Stev. 24.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meeca.
Stoji la celo leto 3 ?ld. — pol leta l"„ 60 četrt „ — ; 80 Posamezne stev.
15 kr. Oznanila lkrat nutisnena od vrste 15 kr
Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo so upravn ištvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
V Mariboru, 25. decembra 1895.
Tečaj XVI.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in. -u.rednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna postna
znamka. Na anonimne do piseseneozi amo
Nefrankovana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Razvada pri šolskih veselicah.
„Kiamt ma da Bna vom Sclmlfest mit a'n Rauscli ham; na, was Schon's lernen's da", tako nekako slišal sem bil nekega dne začetkom letošnjih jesenskih počitnic, sedeč med večjo družbo pri mizi pred vaško gostilno na gorenjem Štajerskem. Ozrši se, vidim gostilničarja samega, ki je z desnico vodil za roko dečka kakovih deset let proti naši mizi. Le ta položil je bil v zadregi prosti komolec preko oči, a stari odbil mu ga je z neko robatostjo, koja se nikakor ni vjemala z izjemno njegovo prejšnjo uljudnostjo proti nam. Plaho opiral je deček v nas motne oči, na licih, čelu in vratu pa mu je zarila ona omejena rudečica, kojo naslika alkohol in ki se prav slabo podaja celo otročjemu licu. Gostilničar nam nato jezen razloži, da se je bila vršila ta dan v slovesen završek šolskega leta šolska veselica ter da se ga je njegov sinek pri tej priliki čez mero nalezel.
Misel, koja se mi je pri sličnih prilikah doma že često vsiljevala, dozorela mi je ta trenotek v jasno spoznanje, da to, kar sem zdaj tu videl in slišal ter kar sem jed-nakega videl že doma, nikakor ni prav in v soglasji z našimi nazori o vzgoji in izo-miki ter da ni le lehkomiselno in brezpametno, temveč, da je naravnost hudobno in kaznjivo take in slične razvade trpeti ali celo pospeševati.
Ugovori, kakor „kaj pa, če enkrat v letu", — „naj se veseli" svedočijo o kratkovidnosti dotičnikovi. Prvič ne ostane pri tem »enkrat": slab vzgled miče silneje, ko dober, in stariši, ki že itak imajo navado nuditi deci vpijanljivih pijač, dajali jih jej bodo v prihodnje še bolj brez pomisleka, če vidijo, da učitelji sami to dovoljujejo, a kar se drugič veselja tiče, katero naj bi deco za trud in napore odškodovalo, vemo pač vsi, kolike vrednosti je. Se odrasli trdo plačuje veselje, koje si je bil z alkoholom po-siloma pripravil, kaj pa še otrok! Ono, ko bi se tudi le-to ne godilo čez mero, vendar ostane graje vredno, in onega učitelja, ki bi mi tu ne pritrdil, moral bi v etičnem oziru staviti pod omenjenega priprostega gostilničarja, ki se je s sveto jezo znosil nad to razvado.
Stara navada je bila in bo pri nas in skoro da pri vseh narodih, da se pri vsako-jakem kolikanj slovesnem dogodljaji popije kupica medu, piva, vina . . ., naj si bo krst, gostija, sloves, povsod igra alkohol važno ulogo, naj si že ima vedriti ali tolažiti in celo nepoklican bi bil, ko bi hotel zoper le-te navade rovati. Umljivo je, ce odrasli v današnih burnih časih, v borbi za obstanek odrevenele živce sem ter tja umetno vzdram-Ijajo, da tem potom dospejo do višje stopnje vživauja, umljivo tudi, če si sličnim potom starikave ženice pomorejo s „kafeinom", da ž njim poživijo slabotni stroj, ki zdaj zopet
24
tvori razvozlanemu jezičku obilo snovi, a neomljivo je, kako se je mogla vsiliti ta navada v nežne kroge, neumljiva nespamet, boteti vedriti s takovimi sredstvi otročje srce. Otročje tako vsprejemljivo čustvo pač bolj prikladnim, naravnim potom zahteva razve-drenja in ga tudi najde. Opozori ga na žuborenje studenca, šumljanje gorskega potoka, opozori na skrivnostno šepetanje temnega gozda, na prijeten vonj pisanih livad, na plavajoče meglice in oblake in na neizmerno sinje nebo, ki se v svojej veličašti spenja nad njimi. Zdaj še primernih pesmi in nagovorov in njegova duša bo vzkipela v jasni radosti, krepkejše in lepše, kakor tedaj, če ga zalivaš z neprikladno, njegovo nežno živčevje nenaravnim potom razburjajočo pijačo. Kaži mu naravo v svojej rajskej lepoti in milobi in ti ga boš vedril in plemenitil ob jednem!
Med tem, ko se snujejo društva, kujejo postave, da se pride v okoin strasti pijančevanja, pa bi naj mi deco k temu navajali! Kaka ironija! V šoli se rotimo iu grozimo na vse, kar je alkoholovega rodu — pri prvej in jedinej priliki pa bi ponujali ta strup sami!
Pa, v mladem bitji so pojavi po telesnem vživanji dokaj močneji in ni še vse storjeno z duševno hrano; zato in pa, da ima veselica pravi pomen ter se vtisne deci živo v spomin, ustrezati bo treba tudi onim. No, o tem mi pač ni treba dalje govoriti. Lahko je oskrbeti boljših jedi, lahko zdrave pijače, naj si že bo dobre vode, mleka, malinovca ali kakovega drugega soka, ki zadošča in ugaja deci bolje nego kislina ali grenčica, in čegar vživauje od veže učitelja odgovornosti — za nasledke po vživanji vpi-
janljivih pijač.	J. Fisclier.
——
Leposlovje — izobraževalna sila.
Profesor Janko Košan.
(Konec.)
Že ti kratki podatki nam pričajo, da so takšni spiski prisiljeni in preosebni, da ni moči subjektivnost tolikanj izločiti, da bi nas kdo osrečil z vsaj primeroma objektivnim vodilom. Vrlo pa se pred drugimi odlikuje Schonbachov knjižni spisek (Klassiker der Weltliteratur. Glej njegovo knjigo „Ueber Lesen und Bildung", str. 237—241), ki ni v nobenej zvezi s Pfeilstiickerjevim podjetjem. Iz njega veje celo druga, blagodejna sapa. Tu ne najdeš tistih nesrečnih številnih vrst, vendar se drži blizoma stotnice; dalje je — in v tem prekaša Schonbach vse svoje tovariše — izključena prava učena literatura. Jutrovci so zastopani le po svetem pismu (ki se navadno prišteva k nabožnemu slovstvu), Grki s 13 številkami, Rimljani s 6, Nemci z 22, Slovani s 5 (Prešeren, Srbske narodne pesmi, Puškin, Lermontov, Nekrasov, Mickiewicz), severni narodi s 5, Angleži in Amerikanci s 15, Francozi s 18, Italijani z 8, Španci in Portugalci s 5, Madjarji z 2, krščansko nabožna literatura z 2. Skupno število znaša torej 102, a prijetno nas dirne, ko vidimo, da je pisatelj popolnoma neprisiljeno naletel na to število.
Čeravno nam mora vsakdo pritrditi, da je Schonbachov spisek sestavljen jako previdno, nepretirano in precej objektivno, vendar tudi ni nikoga, ki bi se ž njim popolnoma strinjal. Očitati mu moramo, da je sprejel v svoj spisek imena, ki v prvej vrsti zanimajo slovstvenega zgodovinarja, n. pr. Herodot, Teokrit, Angleži Bunvan, Percy, Steele; a pogrešamo marsikaterega blaga, ki je velike važnosti za našo omiko. Komu se n. pr. niso priljubile pravljice „Tisoč in ena noč" ali narodno blago slovansko sploh, koje občuduje ves omikani svet? Najodličnejše mesto v svetovnem slovstvu zavzemljejo tudi možje, n. pr. Ivan Mažuranič (Smrt Smail-age Cengiča), Fjodor Dostojevskij, Ivan Andrejevič Krvlov, Vizarijon Grigorjevič Belinskij (največji slovanski kritik), Ivan Tur-
genjev, Nikolaj Gogol, Taras Grigorovič Ševčenko (Malorus), Jan Neruda, Božena Nem-cova, Julij Stowacki, grof Žiga Krasinski, grof Aleksander Frcdro. Njim se po pravici pridružujejo Frančišek Levstik, Ivan Gundulič, Stanko Vraz, Peter Preradovič, Avgust Senoa, Aleksej Pisemskij, J. A. Gončarov, Aleksej Kolcov, ukrajinski pesnik Anton Malczcvvski (Marija) in ukrajinski slavček Jož. Bokdan Zaleski, Jož. Ignacij Kraszewski (le nekaj), Henrik Sienkiewicz, Mihael Czajkowski, Frančišek Ladislav Čelakovskf i. dr. — ne glede na žive pesnike slovanske.
Nc smemo se čuditi, da je Schonbach o slovanski književnosti le slabo poučen. Vse, kar ve o njej, zajemal je iz nemških, deloma zelo pomank-Ijivili prevodov, večinoma Reclamovih. Zato mu tudi ne bomo zamerili, da je sprejel v svoj imenik J. N. Nekrasova, pesnika nihilizma, a mnogo odličnejših pa prezrl. — Da se je pa držal kolikor toliko določenega števila 100, zato pa ima tehtnih vzrokov; kajti misel sama na sebi ni napačna, le možje, ki so si to misel v glavo vbili, jo nesrečno izvajajo. Tukaj gre — tako mislimo mi — le zato, da izberemo iz bogatega zaklada svetovne literature najbolje knjige za malo knjižnico, za domačo knjižnico, v katerej je zbranih toliko knjig, da je lahko prečita človek, ki mu skrb za vsakdanji kruh jemlje lepšo polovico njegovega življenja, in ki se lahko brez velikih denarnih žrtev omisli tako knjižnico.—In odkrito izpovemo, da smo namerjavali tudi sami v tem smislu sestaviti tak imenik iz slovenskega, oziroma slovanskega stališča, povabiti imenitne slovenske in slovanske žive knjižnike; da naj svoje misli izrazijo o našej nameri, in da naj stavijo svoje nasvete, za javnost pripravne. A čim natančneje smo preudarjali celo stvar od vseh stranij, tem bolj nam je upadalo srce, in naposled se nas je lotila bojazen, da nas bode kdo uvrstil med tiste abotnike, ki si še dandanes glavo belijo, premišljevaje o krožni kvadraturi ali o „perpetuum mobile".
Največjo preglavico nam je delalo vprašanje: Ali je mogoče sestaviti le jeden spisek, oziraje se na različno stopinjo omike čitateljev? Lubbock si lahko pomaga; njemu je podlaga srednja, ne višješolska omika. Ali taka določba je le opravičena pri znanstvenem slovstvu. Tu je dovolj knjig, ki se izključno ali vsaj v prvej vrsti obračajo do strokovnjaka, tu nahajaš dosti takih spisov, ki so, kakor je citati na naslovnem listu, namenjeni le „širjemu krogu omikancev", zopet drugi so pisani le »za priprosto ljudstvo" ali za »doraslo mladino". Celo drugače je na polji umetnosti sploh in pesništva še posebej. Tukaj je občinstvo raznolično, in dasi visoko izobraženi ljudje mnogo umotvorov bolj ceniti in čislati morejo nego manj izobraženi, vendar smo po milosti boginje umetnosti vsi ravnopravni, ter »narodno slovstvo" ima lepi poklic, da se okleplje celega naroda.
Imenik, ki obsega le proizvode lepe literature, ne srne gledati zgolj na potrebe srednjega stanu, ampak mora ustrezati ravno tako visoko omikanim kakor manj omikanim krogom. — A s tem pa še nismo vseh ovir s pota spravili. Rešiti nam je še celo kopico vprašanj. Kje naj začenja poluomikanec, da ne le razume pesnika, ampak da ga tudi miče tvarina sama? Ali se naj ravna po časoslovnem ali abecednem redu? Ali se naj prepušča brez kažipota naključju, kakor ga je volja? Takih in jednakih vprašanj se ne smemo izogibati, zlasti ker je baš tistim, katerim sreča ni bila tako mila, da bi zajemali iz polne sklede šolskega uka, ki si pa prizadevajo priučiti se temu, kar so zamudili, treba vestnega vodnika in svetovalca, in že radi tega zaslužijo, da se za-nje najbolj brigamo.
Da se je sestaviteljem knjižnih imenikov v prvej vrsti ozirati na različne stopinje omike čitateljev, čutili so dobro razsodni možje. Omeniti nam je med drugimi profesorja
G. Droysen, ki pravi:1) „Dieses Verzeichnis ist riach dem verschiedenen Charaktor des lesenden Publicums zu gruppiereu, und zvvar so, wie es etwa ein Musiklehrer machen wiirde, der seinen Seliiilern ein Verzeichnis der Compositionen gibt, die er ihnen zu executieren empfiehlt, wo er dann mit dem leichter Spielbaren und leichter Verstand-licheu beginnt und zum Schwereren und Schvvierigeren fortschreitet". Jednakih mislij jo modroslovec E. pl. Iiartmann rekoč:3) „Um den loblichen Zweek: autoritative Anleitung zu guter Lectiire fiir Halbgebildete zu fordern, vvare etvva folgender Weg einzuschlagen. Es ist zunachst die Bildungsstufe genau festzustellen, fiir welche die Anleitung bestimmt ist, z. B. die Bildung der hoheren Tochter- und Biirgerschule, weleho ungefahr den An-forderungen der Einjiihrig-Freiwilligen-Priifung cntspricht". Kdor stvar le površno presoja, temu zdi se Hartmannov nasvet jako umesten, češ da nam je to težavno vprašanje najlažje rešiti v zvezi z učnim in izobraževalnim smotrom naših učilišč, da razločujemo n. pr. stopinjo omike občne ljudske, meščanske, srednje in visoke šole. A na natančnejši pogled kmalu vidimo, da je nespametno, se tam, kjer gre za kolikor mogoče obče veljavne nasvete, pretirano natančno držati obstoječih, a dokaj različnih šolskih uredeb.
Nekateri književniki, ki jemljo tudi praktično stran knjižnih spiskov v poštev, skušajo ustreči občnim potrebam čitateljstva s tem, da je razvrstijo glede na različne stopinje omike v tri istosredne kroge. Prva skupina obsega tiste leposlovne klasike, katere umeva priprosti narod, ki se je šolal v ljudski šoli. Večina za to stopinjo izbranih knjig je primerna tudi za mladino.
Druga skupina se ozira na potrebščine inteligentnega meščanskega stanu, tretja pa obsega ona dela, ki so razumljiva do cela izobraženim možem. — A pomisliti moramo, da nam ni moči shajati z 20 skupinami, nikakor ne s tremi. — Stoprv ako v nemar ne puščamo vsakdanjih opravkov, starosti, spola čitateljev, zajdemo v pravi labirint, iz katerega ne najdemo izhoda. Čuditi se še moramo, da spisatelji te vrste ne zahtevajo od naših pesnikov, naj tlado na načelni list nove knjige tiskati, da je namenjena nežni mladini ali mladeniču ali devici, da je delo pripravno le za zakonsko ženo ali priletnega moža.
Tako smo torej v malo besedah posneli in ponovili razloge, ki so nas oplašili, da nismo liki drugim, kateri so se s tem vprašanjem bavili, spisali jednak knjižni imenik z ozirom na naše domače razmere in potrebe. Vprašanje o »najbolj i h knjigah" se ne da rešiti. Pri vsem tem pa je težnja, izbrati za narod primernega izobraževalnega leposlovnega berila, neizmerne važnosti in baš v sedanji dobi realizma, naturalizma in materijalizma naravnoč potrebna. Vse ! prizadeve, ki imajo nalogo blagonravje in prosveto človeško pospeševati, so vesoljnej omiki v prid; zato moramo vsako podjetje, ki nas približuje glavnemu smotru, z veseljem pozdravljati. Ta glavni smoter pa, do katerega nas dovajajo vsa pota in vse stezice, more biti zgolj sama omika v najboljšem in najblažjem pomenu besede, ona omika, ki obljemlje vse, prostaka in plemiča, učenjaka in neveščaka, staro in mlado; in med vsemi viri takšne omike — kolikor je moremo zajemati iz knjig — bodo neminljivi umotvori pesniški na |veke zavzemali naj odličnej še mesto.
Završujoč svojo razpravico prosimo častite čitatelje in čitateljice »Popotnikove", da blagovolijo sami popraviti tiskarske pogreške, ki so se vrinili tu in tam, večkrat na kvar umevnosti stavka. Tudi odkritosrčno priznavamo, da ima spis dosti pomanjkljivosti, a tolaži nas zavest, da smo s svojim okornim peresom morebiti vzbudili v tem ali onem čitatelji večje zanimanje za leposlovje sploh in za leposlovje slovensko posebej, da je odslej bolj čisla, podpira in med rojake širi. Ako smo to dosegli, je majhen trud, ki nam ga je prizadela ta razpravica, obilo poplačan.
') Pfeilstiicker, „Die hundert besten Biicber, str. 2.
'*) N. n. m. str. 8.___
Cesarska pesem.
(Za. višjo stopnjo.)
Ker je cesarska pesem izraz čustev vsakega domoljubnega Avstrijanca, je tudi treba, da jo vcepimo v srca mladine, da se nje vzvišene misli spojijo z mesom in krvjo. Če hočemo to doseči, moramo mladini pesem umevno raztolmačiti, pri vsaki ugodni priliki pa ponavljati. Najugodnejša dneva pa sta 18. avgust in 2. december (4. oktober kot godovni dan pade navadno v šolske počitnice). Spominjajmo se radi te svete dolžnosti in odzivajmo se jej po moči.
I.	Uvod. V vsaki šolski čitanki imate proti konci pesem, katero ste že večkrat slišali in tudi peli. Katera pesem je to? Zakaj se imenuje cesarska pesem?
II.	Smoter. Danes si bodemo vsebino cesarske pesmi natančneje ogledali. (Čeravno učenci višje stopnje pesem že na pamet znajo, je vendar dobro, da vzamejo knjige na klop, ker ložje spoznavajo po ločilih skupino mislij in duh ima oporo.)
III.	Razprava. Povej mi 1. kitico (na pamet)! Kako se glasite prvi dve vrstici? Ti vrstici izražate željo. Kdo česa želi? (Mi, avstrijski državljani.) Česa želimo? (Da bi nam Bog ohranil in obvaroval cesarja.) Kaj še? (Da nam Bog ohrani in obvaruje tudi Avstrijo.)
Sh vata nje. Povej mi to željo s prosto besedo! (Mi želimo, da bi nam Bog presvetlega cesarja ohranil še mnogo let in ga obvaroval vsake nezgode; želimo pa tudi, da bi naše države ne zadela nobena nesreča (kakor: vojska, kuga, potresi, povodnje i. t. d.).
Kako se glasite drugi dve vrstici? Kaj izražate? (Željo.) Kako naj nam.presvetli cesar gospodarijo? (Modro.) To se pravi: dajejo nam naj modre in dobre postave. S čegavo pomočjo? Zakaj pa to želimo? (Ker ljudstva brez vere ne spoštujejo in spolnu-jejo zakonov, in verno ljudstvo ne spoštuje brezvernih zakonov.) Zato prosimo, naj Bog razsvetli presvetlega cesarja, da nam bodo dajali modre zakone.
Sliva tanje. Želimo, da bi Bog razsvetlil presvetlega cesarja, da bi nam dajali dobre in modre zakone.
Povej mi tretji vrstici! Kaj izrekamo s tema vrsticama? (Sklep.) Kaj hočemo braniti? (Krono.) Krona pa je znamenje oblasti, katero ima kaka višja oseba, kakor imajo n. pr. škofje posebne škofovske kape itd. Kakšno krono hočemo braniti? (Dedno.) Kaj pa to pomeni „dedno"? (Podedovano od očeta, dedov, pradedov.) Ali imajo državljani dolžnost, samo krono braniti ? (Življenje, pravice in imetje cesarjevo.)
Sli vata nje. Hočemo braniti življenje in pravice cesarjeve.
Kako se glasite zadnji vrstici? Kako je ime naši cesarski rodovini? Kako bi s'e lahko rekli namesto „s habsburškim tronom" ? (S habsburško rodovino.) Kaj bo vedno s habsburško rodovino? (Sreča.) Kakšna sreča? (Trdna.) Kdo bo imel to srečo? (Avstrija.) Zgodovina nam kaže, da vlada slavni habsburški rod že nad 600 let v Avstriji in prenaša z zaupanjem v Boga vse težave, ki zadevajo dežele. Prišli so že dnevi, ko so ljudje mislili, da je Avstrije konec; ali vstala je zopet veličastna in trdna,
S h vat a nje. Dokler bo vladal v Avstriji habsburški rod, smemo upati, da bo sreča pri nas.
S h vata n j e cele kitice. Avstrijanci želimo, da bi nam Bog ohranil presvetlega cesarja še mnogo let in da bi obvaroval njih in deželo vseh nesreč. Želimo pa tudi, da bi jim Bog dal modrost in moč k vladanju. Mi pa hočemo cesarjeve pravice braniti, ker, dokler nas bodo vladali llabsburžani, smemo upati, da bomo srečni.
Dalje na strani 376.
Ura	Šolsko					
	prvo		drugo		tretje	
	neposredno	posredno	neposredno posredno		neposredno	posredno
1.	Vaja 1+1 za prištev. števil 1, 2, 3 na spomin	Vrsta: 1+14 1+1+1= 2+1+1+1+1= itd.	Oblečene nal. z daljšim sklepom za množenje (2. rač., 15)	Vaja lxl v obliki n. pr. 3X2=6 (2. rač., 37, 38, 39)		Vaje: 76-54 (2. rač., 28)
2.	Vaja 1+1 za prištev. števil 1, 2, 3 na spomin	Vrsta: 1+1+1+1+ 1+1 2+1+1+1+ 1 + 1 itd.	Oblečene nal. z daljšim sklepom za množenje (2. rač., 15)	Vaja 1 x 1 v obliki n. pr. 3X2=6 (2. rač. .37, 38, 39)		Vaje : a) 4kg 58dhj — 23dkg ' b)	4S 58J — 23J c)	458 — 23 (3. Rch., 28)
3. 4. 5.		Vrsti: 1+1+1+1 + 1= 1+4=. itd. 1+1+1+ 1+1+1= 1+5 itd.		detto.		Vaje: a)	ibj-Mdhj b)	4S — 17 j c)	400 - 17
	Merjenje z metrom, de-eimetrom na telesih a) v sobi, b) geom.	Vrsti: 1+4=1+1+ 1+1+1= itd. 1+5= 1+1+1+ 1+1 itd.	Oblečene nal. sklep na raz-J loček (2. rač., 34)	detto.		Kratko ponavljanje vaj prvih 3 ted. z brezimen, števili
	Vaja 1+1 za 1, 2, 3 kratko na spomin Merjenje z m, dm, ocena dolgosti	detto.	Mešane oblečene naloge (2. rač., s. 35, 1. skupina)	detto.		Vaje iz vseh znanih stopenj za odštevanje na pamet (3. Rchb., 30)
	Prištevanje števil 1, 2, 3, na spomin; prištevanje števil 4 in 5 — Merjenje z metrom, decimetrom, ocenjevanje dolgosti		Oblečene naloge a) z daljšim sklepom za množenje, b) sklep na razloček, c) na-mešane -— Vaje lxl, kratko n. pr. 2x3=6		Nadaljevanje odštevanja na pamet	
(Daljo.)
1 e t	O					
četrto		peto		6. 7.	in 8.	3
neposredno	posredno	neposredno	posredno	neposredno	posredno	4) H
	Vrste za [tri števanje n. pr. 54+23 T7+23 itd.		Razširjanje in krajšanje dec. ulomk. n. pr. 3-4 = 3*40 = 3-400, 3-400 = 3-40=3-4 (4. Rchb. 49)		Računi o kme tijstvu vsako uro navadno 1 nalogo	
	Število (n. pr. 6542) se napiše večkrat (n. pr. 5krat) in se sešteva		Razširjanje in krajšanje dec. ulomk n. pr. 3-4=3-40 = 3-400, 3-400 = 3-40=3-4 (4. Rchb., 49)		detto.	
	Oblečene nal. za pismeno sešt. (4. Rchb. 16, 17), odgovor se napiše		Zimenenje decimalnih ulomk. n. pr. 4-36 in 2-3 4-36 „ 2-30 (4. Rchb., 50)		detto.	12.
	detto.	Op. Pri popravi se posname pravilo za sestev. dec. ulomkov	Seštevanje mnogoimen. števil v dec. obliki (4. Rchb., 14)		detto.	
	Namešane obleč. nal., odgovor se napiše (4. Rchb., 18)		Seštevanje dec. ulomk., čisto in upor. (4. Rchb., 50, 51)		detto.	
Vrste za pismeno prištevanje — Oblečene naloge a) za pismeno seštevanje, b) namešane		Razširjanje, krajšanje, zimenenje in seštevanje decimalnih ulomkov		Računi o kmetijstvu		
(Daljo sledi.)
Povej mi drugo kitico! Povej mi prvi vrstici! Kako bi lahko rekli namesto »srčno stoj"? (Poteguj, bojuj se srčno.) Zakaj? (Za dolžnost in pravico.) To se pravi: vsak naj zvesto izpolnuje svoje dolžnosti in brani svoje pravice.
Povej mi drugi dve kitici! Kaj pomenijo besede: desnico dvigniti v boj ? (Prijeti za meč in se bojevati.) Kako se moramo bojevati? (S srčnim upom.) Kaj to pomeni? (S trdnim zaupanjem, da bodemo zmagali.) Te štiri vrstice izražajo zapoved, dolžnost, katero ima spolnovati vsak državljan.
S h v a tanje. Vsak državljan je dolžan spolnovati svoje dolžnosti in braniti svoje pravice; če je treba celo z mečem v roki. — Da smemo s trdnim zaupanjem iti v boj za srečo domovine, to nam potrdite tretji dve kitici.
Povej jih! Kaj pomenita besedi: iz viharja? (Iz boja.) Kako so se torej Avstri-janci vedno bojevali? (Slavno.) Primeri: Leonida, Herman in Henscl itd. Tako so delali naši pradedje in očetje in tako storimo tudi mi, da nas bodo slavili poznejši rodovi.
Kako se glasite zadnji vrstici? Kaj moramo dati za dom in cesarja? (Blago in kri.) Kaj pomeni beseda »blago11 ? (Imetje, premoženje.) Primeri: Kartaginke pri zadnjem obleganji Kartagine, kmet z mošnjo pri cesarji Jožefu, dekle, ki ni imelo drugega, pa je prodalo [svoje lepe lase, da je pomagalo domovini itd. Katero besedo bi lahko postavili namesto „kri"? (Življenje.)
S h v a tanje. Ako pride sila, dajmo za cesarja in domovino svoje imetje in življenje; sramota vsakemu strahopetcu in sebičnežu, skopuhu!
S h vata nje cele kitice. Hočemo braniti svoje pravice in spolnovati svoje dolžnosti; če bo treba, pa dati za cesarja in domovino imetje in življenje.
Kako se glasi tretja kitica? Povej mi prve štiri vrstice! Kaj naj varuje? (Meč.) Čegav meč? (Vojščaka.) V katerem sklonu stoji besedica „vojščaka" ? Povej mi pridevnik za to besedo! (Vojščakov.) Kaj naj varuje vojščakov meč? (Kar si pridnost za-dobi.) Ali si že videl pridnost? Kaj pa? (Pridnega človeka.) Povej mi s prostimi besedami misel teh vrstic! (Vojščakov meč naj varuje, kar si pridobi priden človek.) S katerim skupnim imenom zaznamujemo ljudi, ki se žive s svojimi rokami? (Rokodelci.) Kateri stan naj varuje rokodelce? (Vojaški.) Ali še imamo v državi kak drug stan? (Učenjaški.) Naštej mi nekatere iz tega stanu! (Učitelji, duhovniki, pesniki, slikarji itd.) Ali delajo ti tudi z rokami, kakor rokodelci? S čim naj koristijo ti ljudje državi? (Z bistrim umom.) Kako imenujemo dela, s katerimi se pečajo ti ljudje? (Umetost, znanost.) K umetnim delom prištevamo lepe podobe, kipe, stavbe; k znanostim pa lope in poučne spise.
Shvatanje. Želimo, da bi rokodelci in učenjaki mirno opravljali svoje delo.
Kako se glase sledeče štiri kitice? Kako bi lahko rekli namesto: Slava naj deželi klije? (Dežela naj postaja vedno bolj slavna.) Katere besede bi postavili lahko namesto »blagor"? (Blagostanje, sreča.) Kaj pomenijo besede: kar solnce jo obsije? (Cela.) Kaj želimo mirnej Avstriji? (Naj cvete.) Ali zamore dežela cvesti ? Povej mi pravi pomen teh besed! (Avstrija naj postaja lepša, bogatejša.)
Shvatanje cele kitice. Želimo, da bi rokodelci in učenjaki mirno opravljali svoje delo, ker le takrat bo naša domovina slavna in srečna.
Povej mi četrto kitico! Kako se glasite prvi kitici? Kaj izražate? (Tirjatev, zahtevo.) Kdo se naj sklene? (Ljudstva.) Avstrija ima toliko različnih narodov pa tudi veroizpovedanj, kakor nobena druga država. Ali če hočemo sebi in državi koristiti, ne smemo sovražiti ne Nemcev, Ogrov, ne Italijanov in drugovercev, ampak vsi skupaj delovati, ker pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. To nam izražate tudi drugi vrstici. Kako se glasite? Kdo se spominja reka našega presvetlega cesarja? [Kako se glasi? („Z združenimi močmi".)
Kako se glase zadnje štiri vrstice? Kaj pomenja beseda „vez"? (Vezilo, zveza.) Kaj pomenja beseda „brate"? (Ljudstva.) Kakšna vez naj veže ljudstva? (Edina.) To se pravi? (Samo jedna.) In kam nas vodi ta vez? (Do jednega cilja.) Kaj je „eilj"? (Namen, želja.) Kateri je ta jedini namen? (Živi cesar, živi domovina.) Kaj to pomenja? (Blagor in sreča naj obdajeta cesarja in domovino.) Kaj izraža zadnja vrstica? (Prerokovanje, da bo Avstrija na veke.)
S h vata nje cele kitice. Ako se bomo Avstrijanci med seboj ljubili in podpirali, tedaj bo tudi naša mila domovina še dolgo, dolgo srečna in močna.
Kako se glasi peta kitica? Povej mi prve štiri vrstice! (Postavi mi za izraz „za-ročnica" drugega z istim pomenom! (Soproga, žena, cesarica.) Kaj pomenjate besedi: ene misli? (Svetla cesarica imajo iste misli, kakor presvetli cesar; namreč, svoje državljane srečne storiti.) Ene krvi pa sta presvetli cesar in cesarica zato, ker sta si sorodna; mati presvetlega cesarja in mati presvetle cesarice sta si bili sestri. Kaj pome-njajo besede: Polna dušne žlabtnosti? (Presvetla cesarica imajo veliko lepili dušnih lastnosti.) Imajo zares blago srce, in mnogo lepih izgledov nam to potrjuje.
S h vata nje. Ravno tako kakor presvetli cesar, skrbijo tudi preblaga cesarica za srečo državljanov. ■— Zato pa tudi izražamo v sledečih vrsticah jedno najlepših želj; kako se glasi ? Mi se čutimo preslabe, da bi mogli kedaj vrniti vse dobrote, katere smo sprejeli in še sprejemamo iz rok presvetlega cesarja in cesarice; zato prosimo Boga, naj podeli najvišjo srečo njima, kakor celemu habsburškemu rodu.
Shvatanje cele kitice. Ravno tako kakor presvetli cesar, skrbijo tudi preblaga cesarica za svoje državljane; zato pa prosimo Boga, naj jima in celcj habsburški hiši povrne on, ker mi smo preslabi.
IV.	Ponovitev vsebine posameznih kitic.
V.	Estetično predavanje.
Pri poni nj a. Nemški je zložil to pesem Gabriel Seidl, rojen na Dunaji, potem nekaj časa profesor v Celji. Pozneje je bil poklican na Dunaj kot cesarski uradnik, bil od cesarja odlikovan in je umrl 1. 1875. 71 let star. Pesem je nastala 1. 1854.
Napev je napravil Jože Haydn, tudi Dunajčan.	V. Pulko.
---
Društveni vestnik.
Iz Črešnjevca. Lepo število društvenikor se je vdeležilo zborovanja našega učiteljskega društva v Slovenski Bistrici dne 14. t. m. — bilo nas je 22.
Kot gostje so bili navzoči gospa in gdč. hčerki vrlega našega predsednika in gospod J. Rasteiger, slovenjebistriški šolski ogleda.
Ob deseti uri otvori gospod Polanec zborovanje prisrčno pozdravljajoč navzoče, predstavi gdč. Romano Ozano, na novo nameščeno učiteljico iz Črešnjevca, potem pa zgoraj navedene goste. V sledečem nagovoru omeni barona pl. Iviibecka, bivšega c. kr. namestnika in nas pozivlje, da mu ohranimo vsi hvaležen spomin, ker je v teku svojega namest-ništva veliko dobrega ukrenil za šolstvo in je bil prijatelj učiteljev, čemur pritrdimo s tem, da se dvignemo raz sedežev.
Zadnji zapisnik se odobri in več dopisov se vzame na znanje. Potem sledi zanimivo in izborno
predavanje dr. T. Bergmann-a, bistriškega zdravnika, „o nalezljivih boleznih".
Ravno 1 leto je preteklo, odkar nam je omenjeni gospod doktor dal priložnost slediti z največjo pozornostjo njegovim razpravam. Govoril je takrat o kužnih boleznih sploh, ter nam raztolmačil, kako nastajajo in kako vplivajo na človeka. Predsedniku se je posrečilo v drugič pridobiti tega za občni blagor toli vnetega in šoli in učiteljstvu naklonjenega gospoda. Hvaležni mu moramo biti za to prizadevanje, kajti ravno v tem predmetu treba nam je večjega znanja, da se bodemo zamogli uspešno zoperstavljati kužnim boleznim, bodisi v šoli ali pa v rodbini. V svojem blizo poldrugo uro trajajočem predavanji je gospod doktor natanko opisal simptome kužnih bolezni, ki se v naših krajih pogosto širijo, in nam je razlagal, kako se jih obraniti in jih zatirati.
Sedaj sta prišla na vrsto gospoda delegata Dru-zovič in Koropetz. Prvi je poročal o glavnem zboru štajerskega »Lehrerbunda", a drugi o zborovanji naše »Zaveze". Veliko zanimivega smo slišali iz njih ust in gospod Koropetz nam je tako toplo priporočal knjižnico za mladino, da bode gotovo večina navzočih si to knjižnico naročila. Vsi skupaj pa se moramo truditi, da jej pridobimo tudi drugih naročnikov in kdor se čuti dovolj zmožnega, naj tudi duševno dela za to velevažno podjetje.
Prihodje zborovanje bode 9. januvarja 1896.
__________J. P.
Iz ljutomerskih goric. Glavni zbor ljutomerskega učiteljskega društva se je vršil v četrtek, dne 5. decembra ob povoljni udeležbi članov, kojih se je sešlo 14. Zborovanje so počastili s svojo navzočnostjo tudi 4 gostje: častita gospoda kaplana Ozmec in Brglez, veroučitelja v Ljutomeru, gospod okrajni šolski svetovalec Božič od Male nedelje in gospod Majcen, pomožni učitelj na Cvenu. Društveni predsednik gospod nadučitelj Robič, je pozdravil navzočnike, osobito častite goste.
I.	Zapisnik zborovanja z dne 7. novembra se prečita in odobri.
II.	Predsednik naznani sledeča dopisa:
a)	Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane se zahvaljuje za podporo (10 gld. 38 kr.), poslano za ponesrečene po potresu v Ljubljani.
b)	Bukvama Manz na Dunaji dopošlje 4 pe-dagogične knjige v pregled oziroma v naročbo; predsednik priporoča posebno ono o sredstvih v dosego dobre šolske discipline.
III.	Predsednik poroča o delovanji društva v letu 1895. Poročilo naglaša pospeševanje vzajemnega duševnega izobraževanja društvenikov in vseh šolo in učiteljski stan zadevajočih koristi ter gojitev ko-legijalnosti med učiteljstvom ljutomerskega in sosednih okrajev. V to svrho je imelo društvo v tem letu 10 dobro obiskanih zborovanj, pri katerih smo slišali 7 podavanj in 4 poročila o pedagogiških in drugih stvareh iu izposlovali smo 7 slučajnih nasvetov. Vrh tega smo imeli 2 posvetovanji o vprašanjih za okrajno učiteljsko konferenco. Vse obravnave društvenih zborovanj so se objavljale v »Popotniku". Društvo šteje danes 23 pravih in 1 častnega člana. Poročilo priznava, da je velika večina članov letošnja zborovanja prav marljivo obiskovala in se za društvo hvalevredno zanimala. Želeti je, da bi se isto zanimanje in navdušenje za društvo pri vseh učiteljih in učiteljicah ljutomerskega okraja ne samo ohranilo, ampak tudi še povekšalo, tembolj, ker se bližamo veselemu trenutku, da hode društvo dostojno obhajalo 251et,nico svojega obstanka. (Glasno pritrjevanje.) — Gospod Karba poroča o gmotnem stanji društva. Letni račun se odobri.
IV.	Vršila se je volitev odbora. Izvolil se je za predsednika zopet gospod naduditelj Robič, ki
je volitev vsprejel z obljubo, da se bo potrudil še zanaprej v korist društva, šole in učiteljstva. Na dalje so bili izbrani gospod Kryl podpredsednikom, gospod Karba blagajnikom in gospod Čeh tajnikom.
V.	Gospod nadučitelj Pušenjak podal nam je v svojem govoru »o medu" prav zanimivo kultur-historično črtico o tej zdravilni hrani, katero hvalijo in častijo najstarše listine, kakor sv. pismo, egiptovski papvrus in mitologija, pa tudi najboljši j>isci paganov, kakor tudi koran mohamedancev. Nadalje naglaša veljavo medu pri Slovanih, oziroma pri Slovencih, v srednjem veku in v novejšem času ter nam pokaže, kako se med v domačem zdravilstvu z dobrim uspehom rabi in nas opozarja na slavnega župnika Kneipp-a, kateri je tudi velik prijatelj medu. Naštel nam je tudi vse one lastnosti, katere ima med kot živilo. Ko še nas je iz svoje lastne prakse seznanil z raznimi načini pridelovanja in z znamenji pristnega medu, prepustil nam je 5 steklenic različnega medu, kojega je pridelal v svojem šolskem bučelnjaku, da ga pokusimo — in zborovalci, kakor častiti gosti smo kar s kruhom segnili po tem sladkostnem življenskem balzamu. — Predsednik podavatelju, kateri slovi kot šolski vrtnar in praktičen bučelorejec, zahvali na kaj zanimivi razpravi, kakor tudi za prav sladki zaju-trek, katerega nam je s svojim izvrstnim pridelkom priredil. (Živahno odobravanje.)
VI.	Prihodnje zborovanje se določi na četrtek, dne 9. januvarija 1896. — Želimo društvu dobro srečo v novem, oziroma jubilejnem letu! Ev.
Zreče. Učiteljsko društvo za konjiški okraj zborovalo je dne 19. listopada v slovenski šoli konjiški pri precej obilni vdeležbi. Predsedoval je načelnikov namestnik, gospod Ludovik Tribnik, nadučitelj v Zrečah, ki je zborovanje s kratkim pa jedrnatim nagovorom otvoril, spominjajoč se goda presvetle cesarice Elizabete in povdarjajoč našo ljubezen in zvestobo do prevzvišene cesarske hiše. V znamenje lojalnosti zadoneli so živio-klici in zapela se je 1. in 5. kitica cesarske himne.
Na to predstavila in pozdravila sta se nova člana in sicer gospod Rihard Kokot, učitelj pri Sv. Duhu v Ločali in gospod Svojimir Smudrl, učitelj v Zrečah.
Gospod predsednik prečita potem dopis načelnika gospoda Pavla Leitgeb-a, nadzornika v Celji, kateri se vsled preobilnega posla in napora v svojem delokrogu odpoveda načelništvu in društvo zagotavlja, da ostane tudi naprej njemu prijatelj in da si bode prizadeval društvu po svoji moči koristiti.
Dragi tovariš, ta izjava presenetila je vse navzoče in občna tihota je zavladala po dvorani; kajti čutili smo vsi, da nam je v prihodnje zagotovljena nenavzočnost preljubljenega nam načelnika in nadzornika. — Gospod namestnik spominjal se je v
jedrnatih hesedah zaslug, koje ima odstopivši načelnik za naše društvo, ki je pod njegovim vodstvom razcvelo v sedanji ponos. Voditelj tega zborovanja priporočal je, da se društvo odzove svojej dolžnosti ter na primeren način izkaže bivšemu načelniku svojo hvaležnost. Vsled tega bil je nasvet gospoda Seidlerja, da naj ga društvo proglasi svojim častnim članom, z velikim navdušenjem in živio-klici soglasno sprejet. Ob jednem se je gospod Seidler pooblastil, da ta sklep takoj brzojavnim potom naznani gospodu nadzorniku in da se novemu častnemu članu preskrbi na stroške društva primerna diploma,
V odbor bili so voljeni: gospod Ludovik Trib-nik načelnikom; gospod Radoslav Jurko namestnikom; gospod Al. Seidler blagajnikom; gospod Svojimir Snudrl tajnikom; gospod Lovro Serajnik st., gdč. Milka Pirnat in gospod Anton Eberl odbornikom.
Po volitvi sledili ste poročili gospodov delegatov. O zborovanji „Lelirerbunda" poročal je gospod Seidler, a o „Zavezi" gospod Brinar. Obe poročili bili ste jedrnati in natančni in gg. referentoma izrekla se je občna zahvala in priznanje.
Račun je pokazal, da ima društvo do sedaj 88 kr. prebitka; toraj je očiten dokaz, da je, kakor skoraj povsod, tudi tukaj vplačevanje letnine jako mlačno. Dragi tovariši in tovarišice, požurimo se in ne delajmo si sramote.
Nasvet gospoda Brinarja, da se letuiua zviša na 1 gld., se je soglasno sprejel, kakor tudi nasveta gospoda Seidlerja, da se ima vsak zamujenec ali odsotnež pravočasno z dopisnico opravičiti in da ima vsak novi član plačati 5U kr. pristopnine.
Konečno se sklene, da se ima vršiti prihodnje zborovanje v božičnih počitnicah. Pričakujemo torej o božiči brezizjemne vdeležbe! Na svidenje!
Svojimir.
Od Savinje. Dne 19. p. m. imelo je savinjsko učiteljsko društvo svoje zadnje letošnje zborovanje pri sodrugu gospodu Sadniku poleg savinjskega mosta. Vdeležba je bila pičla, kar nas je tem bolj neprijetno iznenadilo, ker doslej pri našem društvu ob ugodnem vremenu to ni bilo v navadi. Pogrešali smo več sicer rednih obiskovalcev društvenih sej, pa le jednega zaradi bolezni. Da so se gospodičine koleginje — izvzemši tudi v tem pogledu mame gdč. C. iz Št. Pavla — odlikovale po svojej odsotnosti, je itak že običajno. Obžalujemo pa, da se nam je sicer za društvo vneti tovariš, gospod K. v R. popolnoma izneveril. Kaj je temu vzrok? Nihče ga ne more pogoditi — in vendar je tako. „Orga-nizujmo se", je dandanes geslo vsem stanovom, mi jedini v tem pogledu vendar ne bodemo popustljivi. —
Predsednik se v otvorilnem nagovoru spomni imendneva Njih veličanstva presvitle cesarice. V
znak udanosti se vsi navzočniki dvignejo raz sedeže ter zakličejo gromoviti „živio". Potem naznani, da je dosedanji vestni tajnik gospod S. Pečar odšel na novo službeno mesto v Št. Lorenc v Slovenske gorice. (Čestitamo mu k povišanju ter mu želimo v njegojem novem delokrogu obilo sreče.) Vsled tega bode treba nove volitve. Nadalje predstavi novo pristopivšega uda gospoda Šmida iz Št. Pavla, kojega smo živahno pozdravili. Zdaj nastopi gospod Šijanec ter poroča o letošnji skupščini „Zaveze" v Novem mestu, sklicuje se na podobna poročila v Popotniku. V obče pa je ista res sijajno uspela. Gospod Zotter interpeluje zarad res žalostnega gmotnega stanja zaveznega glasila. Ta prikazen ni nič kaj častna za slovensko učiteljstvo. Tu bode vse-kako treba že iz ozirov na stanovski ugled kaj storiti. Splošno pa je bilo mnenje, da se bode moralo glede plačevanja naročnine pri našem listu uvesti bolj stroga praksa, tudi za slučaj, da se število naročnikov skrči. Bolje je manjše število vestnih in točnih naročnikov, kakor pa vmes mnogo takih, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti.
Nadejali smo se tudi, da bomo kaj zanimivega slišali o društvu „Selbstliilfe", pa žal, da gospod poročevalec ni bil navzoč. To društvo nam je po svojem bistvu prav všeč ter zasluži, da se tudi slovenski učitelji zanj malo pobrigajo. Žal, da se o tem le malo čuje.
Naposled sproži gospod Meglic z nova misel, naj bi se na naših šolah pouk v domovinoslovji bolj jedinstveno uredil. V to svrho naj sestavi vsak šolski vodja društvenega okoliša po jednotnem načrtu domovinoslovne črtice o svojej šolski občini. Ti odlomki naj se potem združijo v celoten spis, ki se naj da tudi natisniti, kadar razmere to dopuste. Prihodnje zborovanje bode meseca majnika na Vranskem.	?
Črešnice. [Konec.] *) Po tem dolgem nagovoru se preide k dnevnemu redu, ki se vrši nastopno:
I.	Pevski zbor odpoje Nedvedovo „Na okno trka ptič droban".
II.	Zapisnik o zadnjem zborovanji so sprejme.
III.	Društvene reči.
a) Odlok si. c. kr. okr. glavarstva v Celji, s katerim se društvo pozivlje v osmih dneh poročati, od kedaj da je sedež društva v Vojniku. Na to je predsednik takoj odgovoril, da se v smislu § 4. in 22. društvenih pravil, torej popolnoma prav postopa.
bj Bivši c. kr. namestnik, Nj. ekscelenca baron Kiibeck je poslal pismeno zahvalo na čestitko povodom njega 251etnice.
c) Kakor sem v 12. številki letošnjega „Popot-nika" poročal, se je pri zborovanji 4. junija t. 1. v Št. Jurji vsled vprašanja, kojega je nekdo poslal
*) Po neljubi nepriliki zakasnilo. Ured.
za našo „vprašalno skrinjico", namreč, kaj da je s tistimi odstotki, katere je banka »Slavija" pred nekaterimi leti obljubila od zavarovalnine članov »Zaveze" plačevati dotičnim učiteljskim društvom, sklenilo, da naj predsednik o tem natančneje poizve pri glavnem zastopu banke „SIavije" v Ljubljani. Predsednik, gospod A. Brezovnik se je odzval temu naročilu in mu je banka „Slavija" čez dalj časa poslala ugoden odgovor. Banka seje zavezala, od vsakega društvenika plačevati po 2°/0 letne zavarovalnine ter je ob jednem poslala 10 gld. 40 kr. kot prispevek za tekoče leto. — Posamezna učiteljska društva si torej lahko zagotovijo prav lepe stalno letne dohodke; delovati nam je treba samo na to, da se prav mnogo društvenikov zavaruje pri banki »Slavij i".
č) Ormoško učiteljsko društvo je poslalo vsled smrti Boštjana Kregarja pismeno sožalje (klici: živio, dr. Brn!)
d) Po pokojnem blagajniku B. Kregarju prevzeti društveni računi kažejo 25 gld. prebitka ter se gospodu Brinarju naroči, da vodi do konca leta društvene račune.
ej Ker se je vendar nekaj šol tudi na Spodnjem Štajerskem pomaknilo iz 3. v 2. plačilni razred, se glede na dotični sklep ob priliki zadnjega zborovanja niso storili nikakoršni koraki.
IV. Gospod S ah je poročal o letošnjem glavnem zborovanji »Zaveze" v Novem mestu in gospod I g 1 a r o letošnji glavni skupščini »Lehrerbund-a" v Voitsbergu. Obe poročili ste bili natančni, vestni in zanimivi. — K poročilu o zborovanji »Zaveze" se oglasi gospod Brezovnik rekoč, da se naše društvo, kot duševni oče »Zaveze" s ponosom ozira na svojega sinčka. Šteje si pa tudi v dolžnost, natančno zasledovati vse njegovo dejanje in nehanje. Na vsako pego, ki se prikaže na obrazu tega »sinčka" imamo takoj opozoriti, da se potem odstrani. Oziraje se na vse to, si šteje govornik v dolžnost, tukaj javno opozoriti na nastopno:
1.	Nikakor ni prav, da upravni odbor »Zaveze" ne priobčuje podrobnih letnih računov »Zaveze" in ,Popotnika".
2.	Z imenovanjem novih častnih članov »Zaveze" naj se sedaj nekaj časa počaka in nihče naj se ne imenuje častnim članom, dokler se ni dotični predlog sprejel od upravnega odbora. — Pri tej priliki si štejemo v dolžnost, slovesno izjaviti, da s tem nikakor ne merimo niti na jednega, niti na drugega sedanjih častnih članov, kajti vsi priznavamo njih izvanredne zasluge za »Zavezo" in za slovensko učiteljstvo ter se s ponosom oziramo na nje.
3.	„Zaveza" naj deluje na to, da kmalu ustanovi p o d o d se ke z a posamezne kronovine.
Na to predsednik zahvali oba poročevalca, ki sta se vestno odzvala svoji nalogi, kakor tudi drugim trem delegatom, ki so zastopali društvo pri glavnem zborovanji »Zaveze" ter izrazi še posebno zahvalo
gospodu Štrukeljnu, daje na čast društva prevzel govor o priliki glavnega zborovanja »Zaveze".
V.	Iz naše vprašalne skrinjice.
a)	Ali res ni treba kolekovati službene tabele kot prilogo kompetenčnej prošnji? — Ne, ker ista se ima smatrati kot uradna priloga.
b)	Ali se podučiteljem(icam) pri izvanrednem povišanji stalnim učiteljem (icam) vračunjajo tudi tista leta, koje so slučajno poprej služili kot def. učitelji(ice) ? — Društvo se pridruži mnenji gospoda Štrukeljna, ki pravi, da ne: kajti drugače bi se lahko med seboj zmenili, da bi učitelji z 10 def. leti prosili za podučitelja in mladim podučiteljem pa prepustili svoje učiteljske službe.
c)	Povejte predragi tovariši mi, Kako ta pregovor razlagate vi:
„Devet igralcev še enega petelina ne redi", Kakor to na strani osmi v 3. berilu stoji?
Razlagata ga gg. Štrukelj in Brezovnik, rekoč, da delo prinaša kruh in čast, igra pa je strast, ki vodi v pogubo; poseže naj se po izglede iz resničnega življenja, kojih se ponuja obilo; beseda »petelin" stoji zato, ker je ta domača žival, ki najmanj človeka potrebuje.
VI.	Na predlog gospoda Kramarja se pošlje čast. gg. Fišerju, župniku in Šebatu, kapelami na Dolu pismena zahvala, ker sta oskrbela, da je imel pokojni tovariš Staufer tako veličasten pogreb.
V zadnjem poročilu omenjeni predlog gospoda Brezovnika, namreč, da se naj posamezni snopiči »Knjižnice za mladino" prodajajo o priliki društvenih zborovanj, je obrodil lep sad, kajti gospod Kranjc je kar pri tem zborovanji spravil v denar 66 snopičev. Prosimo, da bi še druga društva podpirala na ta način to važno podjetje.
Predlog gospoda Brinarja, naj bi vsak daroval nekaj za zapuščeno družino pokojnega tovariša Vo-lariča, je našel v navzočih prijazen odmev, kajti hipoma jc bilo nabranih 30 kron. To je brato-Ijubje!
Konečno izražam še srčno željo, da bi k glavnemu zborovanju 5. januvarja pr. leta došlo zopet tako lepo število udov ali pa še več. Brin a r.
Maribor. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je imelo četrtek dne 5. t. m. ob 10. uri dopoludne v poslopji c. kr. učiteljišča svoj redni 4. letošnji zbor. Zborovanje se je vršilo tako-le:
Gospod predsednik M. Nerat pozdravi navzoče, med njimi dva gosta, gspdč. A. Kautzner od D. M. v Brezji in g. F. Lichtemrallner-ja od Sv. Uja v Slov. goricah, ki sta zbor počastila se svojo prisotnostjo ter obljubila pristopiti našemu društvu.
Radi odsotnosti zapisnikarja se zapisnik zadnjega zborovanja ne more prečitati. Na vrsto pride druga in glavna točka zborovanja, govor: »Kako se učenci navajajo k samostojnemu delovanju".
Dični pedagog, g. ravnatelj H, Schreiner je reševal svojo nalogo spretno in temeljito ter govoril bi i zo celo uro.*)
Splošno odobravanje sledi izbornej in poučljivej razpravi. Gospod predsednik zalivali g. govornika na njegovi prijaznosti, po kateri nas je tako temeljito in zanimivo obogatil za precej poučnih in vzgojevalnih migljajev v boljši prospeh šolstva.
Gospoda Lasbacher in Pirkmajer pročata o zborovanji „Zaveze" oziroma „Lehrerbunda". Obe poročili se vzamete na znanje. Gospod predsednik se tudi njima zahvali na trudu in zaključi zborovanje, ki je trajalo blizu 2 uri.	P.
Iz celjskega okraja. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) ima v nedeljo, dne
5.	prosinca 1896 ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj letni glavni zbor. Dnevni red: L Petje. 2. Zapisnik. 8. Društvene zadeve. 4. Spisje v 3. in 4. šolskem letu po F. Frisch-evi metodi, razi. gospod Fr. Zidar. 5. Letno poročilo tajnika.
6.	Letno poročilo blagajnika. 7. Volitev 3 računskih pregledovalcev. 8. Volitev odbora zal. 1S96. 9. Določijo se knjige, časniki in društvenina za novo leto. 10. Iz naše vprašalne škrinjice. (Do sedaj je odboru došlo to-le vprašanje: Kako naj učencem metodično razjasnim rač. 3. str. 45. v V. računici ali rač. U. str. 78 v 111. stopnji tridelne računice?) 11. Nasveti.
Zaradi važnosti zbora prosi in upa prav obilne udeležbe	o d b o r.
Iz Crešnjevca. (V a b i 1 o.) Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 9. janu-varija 1896. 1. dopoludne v Slovenski Bistrici po tem-le vsporedu: 1. Ob pol deseti uri pevska vaja. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Kako se naj goji petje v ljudski šoli (Polanec). 5. Poročilo o delovanji učiteljskega društva v preteklem letu. 6. Poročilo blagajnika. 7. Volitev novega odbora. 8. Nasveti.
K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
*) Govor priobčimo v novem letniku. Uredn.
Ljutomer. (Vabilo) k mesečnemu zborovanju učiteljskega društva v četrtek, dne 9. januvarija 1896. 1. ob 10. uri v Franc-Jožefovi šoli. Vspored: I. Zapisnik. II. Naznanila. III. Poročilo o novih knjigah pedagogiškega slovstva: Gauby, „das Rechnen im ersten Scbuljabre" (poroča gospod Vr-ščaj). IV. Prednašanje o izobraževalnih sredstvih (nadaljuje predsednik). V. Nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
predsednik.
Iz ptujske okolice. Učiteljsko društvo za ptujski okraj imelo bode dne 2. januvarija 1896 ob '/aH- uri dopoludne v prostorih ptujske okoliške šole svoje glavno zborovanje. Vspored: I. Naznanila predsedništva. II. Zapisnik zadnjega zborovanja. III. Poročila: a) tajnikovo, bj blagajnikovo, cj knjiž-ničarjevo. IV. Volitev društvenega odbora. V. Kratka učna slika iz zgodovine (Por. g. Val. Pulko.) VI. Slučajnosti in nasveti.
K temu zborovanju vabi vse p. t. častite dru-štvenike najvljudneje	odbor.
Iz šmarskega okraja. (Vabilo.) Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 28. t. m. ob 11. uri dopoludne v Šmarji po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo o zborovanji „Zaveze". 3. Nadaljevanje razprave o petji. 4. Slučajnosti in pobiranje društvenine.
K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor.
Od Sv. Trojice. (Vabilo.) Št. Lenartsko učiteljsko društvo ima v nedeljo, dne 5. januvarija 1896 ob 11. uri dopoludne pri Sv. Trojici v Slov. goricah svoj letni občni zbor. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Gospod Kovačič nadaljuje o zemljepisji in domovinoslovji. 4. Letno poročilo (predsednik). 5. Letno poročilo (blagajnik). 6. Volitev. 7. Prodaja starih in izbiranje novih časnikov. 8. Nasveti.
K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
0CO
Slovstvo.
ISToTrosti.
,,Knjižnica za mladino". Izšel je dvojnati snopič 10. in 11. (za oktober in november), ki obsega celih 12 tiskanih pol. Tudi ta snopič prinaša Slomšekove pesmi, a zbrane za višjo stopnjo. Pesmi so razdeljene v te-le oddelke: I. Bog in nebesa (6 pesmij), II. Svet in narava (tudi 6 p.), III. Cerkev, šola, dom (14 p.), IV. Cesar in domovina (2 p.), V. Domačija (3 p.), VI. Basni, prilike in povesti (9 p.), VII. Veselje in trpljenje (4 p.), VIII. Smrt (5 p.), IX. Dalnje premišljevanje (4 p.) X. Resnice, nauki, uganka. Tu je izbrano veliko pesniškega blaga za našo mladino, kakor je znal pisati o svojem času jedino le Slomšek. Ne dvomimo,
da bo mladina rada segala po tej knjigi. Dostavljamo še, da 192 stranij obsezajoča trdno vezana knjiga stane za naročnike s poštnino vred le 30 kr., kar je pač tako neznatna cena, da so dražji vsi mladinski spisi večjih narodov. Vkljub temu ima to podjetje le okoli 650 naročnikov, da končuje prvo leto z deficitom 600 gld. — Tovariši, vzdra-mimo sel
Potrjena šolska knjiga. Ministerstvo za bogočastje in pouk je odobrilo z razpisom z dne 23. novembra 1895 št. 23941 II. preosnovauo izdajo L. Lavtarjeve: Geometrije za učiteljišča kot šolsko knjigo pri slovenskem pouku na učiteljiščih. Knjigo je založila knjigotržnica Ig. pl.
Kleinmaver & Fed. Bambergova. Posamezni izvodi stanejo broširani 1 gld., vezani 1 gld. 20 kr.
.,Domača vzgoja". Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v
Ljubljani. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". 1895. Cena 1 gld. Lepa knjiga, kateri želimo, da najde pot v vsako slovensko obitelj.
Dopisi in druge vesti.
Iz Celja. (Okrajni šolski svet celjski) je v svoji seji dne 29. novembra t. 1. napravil ter n op redi o g za učiteljsko službo na celjski okoliški šoli, priporočal definitivno nameščenje podučiteljskih služb v Vojniku, Št. Pavlu in Dram-Ijah, imenoval gospoda Al. Schmidta začasnim podučiteljem v Št. Pavlu, pregledal in odobril proračune raznih krajnih šolskih svetov, ugodil re-kurzu občine Velika Pirešica zoper sklep krajnega šolskega sveta v Gornji Ponkvi; izrekel na podlagi poročila gospoda c. kr. šolskega nadzornika pismeno zahvalno priznanje za izvrstne učne vspehe šoli šolskih sester v Celji ter šoli v Š t. P av 1 u, gospodu A. Brez o v ni ku pa za njegov izvrsten referat pri letošnji uradni konferenci v Celji. Spoznal, da se naj napravi zaradi razširjenja celjske okoliške šole samo prizidek k sedajni šoli, mesto da bi se stavilo čisto novo šolsko poslopje.
Iz St. Lovrenca v Slov. gor. (BI a gosi ovij en je nove šole). Kakor drugod, pomnožilo se je tudi v Št. Lovrenci število šolskih otrok za toliko, da so postale stare zaduhle, v zdravstvenem oziru do cela nepri pravne šolske sobe tukajšne tri-razrednice že zdavna pretesne ter si je bilo treba omisliti novo šolsko poslopje za več razredov. In res — vrli Št. Lovrenčani so si zgradili novo štri-razredno šolsko poslopje, čisto mirno brez vsakoršnih prepirov in neprilik, kakoršni so čestokrat drugod o takih prilikah. — S tem so pač najlepše pokazali, da so prijatelji šole in vrlo vneti za njo.
Novo šolsko poslopje postavljeno je na prav lepem prostoru, kakor bi si ga človek skoraj ne mogel lepšega želeti. Na vzvišenem terenu z lepo solnčno lego se ponosno ozira tjc čez ostale šent-lovrenške hiše.
Dasi je novo šolsko poslopje kot stavba že samo na sebi krasno, — tim krasnejše je še bilo dne 3. listopada, ko je bilo še poleg tega v prazničnej obleki, nakičeno liki najlepša nevesta — pripravljena sprejeti tudi najvišjega gosta. Baz ostrešja so ponosno plapolale razne zastave, med kojimi sta se odlikovali posebno cesarska in pa narodna po svojej dolgosti, segajoč blizo do tal. Na pročelji pa se je v zlatem blesku svetil okusno — in lehko rečem — prav umetniško izdelan napis: »Narodna šola".
Že na predvečer omenjenega dne naznanjali so topiči daleč tje po pesniški dolini in širnem
ptujskem polji, da imajo drug dan Šentlovrenčani nek poseben praznik, neko izvanredno slovesnost, na kojo so tudi zares privabili dokaj gostov iz Ptuja in bližnje okolice. — Naenkrat zabučijo ob pol treh popoludne naši topiči posebno močno, zvonovi zazvone in šolška mladež s šolsko zastavo pod ! vodstvom domačih štirih učiteljev začne se pomikati iz farne cerkve proti novemu šolskemu poslopju. Procesijo je vodil domači čast. gospod kanonik z asistenco; za njim šle so belo oblečene učenke. Procesije udeležila sta se tudi dva odlične gosta in sicer g. okrajni glavar ptujski in g. nadzornik. Bla-goslovjenje vršilo |se je samo v jedili šolski sobi, ki je bila posebno okusno okrašena. Po končanem blagoslovljenji spregovoril je najpoprej gospod kanonik jako poučljiv nagovor, kažoč nam v njem, kako so se razvijale šole v starih časih, pridoč konečno tudi na domačo šentlovreuško šolo, ki se je v primeroma kratkem času že razširila v štirirazrednico z novim šolskim poslopjem, s čim so pač liubi stariši spet najlepše pokazali, kako ljubijo svoj najdražji zaklad, svoje otroke. V zaključku svojega nagovora spomnil se je še našega največjega dobrotnika, velikega prijatelja in zaščitnika ljudske šole, prisvitlega cesarja Franca Josipa I., kličoč mu z zbranimi vred, ki se jih je kar trlo, mogočni trikratni »živiol" Učenci zapojo cesarsko pesem. Nato nastopi g. okr. glavar ter v lepej slovenskej besedi izrazi svoje veliko veselje na krasnej novej šolski stavbi, izročujoč jo ob jednem v last krajnemu šol. svetu.
Potem še spregovori tudi do domačega učiteljstva nekatere tople besede, spodbujajoč jih, da bi ne upešali pri svojem sicer zelo težavnem vendar vzvišenem delu — ampak ueumorno delali v prid in blagor mladine, v blagor celega naroda. Zdaj še nastopi g. okr. nadzornik navdušujoč v svojem govoru zbrano ljudstvo za šolo in lijoč jim pravo ljubezen do nje v njih srca s posebnim povdarkom, kakoršna bodi ti kršanska mati pri vzgoji svojega otroka in kojih načel se ti je držati, da bo tvoj majhen potomec enkrat srečen na svetu. Konečno oglasi se še tudi domači g. nadučitelj, ki si je, smelo rečeni, glede na zgradbo novega šolskega poslopja pridobil nevenljivih zaslug, za koje mu bode gotovo enkrat St. Lovrenško prebivalstvo iz srca hvaležno. Mimogrede le omenim da so krasne šolske zastave le sad njegove požrtvovalnosti, kakor sploh, daje bilo novo šolsko poslopje na dan blagoslovljeni a
toli okusno okrašeno — le njena zasluga, kažoč se poleg tega tudi kaj radodarnega, kajti čestokrat segnil je v svoj lastni žep ter pridejal, kjer je še kaj primanjkovalo. Zahvaljeval se je v prvi vrsti č, g. kanoniku za hlagoslovljenje, gg. okr. glavarju in nadzorniku pa za visoko čast, ki sta jo blagovolila kazati se svojim posetom.
Po oficijelnem delu zbrali smo se okoli bogato obložene mize, kjer smo se do pozne noči navduševali z raznimi govori in napitnicami. Da je pa bil celi večer toli zabaven, priznavam, da so k temu pripomogli gotovo največ sosedje gg. učitelji tovariši in domača duhovščina. Čast jim! S. P.
\'A Ponikve ob južni železnici. (Lepo volilo.) Dne 25. novembra t. 1. je umrl v Gradci naš domačin gospod Jurij Vrečko p. d. Oblakov iz IIo-tunja, po kratki bolezni v 53. letu svoje starosti. Bil je trgovec in hišni posestnik v Gradci ter je zapustil premoženja nad 200.000 gld.
Akoravno je živel v Gradci mod Nemci več kakor 25 let, se vendar ni izneveril svojemu narodu. Kako je ljubil svoj narod in kako ljubezen je gojil do svojega materinega jezika, nam svedoči njegova, dan pred smrtjo notarsko narejena oporoka. V tej oporoki je volil svojo hišo v Gradci na glavnem trgu prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Hiša ima vrednost 50.000 gld. in na njej je vknjiženih samo blizo 12.000 gld. kot pri kupu prevzeti dolg. — Bazven tega se je spominjal pokojnik v svoji oporoki tudi šole na Ponikvi, ka-terej je sporočil 2000 gld. itd. Blagodušno je obdaril tudi svoje sorodnike.
Razpis častnih nagrad.
Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor »Slovenske Matice" po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestim«, obse-zajočima najmanj po 5 tiskovih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi.
Spisi, ki se poganjajo za častne nagrado morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še kniževnim namenom »Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prej m o vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slo-veuska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda
po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice" do 1. julija 1800. leta.
Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom.
Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki, ki so se dozdaj ogibali »Slovenske Matice" —• primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani dne 1. decembra 1895. Fr. Leveč,	E. Lah,
predsednik.	tajnik.
(Razširila se bode) jednorazredna ijudslca šola na Sladki gori v dvorazrednico in se je do-tična stavba že oddala podjetniku.
(Novi šolski poslopji) se bodete postavili v Velikem dolu in Avber-u v sežanskem okraji.
(O s o b n a vest). Okr. glavar dr. Ed. II e r-mann je imenovan deželnovladnim svetnikom pri dež. vladi koroški in zajedno referentom v administrativnih in ekonomičnih rečeh pri dež. šolskem svetu.
(Častne nagrade) je c. kr. dež. šolski svet štajarski pripoznal za hvalevredno in vspešno poučevanje v kmetijskem tečaji, in sicer 100 K g. G u-stavu Vodušekav Trbovljah in 40 K g. I v a n u Kunstiču v Sevnici.
(Premembe pri učiteljstvu) V Zibiki — na novo aktivirano 2. učno mesto — prišla je kot suplentinja gdč. Auer. — Gosp. Iv. Geršak ne su-plira v Hrastniku, kakor se je to po pomoti poročalo v zadnji Pop. štev., ampak podučiteljsko mesto v D o 1 u pri Hrastniku. G.Josip R a v b a r, začasni učitelj-voditelj v Zgoniku, je postal tam nadučitelj, g. Svitoslav Starec in gospod Ivan Burdijan sta postala na svojih mestih definitivna v Kobjaglavi in Koprivi; gospod Janko Štrukelj, učitelj v Dutovljah je šel na Devinsčino pri Proseku, na njega mesto je došel gospod I v a 11 K i f e r 1 e, supleut v Skrbini, gospod Josip Macarol, učitelj Srednje-Kambreški je dobil mesto v Avberu, gospod Alojzij Sonč, učitelj v Komnu je šel za 2. učitelja v Kostanjevico, gospod Josip Volkov, upokojeni učitelj, je dobil supleuturo v Zgoniku; gospod Matko Z gaj na r, učiteljski pripravnik je dobil službo učitelja-voditelja v Velikem dolu; gospod E d m u 11 d II r o v a t i 11, učiteljski pripravnik je dobil službo učitelja v Povirji; gdč. Ena Ličen učiteljska pripravnica je dobila službo III. učiteljice v Komnu. Povišan pride v I. plačilno vrsto jeden nadučitelj v sežanskem okraji, a mora c. kr. deželni šolski svet to določiti; v II. plačilno vrsto pa so prišli: gospod Anton B e r g i 11 e c, gospod Janko Štrukelj in France Vodopivec.
Razpis 11
1971 Razpis učiteljske službe.
scol.
V tem okraji se s tem razpisuje mesto nad-učitelja dvprazredne ljudske šole v De vinu s postavnimi dohodki III. plač. vrste, kakor določeni v dež. šol. postavah 10. mareija 1870 in 4. mareija 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali učit. sposobnosti je vložiti sem-le do 8. januvarija 1896 po predstavljenih oblastnijah.
Okr. šol. svet v Gradišči, 19. novem. 1895.
a tečaje v.
Oglas.
Obrok za vlaganje prošenj za službo učitelja-voditelja na naši petrazredni deški ljudski šoli v Trstu z letno plačo 800 gld., ki je bila razpisana do 20. novembra t. 1., se podaljšuje do 10. januvarija 1896. 1. s pristavkom, da se bode učitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih 500 gld.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 8. decembra 1895.
Vabilo k naročeyanju.
Z blago pomočjo vrlih naših sotrudnikov in gmotnih podpornikov zavrŠujemo danes XVI. letnik »Popotnikov". Dolžnost nas veže, da zahvaljujemo prve najiskreneje na njih obilnem trudu, druge pa na gmotni podpori. Ob jednem jih pa tudi prosimo, da nam ostanejo zvesti sotrudniki in podporniki tudi v bodočem letu. Naj nam nikdo ne odpade, pač pa naj se potrudi vsak, komur je kaj na razcvitu »Zaveze" in njenega glasila, da nam privabi še kolikor toliko novih podpornikov v duševnem in gmotnem oziru. Le z združenimi močmi je mogoče kaj zdatnega doseči! Nikdo naj torej ne misli, da se lahko odtegne sodelovanju v tej ali drugej smeri, ampak vsak naj pripomore po svojih močeh k izvrševanju vzvišene naše naloge. Le tako smemo upati, da dovedemo naše glasilo na ono stopinjo, katero zahteva čast napredujočega slovenskega učiteljstva — zjedinje-nega v dični naši »Zavezi".
Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača.
»Popotnik" bode izhajal tudi v bodočem letu v dosedanji obliki 10. in 25. vsakega meseca in se držal strogo svojega dosedanjega programa. Uredništvo ima pripravljeno že več zanimivih izvirnih razprav iz peres odličnih sotrudnikov. Poleg tega pa se bodo nadaljevala pričeta dela gg. ravnatelja Schreinerja, dr. J. Bezjaka in prof. L. Lav-tarja. Od novih del, ki pridejo v XVII. letniku na vrsto, imenujemo le »Učni načrt za domo vi n oslo vj e, „zem Ij episj e in zgodovino po formalnih stopnjah" in pa »O Schiessl-ovi metodi za spisje v ljudski šoli", ki bodete seznanjali naše bralce z najnovejšimi nazori glede na metodiko za te predmete.
Naročnina znaša kakor dosedaj
za celo leto gld. 3'— „ pol leta „ L 60 „ četrt leta » —-80 ter jo je pošiljati upravništvu ^Popotnika" v Maribor.
One p. n. odbiratelje našega lista, ki so za letos ali celo od prej še z naročnino na dolgu, prav lepo prosimo, da se na konci leta svojej dolžnosti gotovo odzovejo. Če kateri odbiratelj ni katere številke zaključenega letnika prejel, naj reklainuje in takoj se mu bode ustreglo.
Vesele praznike in srečno novo leto!
Uredništvo.	B ,	Založništvo.
(Zaveza slov. učit. društev.)
Vsebina. 1. Razvada pri šolskih veselicah. (J. Fischcr.) — II. Leposlovje — izobraževalna sila. (Prof.
Janko Košan.) (XIII.) — III. Cesarska pesem. (V. Pulko.) — IV. Načrt za računanje na jedno-razredni ljudski šoli. (L. Lav-tar.) (IX.) — V. Društveni vestnik. — VI. Slovstvo. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji. — IX. Vabilo k naročevanju.
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)