! St. Kralj ter ae pedal ž njo na dogovorjeno, kakih 16 minut od deljeno mesta Obe sta bUa dobre volje in sta uživala ljubezen v polni meri. Ko pn je prilel razna zakon, s mu je baje Kralj odgovorila, da ga ne more vsoti, ker ji mati v to ne privoli. Krajlek ji je nato izjavil, da si mora .vzeti Vtem sla čaju življenje, klr brez nje ne more živeti. Stsflka Kralj je ato to odgovorila dobesedna: "Pusti mene, da si rajši jaz vzamem življenje, rajli umrera jaz, a ti bol Uvel/' On ji je nato odgovoril, da raje vsame, življenje najprej njej in> pptem sebi, da gresta vkup na drugi svet. Po teh l>e»edah je* potegnil samo-kres in ga «prožil v tik: 1Pred njim stoječo ŠUfkcL katero je zadel v lavo prnip stran. Zakri-čaU je baje Ao "0 Jezus!" in se nato /.grdila vznak. Nameril je nato le samokre« na svoja pria, sli U mu je odpovedgl, valed če« ssr ga je zavrgel. Odlel je proti Trbovljam in povedal dolft Krajlku, da Je ustrelil Sutko Kralj. s 4 ,
Obdolženec trdL 4s 0. avgusta, ke je pisal BUfaniji Kralj in jo vabil na sestanek, Ae ni i-me! morllnib namenom. Priznava pa nn drugi strani, da je j* mel namen jo usmrtiti. Če bo videl, da se mu ne posreči jo do-biti sa ženo, ker njena mati ni hotela privoliti v poroko.
Tepiu obtoienčfvemu zagovoru p* nasprotujejo rasne ugoto-
so streae večinoma krite mo.	^ i -
Samomor Slovenca pri Sev-akem MarOfu. V bližini železni-Ike postaje Savski Marof na progi Zidani raoat-Zagreb so na-Ui 1. sept. popoldne mrtve trtip-
iz revolverja pognal kr< glavo. Pri samomorilcu so vojažki revolver ter k izkaznico It. 0906, po kateri se je dognalo, da je liutiiik izkaznice Ivan Jakob, rojen leU 1898 v ftt. Jurju pri Celju, bivši pi-saAiSkl pomočnik, sedaj sluga
- mu - —' -	- - —i ■ ■ t J«fc mmmdnti
OClIKfl. riSirlit M! glaNI mnJrnrUHU
bledeče: V življenju srečal marsikoga. Prosila sem U za par he-aed. obljubil si mi, da pride«. Zakaj Te ni bilo? Mogoče si imel strah, de bi Ti padla okrog vratu in Te prosila ljubezni. Ne hoj ee,- Anton, imam le toHko ženskega ponosa v sebi, da ne bi storita tega, čeprav bi dnievna trpela. Anton, ali se spominjal 17. marCa 1906, kaj si takrat govoril? Pomislit Jaz se sporni« njara vsega, zato se m zdi, zakaj U molk. Ce Ti nisem ugajala, povedal bi to meni, te-< ko se pa izrazil napram dčugi sebi, kaj bol Ti z menoj. J sem preslabotna za tebe, to; Kot zadnji slučaj je prilel pred' vem in da nimam tistega lepega: jesensko poroto v Celju uboj, ki
Eno sem ujel in
da Mlchi-dosti rib. .. lom videj.
Id Si je Ôe bi jih bilo clostl, M jih bi! več ujel. Kdor torej pravi, da je v jezera dosti rib, se debelo laže, ako mi ne dokaže!—Amen
• » a
Dosti bo delà na Italijanska*
f Mussolini, ki je zadnjič ostal ifv, zdaj uvede smrtno kazen.
pri "Merkurju" v Zagrebu. TV Italijani, ki niso falisti, bo-
poiicijskih poizvedbah je b«#a-Zi "i^dnJ kob vêé »freseeev ločen od svo-^ ja Strne. Kakor vse Ms, so nesrečnika pognale v smrt neznosne rodbinske razmere.
Svojega laStnega brata zaklal.
a resnico
ga je zakrivil Josip Mfcc, 2Wetni posestnikov sin v Dobriški vasi. Dne 1. avgusta zvečer je prišlo med obdolžencem in njegovim bratom Antonom nn njthd-vem domu v Dofahitti » vasi do prepira in ruvanja, tekom katere** je oMettehees strtega brata sunil z nožem za rezaftje kruha r desno nadlehtaico. Sunek je bil tako nesrečen, da prerezal žilo odvodnioa» vsied česar je te nekoliko nOnnt nastopila smrt vsled izkrvavljenja.
Obdolženec se je zagovarjal, da je prliel dotični večer precej vihjM domov. Ker Je brat Anton začel kregati služkinjo, ga je «o razjezilo m prišlo je de u Sodepolnega prepira. Navzoča je bila le obdolMeva mati. Muc pravi, da je sunil brata ieleč na hrbte ne ttek in da se je s tem le branil. Obdolženčevo dejanje pa je razumljivo, ako se upošteva, da je bil sploh robate narave, zlasti v vinjenosti. Glasom pričevanja nekaUrih prič je namreč dokazano, da je že pri raznih prilikah vsled malen rtih prepirov v vinjenosti poškodoval tudi driige osel
Porotnikom je bilo sUvljonih 8 vprašanj, med Umi vpralanje za uboj, katerega so porotniki soglasno zanikali; in; vpralanje
Secev ječe.
1 i ..... ■
TEVomaIU X_
Miocij! m
Španskem. Citenski : pisatelj Jonquin Bdward Belo ae bavi v reviji "Repertorio Americano' ljubeznijo v Franciji in na
Z JJUD4 Spans! njega
vit ve. Pokazalo se le tekm jO Krajlek
svoje
nsvellčal in SS jO
"eHM". HaMhî Maiall i
katere Je KnjilevM
& n. r. i.
iskave, da ss prve ijui>e|nlj
hotel mefke Kralj aa vsak na-čin otreeti. Da Jk sago ver glede prikrivanja Ijubasnl pred ljudmi i smili jen. dokazuje vsebins dveh pieem. M jih Jo pisala Štefka Kralj ebdottenon. V prvem pi-amu dne f. m mm mu <v. ts. da se čuti prevarano la sa-peljano. ker se k en il z nekim dr
fel prehajal kletom potem, ko je njej Se vasi ÉfêiÊmÊt ostala me Je tudi. da je «slo akrag ehrekuje la sramoti. V drugem pismu i das 6. avguata 192« mu dela le hujle
se je obdolženec izogibanje ta prlk tudi svoji jpeteri. -r ^ I
P-riča Marija Prelogar, .ki je bila dobra prijaeijica Štefke Kralj, js izpovedala, da ji je rajna vse zaupal* »rod kakimi tsemi tedni pred smrtjo pa tožila, da Krajlek ž njo že od it marca sta
avgusta
tudi .povedala, da jo je obdolženec pismeno povabil na sesU nek.
Priča Pavla ValJevec je poznala e Štefko Kralj d^ot. Ta ji je meseca marca potožila, da je obdolženec napulča, ona da da ga ima zelo rada, čeprav je ne-stanoviten. Povedala ji je tudi;
<*»«*"■ 11 govor
fant. Prida Rudolf Krajlek je nekoč pred dvema mesecema vpralsl obdolženca, ^e se pri pravlje a Štefko Kralj na ženi-
tev. On pa ga je zavrnil z bese* dami: "Jih je dosti — veliko bab/' Priča je .dobil utis, da se je obdo^enec Štefke naveličal. Priča Marija Pollak pozna obdolženca že 6 let. Zaupal jI je svoje razmerje do Steike Kralj tpr tožil, da je nesrečen v lju beznl in da se je rtesrčnn zalju bil. Dn 13. avgusU je povedal, da se bo poročil, ni pa imenoval neveste. „ » ^ > ^
Orožniki samokresa nlsO mogli najti, čeprav js bil prostor ta* koj zastražen. Gotovo je obdolženec samokres po zločinu zavrgel, da se ne bi mogla dokazati njegova trditev, da je hdtel u-streliti tudi sebe, da1 pa samokres nI VSi funkcijonirsl Po nriMluse zatrjuje, da so ljudje Štefko Kralj visoko cenili, Krajlka pa smatrali za velikega. se< bičneža. Obdolženec je bil pred in po umoru zelo miren in je Ot «tal vpričo orožnikov na kraju zloži na zelo hladnokrven.
t ,Porotnikom je bilo eUvljeno samo eno glavno vpraAanje glede hudodelstva umora, ki so jeivitM in elegantna, potrdili z 8 proti 4 glasovom. Tako saffovornik dr. KarlovAek, kakor tudi državni pravdnik Rus sU imela zelo temperamentne govore in je bila porotnikom« kakor je razvidno Is glasovanja, odločitev očividno zelo težka. Krajlek je Ml na podlagi! porotnikov obsojen v smrt Ua veselih. Ko Je slllal obtožbo, je
la ah vpralanje grad-
S. od -
aU kasen spre jasa,
govoril: "Ne!N Navzoči avditorij je sprejel obsodbo z melaaimi občutki na znaaje. . ...t J
Polar v Strahowerju pH To- vaakojake mWJn. Dne SL avgusU Je nenadoma pričelo goreU na pode poseatnlka Janeza Mačka v Štra-homerju prt l^imlllju. Ogenj je M očividno podtaknjen, take vsej kažejo
je uničil skedenj in 'HM
llčevl pn hlev In poetrajSe. Bfla Je velika aevameet da ohiame
ogenj vso vea Rtrahomer, kjer
do obeoseni na smrt. Kajti v*i tisti»* ki nise falisti, lahko sežejo bombe v Mussolinija. Nato pridejo na vrsto vst eni, ki ao na sumu, da ne bedo dolgo fašisti. Ker ne' mere* aebea fafat peiaeM pri Begu, da m lahke >* izneveri, ostane nazadnje sam Mussohni Njega popade končno tak efcrah, da isvrli eamo-mor Z bombo. Tedaj ko Italija selena — in teften* bo njeno
vprašanje imigreeéje 4. * * *
|* i ^j? ' ílvsto	t>
Te jesenski dni — ne noči — je bilo zborovanje atase delav-iu< ske organizacije, Delegacija je je dya dni debatirala o politiki in " potom Je ziključila, da o jwliu-ki ne sme biti govora. Nato .so
šovjetiz-
I k 1 H /Uie-
vera, ki ne spada v trike, Ñel resolHtirali o Mehiki, toda večina je bila mUenja, da se nsj Mehičani po svoje izvfeilčajo.
prišlo na dnovai važno vpralanje, ki pristno amriéko vpraéaaje.1 ák> ni iz Uusije, Kalije niti iz ¥ohike, pač pa se je rodilo v Ameriki. Predlog je bil, ds de-legsoija glasuje sa šalo piva.
Belogatje «o nekaj časa cms-kaii s suhimi ustmi in končno zaključili, da letos ne bodo gla-spvnii m pivo, Dobro, ^e #s-sujsto proti piv«, je Ml drugi predlog. Nak, tudi proti ns! Kako pa 2 Ifajbeljše - je, da mi sUri delavci ne gremo ne na desno niti na levo, temveč Aepi-
kem ter prihaja de nesled-zaključka: Francija je domovina žen, kjer ee manifestira življenski duh v veeh obli kah. Tu imamo primer evete Genovefc, Device Okleanake, kraljevske ».lavoritke Pompadour, intelektualko tnada-me de Sevigne in političarke ma-dame Caillauz. Ce pogledamo Španijo, vidimo, da je v Uj deželi položaj Čisto drugpčen. Tam najdemo med * veliki samo eno — Izabelo
taka» da smatra za ravnega, če ae mora molki volJU kaj« . njen edtnij ofU je obitelj, njena edina avrfca je: poaUti dobra gospodinja. Gospodinjstvo j« tudi vzroka da je Španska žena Čestokrat debelušna. dočim je Francozinja
Na fipanakem pripada ljubezenska pobuda moAkemu. * On mora slediti ženski, popevati pod njenim oknom, pisariti del-
»I Pisma, zakliniati jo, nni- pri-na sestanek, ženska na Spaa-' skem sama čaka na priauto, ko pride dragi, ski m« pokloni eoe, jo duše ta eroe. Dokler Je mol saroGeftot, mera deteti kakor žival In se truditi, da pridobi •neko i ko po/1 ans zakonski atol, se njegova vloga (spremeni. Takrat poštene navadno splet-kar ia ima daaa na razpolago za
PHP*! » Bal radi toga je dpnatta UsU dsdat m. ki Je daU tipičnsgn dona Ju an a Španska js v primeri a Francozinjo patrijaThalnn len-ska in ima nalogo dvigniti h) tovekovečltt krepoet Hnnarti|i ognjilčn. Na *W»kem deU ftsne ediae*aviaok zid, na Francoskem ste si mož In lena kakor brat in
'P ' ' J ' ' '"flpf* f t Agitirajte ga ¥rosvcto^f
govorili o falizmu in so mu in sklenili, da to je zemska vfera, ki ^ i Ameriko. Nekdo da bi resol utirilí o
%!t
me čvrsto na sredi in vtak glavo v sod ter si misfltno, ds za flae prohibidja ae eksistira . . .
* étom^^H
časopisov prečkati in vsem odgovarjat^ je ^ toke «mflan kakor «sto šeniee v stare»;kra-ju — katene sem ee slučajno spomnU — ki je molila pred jedjo: "Oče naŠ» ii si v — (na prej»
bil, le^o^akaj, ti vrag mali, jaz ti bom pokazala I" ----Dečko seveda *< ¿Skal, da bi mu bila pokazala. Ofcrml se je in
drugi pa
.u »
Uü
ml in
an mou risani ne more ,biti. ¿s je polna v. ^ Mi-erre Haute, Ind.
* fk%.gp».
hm i
glav. One brez Stov so tal ée velike.^ Kjer éma iseedo in odloéilen
Ir drfti mnoiica glave i tam je mnoèica z |la-vami. Cim vofijn ho tnka mno-fca, tem bol je bo ne svetn. ker taka mnolica ve kaj delà. Kjer pe so v mnoftici eklonjene gU ve in kjer goveri indelaen sam ¿lovek, tam ni gtov,fj>irmi-aMih Ijndl.
Tsks mnolica brez glav Je v Angelskem templu v Los Ahge-lesu, Je v raznih drei» tem ih. Kdor Ima svoje glivo, nt
v templih. a . T<i Je tísu restóte ttèd nmo fkafni	t ^
KRISTUS NI BIL KRISTJAN
nobeno
»aekutiva socialistično - de-internaoionale je zbore-
d 29. avgusta, ter po deljši med drugim aprejela v resoluciji o Zvezi narodov, nednarodai akciji z*. uveljav-8 urnega delavnika. V Vi resoluciji izjavlja ekseku-„ da smatra kot terteljno ¿o bodočega kongresa in-macionale, da točno označi ilike internafcionale napram narodov in vpraSanja nje-& demokratiziranja. Ekae-itiva priznava zaslugo aociali-¡¿nih zastopnikov v pogledu ¡ja za mednarodno zbližanje. i bo ps to delo les plodonosno, tba točno povedati* pod kate» mi pogoji 80 posamezne soci-itične stranke pripravljene «lati svoje zastopnike na žaganje Zveze narodov; iti v nje-fivete. Intemacionala sama ora tudi rectno obravnavati s one probltne, ki Zvezo na-dov zaposlujejo ter jasno do-fiti svoje zadržanje napram problemom, da se bodo znali ¡¡¡alistični zastopniki ravnati |izvršiti svojo nalogo v smili strankinih direktiv, ■to svrho je Eksekutiva lenila imenovati posebno štu-jsko komisijo, ki bo o teh raianjih poročala prihodnje-■kongresu naše Internaciona-
ržošvžtk
O mednarodni akciji za bču-nje in uveljavijenje 8 «snega
lovnika, je Eksekutiva skleda se mora borba za rati-lacijo mednarodnih konvencij utfiti delavstva energično na-iljevjiti, da se morajo riaeti v inciji, Nemčiji in Jolgliji kort-itrirati vse sile, da se kon-encija o 8 urnem delovniku ra-ificira, kakor je to že storila L. Igijska vlada pod pritiskom H Ifijske soc. stranke, vstvarja-|a tem precedens, ki močno jšuje delo proletariata v tem edu. Eksekutiva je obenem ;rgično žigosala postopanje janske vlade, ki je preloml-Vashingtonsko konvencijo in idaljšala delovni čas .dnevne leno celo uro. Istotako je uekutiva obsodila angleški aa-»n o podaljšanju delovnega ča v rudnikih.
Novinarski biro socialistične-delavske internacionale pravi, da so komunisti storili vse, da oalabe vse delavske unije, katere niso bile pod njihovo kon-trolo, da eo blatUi na vso moč socialiste, socialisti pa so z isto silo udarce vračali. Med tem se je reakcija pripravila in zmagala. Delavstvo ianje sadove pvoje nealoge.
Umiranje madžarskega fašizma. Madžarski fašisti nastopajo, kakor znano, pod imenom
"Probujeni Madjari". To njihovo udrufcnje ima svoje podružnice akoro po vseh mestih in občinah. Javna tajnost je pa že, da madžarski fašizem v zadnjem času naglo umira. Pred dnevi so ti fašisti priredili toliko razglašeno "smotro" svojih šlt v Egru, na katero bo prišli številni govorniki iz 'Budimpešte', ni pa prišlo tja prav nijl poslušalcev. Računalo se je na tiaoče obiskovalcev, prišlo pa je na ehod le 150—radovdnežev ia Slfutov. Madžarski fašizem u-mira, pa naj bo Horthyju prav alr ne.
Nov stanovanjski zakon v Rusiji. Sovjet ruskih komisarjev
je odobril načrt novega stanovanjskega zakona v Rusiji. Zakon določa med drugim i višino stanarine, ki se sme povišati za 20 do »0 odstotkov. Po tem za< konu bodo plačevali najnižjo stanarino oni delavci, ki zaslužijo manj kot 125 rubljev mesečno. Sploh se višina stanarine po tem zakonu določa po višini mesečnega zaslužka stanoje» malca, vpoštevajoč, razume se» obseg stanovanja. Delavci, državni in javni nameščenci ao torej po tem zakonu posebno zaščiteni, medtem, ko te zaščite ne uživajo niti trgovci, niti drugi dobro situirani sloji.	r
ZAKAJ
Obe resoluciji bomo objavili v doti prihodnji!* Zbor He je bavil tudi s vpra-njem mednarodnega ženake-socialističnega komiteta, ki ■bi se osnoval iz zastopnic leialističnih ženskih organiza iz celega sveta. V to avfbo bo vršila v decembru v Bieja zastopnic.. aikega gibanja. BavUa se je to s položajem v^ Italiji in barski, z razmerami v ukra-■ki socialng - demokratični inki, itd. Poslalo se je tudi ■predlog sodr. Crlspioass »javni pozdrav sodr. Kutinu, |jeci v moskovskih zspoMh. vjetska vlada ga je zajJrla, m »e je udeležil zadnje s«je so-tlistiOiu' internacionalne ekse-■tive kot zastopnik ruske sojino demokratične stranke t
Mttodv reakcije v Romuniji |Rumuniji aU socialistična in ^unistična stranka brez zaupnika V parlamentu. Sociali o pri zadnjih volitvah mese-1 maja dobili na4 40,000 gla-£ >n komunisti 28,000. Volilni kakršnega je sprejeU vladajoča stranka, do-** Htranka, ki dobi 40 od-fj«°v °d skupnega števila «lasov, dobi 70 odstot-9v poslancev; stranka* ki dobi N kfJ* 2 odstotka od ekupne-IJkviia oddan)h glasov, nfms F »ce do zastopatva v sbor-i.To Je «krajno reakcionar-«ok*bs. kakršna je mogoča | v di-teleah kot je Rumu-Vl*le je s pomočjo fail-P»>prečila agitacijo opoz ■lnim atrankam. Orožnik «d vlade palog
■iocialisUčen ali J® "hod in aretirali I*1 hi Uril agitačae letake "traake, rasun vtad-x «Jlc temu bi * rumuneko rvo Ishko pokazalo bolje T »ko bi v tem kritICnem
II asalto-
1 T
ft
KOLIKO VESTE?
Zasnstvcns vprsšanja ia odgovori, (larežite in shranite, morda vam W kdaj prav priftjj
'tplfc&aj vidimo zvezde, ka« dar se udarimo ali pobijemo na glavi t
2.	Zakaj "ae zenica vašega očesa skrči, kadarr stopite iz teme aa svetlo 7 ; .	, j
3.	Kako prednost nam nudi
dvoje očes?
j*
Odgovori:
1.	Udarec po glavi pretresi optični živec, kar «a rasdraži Možgani dobivajo od tega živca neprestana poročila, kar je resnici evetloba. Ko je živee vsled udarca po glavi rstrceou dobijo možgsni tisto ' drttžilo svetlobno in nam se zdi, kskor da vidimo svetlobni žarek ali celo množico žarkov, ki «gledajo kot premikajoče, se zvezde.
2.	To je jako natančna na* prava narave, potom katere je uravnavana množina' svetlobe, ki prihaja v oko. Potom tega uravnavanja je onemogočeno, da bi nenadoma prodrla v oko premočna svetloba, ki bi poškodovala nežno očesno mreno. Vi naredite z vašim fotografičnim aparatonf prav (Ste, ko uravnavate diafragmo, pred ali za lečo; kadar je svetloba močna, zožite diaffagmo, Uko da premočna svetloba ne uniči filma. Ka4ar stopite is mračnega pro-stors ven na evtlo, ee aenica vašega očesa sama avtomatično zoži ter s tem omeji množino svetlobe, ki prihaja stezi zenico v oko.
8. Ako ne bi imeli dvoje očes, ne W videli stvsri tako plastič-no, to je, stvari ne bi videli Uko kot eo v resnici, kajti vse bi bi lo za nas enako oddaljeno, do-čim z dvemi očoei vidimo razliko med oddaljenostjo posameznih teles. Kadar-glodate na kak predmet. sU uravnani vaši očesi v dveh neznatno raztfčnih amereh, kajti sicer W bi mogli ob« videti istega predmeU. A-ko je predmet, ki ga gledamo blizu, ee oži strnejo, te j« smernice, v katerih gMati ože-sa, gresta naglo skupaj. Vett možgsni neze ve^no zebeležijo mero, v kateri se smernlcizbll-žujeta. in na U način ocenimo priblUno oddaljenost predmeU.
(Konec.)
Nimam namen in tudi prostora ne, da bi raskladal, kako so gnostiki preosnovali krščanske nauke in kolikokrat so jih. Verovali so, da je Število omejenih, toda božanskih bitij izšlo od boga. Eden od teh eonov, kakor so jih imenovali, je "padel" v nemilost in vse skupsj je bilo spremenjeno. Bog je poelsl velikega eona Demiruga, da napravi red iz kaosa snovi in ustvari svet, kakorŠnega mi danes poznamo. Ta je bil židovski Jeho-va. Nato j^ poslal eona še višje sorte, ki ee je imenoval Soter (od rešen Hi), da reši padlega eona in reši elemente luči, človeške duše od njih zablodenja v temno. To je bil Krist. Toda gno^ stiki ao Uko črtili in presirali snov, ds bi nlkdsr ne priznali, da je bH ta eon višje bitje, aamo zato, ker je posUl meso (prišel na svet v podobi človeka). Večina iemed njih je trdila, da ee je posluževal ssmo telese, ki je bilo prevsra očem, nikdar pa ne telesa, kakor ga ima vsak grešni človek.
Prcej zmožni ljudje eo sq dvignili v gnoHtičnem svetu in bo se borili skozi stoletje. Zmagala je cerkev, toda prav nič ss ni isvlekla iz gnostične vere Opravila asketov (pušdavnikov, redovnikov itd.), kakor je poštenje ali slično, in nagnjenja do semoeUnstva so Be pojačila, ker se je množilo število ljudi, ki so črtili človeško telo. Poje-čil se je tudi baptiaem (kratenje), dasi ga Jezus nikjer ne predpisuje, kakor tsm na koncu Matevževege evangelije, ki je bil zapisan stoletje po Jezusu, ko so bili hudi boji gnnstikov. Sprejeli so nekako postavo iz apieov in odpravili vse drugo razen štirih evangelijev. Pokazala ee je namreč potrebe za avtoriteto cerkve in sUlIiše škofov (takrat preglednikov če* občine) je bilo zelo pojačanoi Odpadniki so bili izgnani. Temu je pomagala tudi rast cerkve,
^mo!^<ie»ole nje porisli tudi Ukozvani eksperti. Pričeli so se "poglabljati v svete pis-ma" zelo goreče in so dognali, da so "prejeli svetega duha" in da lahko "zavežejo" in "odveže-jo," kakorkoli se jim poljubi.
V začetku bo škofje, duhovniki in verniki verovali, da je krst edini zakrament, edina forma za odpuščanje grehov in so pri tem kolikor mogoče dolgo vztrajali, samo da dovole kolikor mogoče malo ugodnosti človeški naravi. Po krstu storjen smrtni greh ni mogel biti odpuščen Radi -te velike omejitve so duhovniki spoznsli, da bo krščansko za vedno OsUle majhno, pa se dognsll še to, ds je neskočno iftilosti bog , napravil še ena vratca, skoai katera grešni kristjani lahko utečejo iz pekla. Iznašli so odpuščanje grehov. To novo iznajdbo so utemeljili z rasnimi točkami v evangelijih, katere so navihani duhovniki tudi zelo razteAili iz prvotnih zapiskov o življenju Jezusa.
Glavno vprašanje pa je osUlo nerešeno, namreč msmerje med očetom, sinom In svetim duhom. Večina krščanskih pisateljev je še smatrala evetega duha sa a ako silo, nekak abatrektni način govorjenja o moči aH vplivu boga. Dokler se ni ražžirilo ari-jaaeko odpadništvo, nI bilo ni-kake dogme o tem. Arijanci so rekli: Prsvlte, da sU oče in sin obadva osebi. Kaj pa je pote« sveti duh ? Cerkev je bila že pripravljena, de odbije nepad ia svotega duha je sprejela tretjo oeebo v sveti trojici. Najhujši boj v zgodovini krščan-stva je bil redi druge osebe — Jeaiaa, ki se je vlekel do šest-aejetega stoletja. Kaj takega ni imela nobena druga religija in je značilno za krščansko. 8aj ji bilo tudi nerodno, da je U najbolj osnovni nauk o božanstvu KrieU posUl meglen tako dolga stdetja. Do šeetnajeUga stoletja ni nikdar preteklo razdobje p* desetletij, v katerem bi ee bogoelovci ne bili spopadli radi
vihar upora, ki je cetkev tako-rekoč razdvojil.
de v modernem krščanatvu se vleče to neeoglaaje. V drugem četrtletju četrtega stoletja po Kristu je veltk del kristjanov odločno zanikal božanstvo Krista. V Ukih razmerah so pač duhovniki morali sami nastopati In organizirani škofje so sestavljali nauke.
Med vso to dobo je bils cerkev tapletena v krvave boje sovraštva, kateri vsalemu verniku v božanstvo KHsta dajo misliti, kako je te mogoče, da je njegov vsevedočl bog dopustil Uko nejaspost, 'da bo se potem prepirali radi njerfa. Nasprotne si krščanske druhali so v narodnih' popevkah pele sa-bavljlce Čez bogoslovje, ki je Mk) tako neumno zmešano. Spopadi ao se bttt na cestah in po cerkvah Rima, v katerih bo stotino vernikov obeh strani is-gubljale življenje. Vse te bitke eo nastale samo fadi nesoglasij glede vprašanja, ali Jezus je bog ali ni. V Aleksandri ji so arijske čete ekšegale cerkve in jih savzele preko metvih trupel vernikov, vdrle v eaeftostane in posilile posvečene device. Vsi bo bili kristjani 1 < Tudi "muto niki" niso Uko udano in |>obež. ne poloAfti svojih glav na tnale, kajti nekoč ee je eeU armada tek vernih pricteAev svete tre-jioe obevodena a kosami in seki rabi zakadile v erijaaake čete, ki niso marala sprejeti tudi Je-suea sa boga 4n jMi tse pobila — namreč žtiri tisoč.
ift mi treba aalo na dolgo rsz-previjati e sporih, katerih pe-sledioa je Wla. da ee krššanaki škofje skovali le drage neuke Arijanskl boji niso končali, do-klor je oerkov imela opravka s verniki, ki aiso maeali KrisU v sveto trojica. Aairski škef Nestorius je uéil» da. sU samo dve eeeki t boga, namreč božanska in človeka. Zanimivo js, kake neumnoeti ao klatili ti kristjani t ovalih voskih fra-sah. Za Krista se tensšli ior-mulo, da sta v njem dve naravi ampak samo ena osebe. Tud
za to so ee dobili verniki in nastalo je novo odpsdništvo. O-pat Evtihoj je bil goreč nasprotnik Nestorija in je žel Uko da-eč, da je trdU, da je v Kristu aamo ena narava« Cerkev ga je podprla. Pa ae ae našli nasprotniki in zbralo se je 186 škofov. ti bo na sestanku proglasili to za krivoverstve. Ko so bili Škofje lepo zbrsni, je zsvalovila pred cerkev tolpa oboroženih vojakov in menihov, pobila razkropljene Škofe in jih prignala sza olUrjsv, da so ee morali pred množico odpovedati odpad-ništvu. Takrat bo se spopadli škofi. &ko{, ki je veroval, da ima Jezus eno naravo, je lopnil po škofu, ki je veroval v dve naravi Jezusa. Drhal škofov, du-hovaištva In vernikov ju je ob-dala v oerkvl in podžigala oba, da sts končno oba do krvi pretepena obležala v cerkvi. Veliki nadškof ia Alekaandrije in ena kd slaven nadškof iz Carigrada sU se suvala kakor dva hobota. Krščanska cerkev danes pohotno piše o mučeniklh, ki so v dol glh desetletjih klanja podlegel! v teh bojih. Neke j najhujših bojev je bilo v Jerusalemu, kjer so kriBtjeni pobili največ kristjanov, kateri so sahUvali, da mora Jezus tudi biti beg.
Skoro Istočasno je prišlo Jfl drugih bojev med kristjani, ftlo Jo radi tega, kake obrede naj Ima osrkev in ka|ta naj bo dis-clpllna sa vernike. Pri tem lahko nrtethe, da cerekv ni setrts poganstva, pač pa pomagala, da je prav bujno seevetelo.
Jezus je učil, da morajo Uu4* je častiti boga z du«o in resnico ter nI ihleH, naj ga časte v svetiščih. Toda kristjani so se že davno sbirnll v oailevah. Pm-povedali So bogotastje doms celo s dušo In resnico (ker ne domove nI segel krožnik, ns ka-terege so pobirali darove ss duhovnike.) In tako je vzlic dej. stvu, da je Jezus učil vse živ ljenje proti svetiščem, duhovni kom, otUrjem Itd., ljudstvo, ki se je smetralo za njegove vernike, napravilo ravno jz svetižč in duhovnikov najvažnejži del čaftčenja,	i
Zelo strogo krščsnske Bkupl ne niso dovoljevsle teh stvari.
mm—m
Nikaklh duhovnikov niso imelL da bi jih vsdrževali. Bili bo akupina mož in žens, ki so živeli strogo krepostno, ker so pričakovali kmalu konec avets. Ni jim bilo mar. kolika je njih skupina. Toda Pavlova ptama nam pripovedujejo, kako hitro je propadel ta junsškl ideal ln akupine ao hotele r^atl — kakor ae za to prizadeva vaaka organizacije. Vprašanje je nasuto, kako bomo pridobili več ljudi. Odgovor na to vprašanje je bil že v sačetku, da napravijo avoje skupščine koltkor mogoče privlačne. Prenovili so eno ln aro-go reč, ki se jim je zdfls bolj prtijuMjena ln spremenili so stroge začetne sestanke v obredne službe. Ko ao *pfe)el! obrede pogsnov v Rimu ter bo kakor egiptovski svečeniki olUrJe Isi-aa, pričeli škropit i svoje oltsrje, sohe in oblsčils, so postal! kristjani i>otj popularni pri poganih.
Omenil sem menihe, ki se se že pojavili v starem veku, toda ne Uko v Umnem srednjem veku, ko so začeli smatrati me-
nlštvo ln puššavnlitvo u nsj
jt lipi WM3i
je bilo kajpada vabljivo. Toda
lepši cvet novega življenj je bilo kajpada vabljivo, tu nimam prostora, pripovedo-
vati o teh prenapetih gtupoitth lil gnusni nesnagi meništvs ln strahotah ln bruUlnostl, ki se nastajsls U menlšklh neso-
mm	m in
In
glaslj. S «vo nesnago eo
oip surovostjo mislili atrijski
■■■■mttijiM
ptovski najx)lmenilki' kmet ■ slutijo naslade na onem
eglpto
Ii, da
svetu.
Kar pravijo, da je nauk Jesu-sov v evangeliju, js isrssito proti Bamoitanatvu, zala ga pa (irav zgodnji kristjani tudi niso hoteli sprejeti«. Prvi menih! so bili pužčavnlkf, ki eo se podali Is egiptovskih mest na deželo, todn nikdar več kakor psf milj deleč, Uko da bl mesta nikoli več ne vldsll, razen v sanjah, ki Jih Jim prinese hudič, ko jim slika amejoče in temne oči Egipčan k. Kakor vsak mornar aU vo-jak ve, je to najučinkovitejši način za vzbujenje spolnega aa-gons. Helvldtus Je bil proti Uk mu pužčavnlštvu in je trdil, U Marija sama ni marale in devi Štvo. lleuvž jasno pravi, da Je po devižkem porodu Jesuss vse-
Is Jožef s sa mo^ In ! otrok na bolj f*r«t# ,
nejši način. V .evange . ti otroci večkrat' omenjeni.
fioji proti odpadništvu Imeli običajen učinek, da več oblasti duhovščini, atvo cerkve js bilo dopoli Templji so bili sicer porul ampak dvignili so h novi plji ali cerkve, ki so si šnjih poganskih lai tarje, kadilo, blsgoslovlj do, kipe, oblaftila, aveče, ke itd. Na tisoče mestih SO tt odkrili oatanke svetnikov, gani ao od sačstka mlaHTt, nov bog nadležen in Alč jazen, pozneje pa sol da jim nudi ravnotako svečanostih. Za avoje so ai po novi ureditvi brali Marijo, Nežo, I kako drugo svetnico, dl ate. Službe bolje aof kakor pravi Kltvdlj ("kstoliški znanstvenII nekaka vrata opefe «s
Jezus nI dal svetu ve vere. Njegova* pi ra je bila navadna v jv kakor tudi po vsen skem svetu. • Nova dela, ko je Pi smrt obdal v nekak okvir Judov ter vse sel s kaznijo SS lavi >er pa ai Jeaueova vera ai imela pl* kor kak ducat druj le latočasno. ilfmth zirodovlaarJav ra uspela, kes se jih politični pripetljaji
č*ov ln zato» ker se j»
nlitvo Is vaee obleklo v poganakth svečenikov. Jeai to vero obsodi! totiko bolj je svojeddbne poganske Ije, ker je v mi ko alsbža, Josei
Fltipstrlck meI
Chisego. — Joka ki je le 8Í let . ške delavske svee% ja
delje ponovao iavoljen. ai eo bili tudi vsi drugi <
kgMlJili HUH uurcimi, I«WM
nedyja, ki je osti* v
lfc glasov. Novi blagajnik B, Phllo. • " ' «rt
—
nje ni bilo tako prijetno kot Camel
y NAJVIŠJIH trenutkih šivlienjs ae nob* ^m	ns more primerjeti • Camel
XekiM druga clgereU ni bUa tako dobro naesjsae, MW Uvrstns kakovost CsmeU je JMNHJeiti nej-
bol| Ubrani'tobak in ga mešati, kakor snejo vešžeki nejveije tobečne erganlsasijé
vpraáaaja. ali Jasas je bog all
ne. Nej večje negotovd« je via-dala tri stoletja po smrti Jezuse in takrat je cerkvaai zbor sprejel dogme. redi katere je nastal
V priljubljenosti pri kedileik sé nobena dgsrete. W je béU hdaj primerjati e Cemajs. poplačana e tem. del šujejeln de Jtfi
katerihkoli drugih cigiret, Odkar se Je pričelo kajenje, nikdar n! bilo tsko osrsšču. }oč$ prednosti kot orl CsmeU. Csmel fo-plsčs svoje prijatelj« a vtseljem, k! nlkdsr ne miae, kski Csmets nlkdsr ne utrudijo okuss In nlkdsr ne sepusHjo fookuss po cigaretah.
Ako nlkder eisse peekasili Cemels, vem priporešeme, de )<h poskusite sedej aeredi n«)vs<)efs užitka f kejeefti. De imate aa) boljše, fair Je bde nereiene|« vee veWme-
kot Fr-krb*i * Cm**!
M, C.
'Ma i- Jjé-
OTVORITEV WWIWDA-JALNE PLINOV E DRUtBE NA MILWAUKEE, CICERO IN IRVING PARK.
Neva pod ruin* prodajalna od The Peopleo Cm light A Coke Co. bo otvorjena dno I. oktobra M 411» Irving Park Boulevard
Otvoritev to be vršila z veliko alav-noatjo; igrale bo godb« raslltee komade, delila ee bodo darila in na rax-polego bode okrepčila. "Thor" likalni atrorbo ona največjih nagrad, Id ee bo bresplačno lažrebal prebivalcem dotičnega okrožje. Otvoritvena dneva sU v petek la soboto, ter bo prodajalno odprta do 9. z večer.
Nova prodajalna * nahaja v prijetnem <jyenadst*opnrm poslopju in bo imela popolno aalogo vsakovrstnih plinovih ped, kakor tudi kuhinjaklh omar in drugih potrebfcčin. Največja znamenitost bo "Gift Counter" s vsakovrstnimi potrebnimi* predmeti sa gospodinjo in njene prijatelje. T Nova prodajana bo tudi nudila točno postrežbo odjemalcem plinov« dražbe v dotičnem okrožju. Tam so bodo lahko plačevali računi sa plin, sprejemala se bode naročila sa plin odpreti aU segreti e slučaju selitve In opravljali se bodo vii posli tičoči se te sedeve. V dragem nadstropju se nahaja Home senrlee dvorana, e kateri se bo pod vodstvom Mrs. Anne J. Peterson obdržpvala praktična predavanja e kuhinjskih sadevah vsak dan ob 2. pop. isvseaOi sobot Občinstvo posebno ionske so vabljene, da se teh predavanj udeldie^-(Ady.)
DVE FARMI NA PRODAJ.
Ena teh farm obsega 74 akrov zemlje, 8 akrov je irigirane zemlje, 2 akra je sadno drevje in drugo je pašnik. Stirisobna bila, dobri hlevi, dobra pitna voda, dva konja in^no in pol tona Ford truck.
Druga farma obsega pa akra Irigirane zemlje. Trisobna hiša in hlev, ter dobra pitna voda.
Ti dve farni eti tik mesta Florence v Colorado. Tukaj je zelo zdravo podnebje. Za natančnejša pojasnila in za ceno obrnite se na: Jacob Chesnika, P. O.-Box 6,
Florence, Colo.—
(Adv.)_
. Poslužlte ee kampanje aa nove flane In pridobite af lege
jO je naalov knjige, katero amo pred kratkim izdali.
Vsebuje Ulike nekaterih čika&ih domov, kateri so kurjeni z plinom, k/skor tudi izkaze measčnih računov, ter popolen pregled stroškov za kurjavo z plinom.
Knjiga se dobi prezplačno ako se oglasite, pišete ali pa telefonirate
stavila na prelikušnjo ter jih nato izbrala za nadaljevalce učenikovega dela. Di Leyni je štel tudi v njih krdelo; v Ivanu Selva so občudovali in spoštovali mota, ki ga je njihov uče-' * nik občudoval in spoštoval, toda občutili so tu-• dl zavisnost od njega. Stali ao 2e precej dolgo v drevoredu pomaranč ln čakali baš njega; ker da vstopijo k ufisniku, so pričakovali aamo še gospoda Ivsns. Mnogi izmed njih so imeli solze v očeh. Ko se je pribliial Selva, so vsi molče sneli klobuk. Ivan se je napotil proti hišici ln osla gruča tau je aledila. Njegova soproga je prišla zadnja. Eden izmed mlade-: ničev ji je pomignil, naj gre naprej, toda ona ni hotela in nihče j« ni silil več. To ni bil ne kraj, ne ura za ceremonije; Marija je čutila, da so ti mošje pred njo' poklicani, da nadaljujejo Benedettovo delo po njegovi smrti. Stopali ao molče in z odkrito glavo kljub dežju, Selva kakor drugI.
Ma/da jih je sprejel^ pragu. Ob svojem povratku z vseučilišči je sprejel s strašnim izbruhom jeze vsst o Benedettovi preselitvi v hišico. Trdo je nato zagrabil tudi usmi-Ijenko, vrtnarja in služabnika, toda prepričal se je v svojem srcu, motreč seznsm tempers-tur, zapisanih vsake pol ure, da ta čin blaznosti nI občutno izpremenil usodnega poteka mrzlice. Ns vprašanja, ali naj le malo ostanejo v sobi, aH naj pazijo, da bo bolnik kolikor mogoče malo govoril, je odvrnil:
"Storite vse, kar on želi; to je pojedina obsojenca."
In šel je pred njimi po malih leeenlh stop-l nicah.
•Tvoji prijatelji," je rekel, ko je vstopil
J1, v sobo. Pustil jih js notri, z#prl duri, naalonil se je ob podboj in gledal BenedetU z rokami, prekrižanlml na hrbtu. Visoka temna posta->4, va se ni več ggsnils s mesta ves čaa, kar ao as, mudili pri Bsnsdettu njegovi svesti.
Obrez Js Bsnedettu gorel, oči eo mu svetile, dihenje nsglo. Pozdravil je prijetslje s besedo "hvala", brnečo od velikega razburjenja radoett, tsko ds ss je nekomu izvilo ihte-< k nje. Tedsj js on dvignil rokor kskor ds bi i prosil, nsj ss pomirijo. Ko Js prsj prejel sve-^ to popotnico, je bila njegova nepreatana prošnja ta, da bi mogel govoriti s svojimi ljubljenimi prijatelji, da bi mu Bog podslil besede resnice in dovolj moči, ds jih tudi izreče. Zdsj je čutil, da so mu prsi polns Duha.
"Pridite blizu k meni," je rekel.
Svetlolasi mladenič je pred vsemi drugi-[ mi stopil nsprej, pokleknil js, dočlm so mu tihe solse drsele po obresu, k postelji učenlks, [ki mu js položil roko ns glsvo In povzel: i f ''Ostanite zedinjeni."
Bolestne ssmolčane beeede eo razširile še večjo žalost; toda vsakdo je čutil, da hoče U duža issvetit! sadnjo luč pouka in sveta, vsakdo je potlačil jok. Benedettov glas je sado-nel v še globočjem molku. s
"Molite bves preetanka ln učite moliti brez preetanka. To je prvi temelj. Kadar človek a resnično ljubeznijo ljubi kakšno oeebo ali Idejo evojegs lastnega uma, se njegove mleel bavl skrivaj venomer s svojo ljubssnijo, dočlm vrši on aajrstllčnejše ilvljensks opravila, bodisi življenje hlapca ali življenje kralja; In to ga ne ovira, da svoja opravila dobro vrši. in ni mu treba obračati ae s mnogimi besedami do svoje ljubssni Posvetni ljudje Ishko nosijo tako v srcu kakšno bitja sli Idejo resnice . ali lepote. Nosite vi v evojetn vedno Očeta. . ki ga niete videli, a ste ga tolikokrat čutni kot ihiha ljubezni, ki dihe v vae, ki vem je vzbujal najslajšo šel jo. de bi živel sanj. Ce tsko etorite, bo vsše dejanje vae živo od duha Res. > nlce."	.
(Dalje.)
* * Nato je vpraša}, ali je kdo šel v Župnijo. Ksko, če je preteklo šele četrt ure? Opravičil se je, zdelo se mu js, ds js od tedsj preteklo še celo stolstjs. Prosil Je profesorje, nsj odide, nsj se odpočije, motril je znovs nebeške lušl; neto Je zspri oči. zaželel si je Krista, dveh človeških rok, da bi ga dvignile in se ga oklenile, človeških prei, ki oživlja Božanstvo, da skrije ns njih obraz ob vstopu v neizmerno
HOUSE HEATING DEPARTMENT
122 south michigan avenue
'l Ob šestih jç prejel svete sakramente. Toplomer se Je dvignil za par črt.
Ob devetih je Benedetto vprašal po Ivanu Salve. Izvedel je, da Je prišel ln zopet odšel in je dl Leynl tu mesto nJega. Hotel ga je videti, čeprav se je profesor temu ustavljal. Rekel mu je, da šel! pozdraviti vsaj nekatero svojih prijsteljev Is katakomb. Di Lsynl je te vedel, 8elvs mu je bil prsvll e tem. Mogel mu je javiti» ds sta si določils sestanek krog sne popoldne v vili Mayda. Sestra strežnica, kJ je prišla malo prej ter nadomestila tovsrl-šico. Je zagrešila neprevidnost rekoč, da toliko preprostege ljudstva vprašuje po novicah. Benedetto ni rekel tedaj ničeser; s ko je DI ' Leyni odšel, Je dsl poklicati profesorjs. Profesorje ni bilo, oditi je moral na vaeučlllšče. Besede usmiljenke so BenedetU končno ss-trdno nsgnile, da Je storil sklep, ki je o njem 1 razmlšljel, že odkar tnu je prva dnevna luč pokazala stene sobe, poslikane s bajeslovnimi prsdmetl v slogu Livljlne hiše. Z nelsrsvno silo js «ah repe ne I zopet po svoji etarl sobici. Tem bi vtdsl prijatelje, preproste Hudi, ki bi gs hoteli obisketi, in ono drugo osebo, če bi pri-žle. Prosil .je, ds bi mogel govoriti s vrtnsr-jem in služabniki, nJim Je irzazll svojo željo; ki ker so se branili ga prenesti, Jih je prosil v imenu božjem, ganil Jih Je tako. da so ss vdsli. tvegajoč, de jih gospod odslovi. "Prsv , svetniške ideje," si je mislila usmlljsnka. Benedetto ee Je ze prenoe izročil rokem vrtnarja in enega sluUbnlks, zavit v odeje, s Krlžanim v roki. Njegova potslaienoet. da biva spet v revni sobici, je bila tako velika, da as je vsem zdelo, kekor bi es mu stsnje bilo isboljšalo. Toda toplomer ee Je dvigel.
Po eni popoldne Je toplomer kasal devet In trid eset. Don Klemen te je doepel ob |>ol enajstih.
m.
9 e
Selvovi in di Leyni ao dohitsll gručo oseb, ki Jih Je čakala v drevoredu pomaranč. Bili eo vel lajtki razen enege mladega, majhnega duhovnika ii Abruzsov, z olivaetlm obrazom, črnimi, globokimi in gorečimi očmi. Med njimi Je bli dijak Elija V i ter bo. sdaj kristjan, krščen po onem duhovniku. Med njimi Je bil evetloleei lombardski mladenič, učenikov ljubljenec. Tu je bil mlad delavec, tudi le Abruz-zov, duhovnikov prijstelj, telo lep. s obresom apostole; bil je oni Andrej Minuccl s verski-gs sestanka v Subtacu; bil je neki etlkar. bil je neki mlnletretvu prid«h« n mornarski čaetnik ia drugi; vel aamo a»»)*, ki bi bili vsako po-zemeljsko ljubesen žrtvovali ljubezni do BenedetU. NIHče Ismeri njih nI verjel niti enemu izmed obrekljivih gtaaov, ki so krošill o njem. Branili eo ge t viharnim ogorčenjem napram neeeepnlm tovarilem, O njih ae lahko poreče nekega dae. da jih je Previdnost po-
Tdephone: Wabash 6000
Ako se rabi kurjava, TEDAJ STORITE BOLJgE, DA RABITE PLIN
Je priljubimo sdravilo tekem zadmih 4S let; vslsdtaga je
VpreieJte sanj v lekernak.
naroČite si knjigo «amer^ki Slovenci
n*a vabite m rsseiice te «kode, vtslfalce, časnike, knJije, Medarje, teUke Itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, če&em, nemški«, aaf-le&em jasUni in drugih.
VSA POJASNILA DAJS V01WVU TISKARNE
8. N. P. «I. PRINTER Y
tm-t» Smsi Uwsftfa Armm, «est* SL TAM SB DOBK MA 2BUO TUDI VSA USTNKNA POJASNILA