LETO XLIII, ŠT. 42 Ptuj, 25. oktobra 1990 CENA 7 DINARJEV Najboljši slovenski šahisti v Ptuju Ptuj bo v času od 26. oktobra do 8. novembra ponovno v zna- menju šaha. Šahovska zveza Slo- venije je kot organizatorica zau- pala izvedbo 40., jubilejnega re- publiškega prvenstva za člane Šahovskemu društvu Ptuj. To ni naključje, če vemo, da so Ptujča- ni uspešno organizirali že števil- ne šahovske prireditve, med nji- mi tudi tri mednarodne turnirje. Letošnje prvenstvo bo izredno kvalitetno, saj bo 3. kategorije s povprečnim ratingom 2312. Do- mačini vsekakor največ pričaku- jejo od MM Danila Polajžerja, pa tudi FM Marko Podvršnik ni brez možnosti za visoko uvrsti- tev. Zraven omenjenih dveh bo- do nastopili še: mednarodni mojstri Iztok Jelen, Georg Mohr in Leon Gostiša, mojster Fide Marjan Črepan, mojster Oskar Orel ter mojstrski kandidati Srečko Truta, Matjaž Justin, Vla- dimir Ivačič, Miha Furlan, Vid Vavpetič, Vojko Srebrnič in Igor Jelen. Prvenstvo bo potekalo v pro- storih ŠD Ptuj, Muršičeva 7 (sta- ro mestno kopališče) vsak dan od 15,30 do 21,30 razen 1. no- vembra, ko bo prost dan. Na uradni otvoritvi, ki bo jutri ob 15. uri v igralnem prostoru, organizatorji med drugim priča- kujejo tudi predstavnike Šahov- ske zveze Slovenije ter sponzor- jev. Glavni sodnik prvenstva bo mednarodni šahovski sodnik Janko Bohak, pomočnika pa re- publiška sodnika Jože Voglar in Boris Žlender. Za koordinacijske in organizacijske posle bo skrbe- la tajnica društva Silva Razlag, za osvežitev igralcev in obisko- valcev pa ponovno Šahovska sekcija Spuhlja. Ljubitelji šaha in drugi — va- bljeni ! Silva Razlag Komemoracija bo v sredo Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ptuj bo tradicionalno komemoracijo žrtvam vojne in boja proti na- cifašizmu izvedel v sredo, 31. oktobra, ob 13. uri ob grobni- ci padlih borcev na starem ptujskem pokopališču. Haloz ne damo Haloze danes in jutri z grenkimi spomini na včeraj je bila osrednja točka šeste skupne seje vseh treh zborov skupščine občine Ptuj v torek. Haloze so bile zadnja desetle- tja pozabljene in šele lanskoletna katastrofa je Slovenijo spomnila, da ima nerazvita, sicer pa obeta- vna območja, ki bi lahko nudila kmetijske, turistične in še kake dobrine. Haložani in skupaj z njimi cela ptujska občina pa so ogorčeni zaradi omenjanja tega območja kot enega od možnih odlagališč radioaktivnih odpad- kov iz jedrske elektrarne v Kr- škem. Predsedstvo skupščine ob- čine Ptuj je ostro protestiralo že junija, ko je informacija o tem prvič prišla v javnost. Odločno protestira tudi tokrat, njegovemu protestu se pridružuje Novna, ki je izdelala projekt za prihodnji razvoj Haloz, na zasedanju skup- ščine pa so svoje ogorčenje izra- zili še učenci in učitelji osnovne šole Franca Osojnika iz Ptuja. Vsi razpravljalci so po vrsti od- klanjali vsako možnost dialoga s komerkoli in že vnaprej izključili možnost odlaganja teh odpad- kov v Halozah. Z njimi seje stri- njal tudi član predsedstva repu- blike Slovenije dr. Dušan Plut, ki pa je vendarle opozoril, da Slo- venija mora rešiti problem odla- gališča, vendar bi bilo po njego- vih besedah prav, da odpadke sprejme Hrvatska, ki dobiva iz JE Krško polovico električne energije. Kakorkoli že, Ptujčani so povedali svoje. Izvršni svet bo izdelal celo zahtevek za povrni- tev škode, ki je in bo nastala za- radi uporabe imena Haloz kot možnega odlagališča radioaktiv- nih odpadkov. Sicer pa so poslanci govorili tudi o prihodnosti Haloz in ocenili projekt Novne. Ta je sicer obetaven, vendar mu manjka marsikaj, kar naj zagotovi Haložanom boljše življenje. Poslanci so opozarjali na ceste, vodovod, elek- triko in telefon. Vse to v Halozah manjka, je pa pogoj za normalno ži- vljenje. Na torkovem zasedanju so poslan- ci znova postavili vrsto zahtev in po- bud. Med vsemi naj omenimo pobu- do ptujske splošne medicine IS SO Ptuj, da umakne prepoved izločitve iz Zdravstvenega centra, kar so delavci že odločili na referendumu. Ker gre v zdravstvu za zelo zapletene odnose, bodo poslanci o tem razpravljali na naslednji seji v posebni točki. V torek so z nekaj pripombami potrdili druž- beni plan občine Ptuj, podprli pa so tudi pobudo za rekonstrukcijo gotske barokizirane cerkve sv. Petra v Ptuju. Precej zapletov je bilo pri imenova- nju člana IS za področje trgovine, prometa in zvez. Predlaganega kandi- data poslanci niso izvolili, zato je predsednik IS Janez Lah zagrozil s svojim odstopom, zadeva pa se je pozneje nekoliko umirila in morda bo izvršni svet postal popolen na nasled- njem zasedanju. Za predstojnico in- špekcijskih služb občin Ormož in Ptuj so imenovali diplomirano pravnico Danico Gajzer. ko pa so prišli (ob 19. uri) do zadnje točke — programa projektov izvršnega sveta, pa so po- slanci znova omagali in to nalogo prestavili na naslednje zasedanje. J. Bračič Ob koncu tedna ste vabljeni... ... na koncert ženskega pevskega zbora DPD Svoboda jutri, v petek, ob 19. uri v baročni jedilnici minoritskega samostana . . . ... na sobotno predstavitev knjižice ob 200-letnici cerkve sv. Bolfenka v Trnovski vasi (ob 19. uri v Domu krajanov) in na nedelj- sko slovesno mašo (ob 10. uri v cerkvi-slavljenki) . . . ... na predavanje za diabetike in njihove družinske člane v so- boto ob 9. uri v Narodni dom . . . ... na nedeljski zbor krajanov v Cirkulane, ko se bodo ob 8.30 uri pogovorili o tem, kaj so opravili v prejšnjem referendumskem ob- dobju in kaj želijo v prihodnjem . . . ... na ponedeljkovo javno tribuno v Ormož, na kateri se bodo pogovarjali o denacionalizaciji in privatizaciji (ob 18. uri v šoli na Hardeku). . . Pa lepo se imejte! UVODNIK Javna razprava o ustavi Skupščina Republike Slovenije je na sejah vseh treh zborov 12. oktobra določila osnutek ustave Republike Slovenije. S tem Je os- nutek skupaj z razlago v Javni razpravi, ta pa bo trajala clo zadnje- ga novembra letos. Ta čas se lahko podaljša, v primeru spremenje- nih okoliščin pa s posebnim sklepom skupščine tudi skrajša oziro- ma prekine. Osnutek in razlaga sta bila minuli konec tedna obja- vljena v sredstvih Javnega obveščanja in v Poročevalcu skupščine. Gotovo ste že večkrat prebrali ali slišali poziv k čim širši raz- pravi s čimveč udeleženci, da bi tako na osnovi velikega števila mnenj, predlogov in pripomb prišli do ustave, ki smo si Jo napisali sami. Pripombe in predloge k osnutku sprejema Komisija Skupšči- ne Republike Slovenije za ustavna vprašanja in bo po javni razpra- vi zborom predložila besedilo predloga ustave. Seveda k tem pred- logom sodijo tudi predlogi iz razprav v skupščini Republike. Torej, javno razpravo smo v Sloveniji začeli, časa pa ni ravno ve- liko. Zato si velja vzeti čas in osnutek dobro premleti, da si pasivno- sti kasneje ne bi očitali, češ: nisem vedel za osnutek in ne za raz- pravo. Osnove za razpravo je veliko, saj so številnim predlogom v osnut- ku podane variante, o katerih se v razpravi tudi izrečemo, lahko pa predlagamo drugačne rešitve, če menimo, da ponujeno ni dovolj dobro. Pravzaprav je zajeto vse. kar smo slišali in kar nas Je opre- deljevalo pred volitvami in tudi sedaj na poti do popolne suvereno- sti. Ustava je temeljni zakon države. Zato tudi po mojem mnenju ka- kršnikoli posebni pozivi k razpravi niso potrebni, razen če nam je za našo prihodnost vseeno. To pa veliki večini gotovo ni! ludvik kotar Zeleni in krajani čistili Kidričevo Akcija čiščenja okolice Kidričevega je bila organizirana in po- trebno jo je bilo izvesti, kljub deževnemu vremenu. Ob lepem vreme- nu bi bila udeležba krajanov verjetno večja, kljub vsemu pa so organi- zatorji zadovoljni. Sodelovali so prevozništvo Letnik Roth iz Le- narta, TGA Kidričevo, Komunalno podjetje Ptuj in vojaki kasarne Dušan Kveder iz Ptuja. Ob koncu akcije so bili blatni in mokri, nihče pa ni kazal slabe volje. Iz treh jam, dveh pri Njivercah ter iz Mlakar- jeve jame pri Kungoti, so odpeljali nad 150 kubičnih metrov vsako- vrstnih odpadkov, postavili pa tudi opozorilne table in sedaj seveda pričakujejo, da ljudje jam ne bodo znova napolnili. JB Mokra, a uspešna akcija Zelenih Ptuja in krajevne skupnosti Kidričevo 2 - DOMA IN PO SVETU 25. oktober 1990 — TEDim SLOVENSKA BISTRICA Poslanska vprašanja in odgovori — najbolj irano čtivo Zajeten dnevni red 5. skupne seje SO SLOVENSKA BI- STRICA. iSajveč časa so porabili za poslansiia vprašanja in odgo- vore. Soglasno so protestirali proti odlagališču nizko in srednje ra- dioaktivnih snovi. Zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela ni- so sprejeli programa dela izvršnega sveta in predloga osnutka re- balansa proračuna. I\ova skupščinska seja predvidoma 30. okto- bra. Ob nekoliko manjšem številu občinskih poslancev seje skupna seja vseh treh zborov sJovenjebi- striške skupščine pričela z odgo- vori na poslanska vprašanja, po- stavljena na 3. in 4. seji občinske skupščine. Prevladovala so vpra- šanja s področja cest in drugih komunalnih zadev. Zanimivo je bilo stališče javne- ga pravobranilca Roka Gerloviča, ki se ukvarja s problemom hotela Planina. Zdaj je že jasno, da ga sedanji Istanik TGO Pohorje ne bo dal v zakup, ampak se je ho- telu in menda tudi zaposlenim pripravljen odpovedati. V roke ga bo dobila občina, ta pa ga na- merava vrniti pravim lastnikom, če se bodo ti zanj še zanimali. Z odgovorom na svoje poslan- sko vprašanje pa ni bil zadovo- ljen Franc Lončarič, poslanec krajevne skupnosti Pragersko. »Odgovor ni popoln. Zdi se mi, kot da bi gluhemu rekel dobro ju- tro. To je samo zapravljanje časa. Vprašanje je bilo postavljeno pi- sno, jasno in kratko, odgovor pa nejasen. Dosti več smo o rešitvi železniškega prehoda na Prager- skem vedeli pred letom dni. Hotel sem izvedeti, kdo je odgovoren za vse to. Postaviš poslansko vpraša- nje, mine mesec, potem še en, čas pa hitro beži. V Pragerskem se »deremo« že 15 let o problemu ve- čno zaprtih zapornic in dolgih ko- lon avtomobilov pred njimi, pa v Bistrici slabo slišite. Italijani pa nas slišijo in so pripravljeni sofi- nansirati ureditev te prometne za- gate. Ne vem, kje sta ptujska Pe- rutnina, Impol. Perutnini tovor- njaki čakajo ure in ure pred za- pornicami. Ste se že kdaj pogo- varjali s temi ljudmi? Vprašanje sem postavil šele na 4. seji, tiščalo pa me je že pred pred prvo,« je med drugim povedal Franc Lon- čarič Janez Bradan, sekretar sekreta- riata za varstvo okolja in ureja- nje prostora, ki je na tej seji imel precej dela, saj je moral odgovar- jati na to in še številna druga vprašanja, je ob problemu želez- niškega prehoda na Pragerslcem poudaril, da je to tudi republiški problem, ne samo občinski ali pa mogoče mesta Slovenska Bistri- ca, ki ima prav tako svoje pro- metne zagate. Zanimiva je bila tudi razprava o gospodinjstvih v Makolah: 19 jih je, ki še vedno ne premorejo v svojih hišah električne energije. V odgovoru je bilo ugotovljeno stanje, ni pa bila nakazana reši- tev. Na teh domačijah živijo sta- rejši ljudje, mlajši so odšli. Mno- gi elektrike ne želijo imeti, ker bi kasneje ne zmogli plačil zanjo, četudi bi jo s pomočjo družbe dobili v hišo. Posebna točka dnevnega reda je bilo tudi vprašanje o odlagali- ščih radioaktivnih snovi. Občin- ski poslanci so bili soglasno pro- ti odlagališču na območju zahod- nih Haloz. »Proti temu se bomo borili z vsemi legalnimi sredstvi in se ob tem ne bomo niti najmanj pustili prepričati, da je to lahko zagotavljanje razvoja nerazvitih območij ali pa da se razvoj teh ob- močij z odlagališčem pogojuje,« je del odgovora slovenjebistri- ških poslancev, ^j^^ jopolovec SENIK GODCEV - DO POPOLNOSTI IZPEUAN NASTOP Tako se to dela! MusikantenstadI ali Senik godcev, priljubljena javna oddaja avstrijske televizije z voditeljem Karlom Molkom... najbolj popularna, najbolj gledana \ Avstriji, ISemčiji, ^vici (tudi Slovenija ni izjema)... v sredo in četrtek preteklega tedna v Mariboru . . . tokrat že drugič v Sloveniji. Prva je bila pred leti v Portorožu. Ka- ko so jo doživljali v tem našem odmorskem mestu, bolj vajenem mediteranskih zvokov, sije moč le predstavlja- ti, medtem ko za Maribor lahko z gotovostjo trdimo: nekaj tako veličastnega, tolikšne bleščave paše za oči, najrazličnejših zabavnoglasbenih zvrsti. . . in ne naposled tako gladko tekoče predstave, dobesedno v celoti nabite z energijo profesionalcev in polno srca do te zvrsti muzike (srce je namreč osnovni pogoj!), štajerska metropola še ni doživela ! In sedaj porečete, da sem eden tistih naših tipičnih malomeš- čančkov, ki hvali vse, kar je tuje- ga. Ne, s tem namreč nočem reči, da naša televizija ni kos profe- sionalno opraviti svojega dela! Je, to je že večkrat dokazala, le da nima takih denarnih možnosti kot njena soseda. Samo impo- zantna scena velja najbrž nekaj sto tisoč avstrijskih šilingov, kje pa je še vse drugo! Eno od mož- nosti, to je srce, pa so naši zapra- Oddajo Senik godcev si lah- ko ogledate nocoj (četrtek) ob 20.15 na drugem programu te- levizije Slovenije in hkrati na prvem avstrijskem. vili že pred desetimi, petnajstimi leti (ali pa še prej), ko je misel- nost nekaterih naših pomemb- nejših mož bila močno naravna- na zoper to zvrst glasbe. Vsaka ideja o kakršnikoli podobni od- daji bi bila takrat najbrž že v kali zatrta. Milijoni sirom Evrope pa so se navdušili nad to muziko, milijoni sojo sprejeli za svojo, le pri n|3, kjer je nastala, so jo označili kot manj vredno. Ja, le- ■^po vas prosim, katera zabavna glasba pa je sploh umetnost? Nobena ... je le boljša in slabša! In zakaj je narodnozabavna glas- ba slabša? Ali mogoče zato ali samo zato, ker je nastala pri nas in ker je nismo uvozili . . . recimo iz Anglije? Da mislijo drugače, so pokazali sosedje, izkoristili priložnost in z njo ustvarili pa- radnega konja avstrijske televizi- je: oddajo Senik godcev s 35 mi- lijonskim avditorijem!! Da taka oddaja, poleg stroškov seveda, prinaša tudi profit v obliki spon- zorstva, reklam itd., najbrž ni tre- ba posebej poudariti. A kaj bi se- daj o tem ... o ekstra pameti ne- katerih naših odločujočih glav in o zamujenih priložnostih. Zanje Navsezadnje, kakšna bi bila to oddaja iz Maribora, če v njej ne bi nastopil tudi Ivo Robič — legenda jugoslovanskega popevkarstva. Njegova pot estradnega umetnika se je v petdesetih letih začela prav tukaj — v Veliki kavarni — in od tod je pojoči lomilec ženskih src krenil tudi v beli svet. Za razliko od današnjih pogrošnih uspešnic enodnevnic se ga omikana Evropa še vedno spominja po skladbici Morgen, mi pa po tisti: Samo jed- nom se ljubi! pa ljudska modrost pravi, da se nikoli več ne povrnejo! Besedilo in foto: 1. C. Poleg stalnega Senikovega orkestra, vodi ga Wolfgang Lindner, in nekaterih avstrijskih glasbenih skupin so nastopile tudi naše zasedbe: Pihalna godba mariborske pošte. Folklorna skupina Kulturno-umetni- škega društva Študent, Mariborski oktet. Štajerskih sedem in trio sve- tovnega prvaka na harmoniki Zorana Lupinca. Simpatičnemu, dostopnemu in nasploh »gemiitlich« gospodu Karlu Moiku, idejnemu očetu Senika, se je tokrat pn voditeljstv^ (tudi kot prevajalka) pridružila še naše gore list — lepa Marta Koff^rokrat sta medse vzela Matejo Svet, letošnjo zmagovalko pohorske lisice, iivmari- borsko »mater« županjo Magdo Tovornik. Mateja je povedala, da se se- daj, ko ne smuča več, počuti bolj sproščeno in da se je lotila prodaje oblek s svojim imenom. Gospa županja pa je najprej komentirala petmi- nutni film o Mariboru, nato pa povedala, da je v štajersko metropolo prišla iz obmorskih krajev in kratkomalo ostala. Kot kavalir stare šole je Karel Moik z njo tudi zaplesal, kar boste lepo videli tudi na televiziji. Osrednja osebnost med gosti »mariborskega« Senika je prav gotovo bil Slavko Avsenik. Voditelj oddaje Karel Moik se dobro zaveda, da je v de- želi lipovega lista temu možu — legendi narodnozabavne glasbe — tre- ba posvetiti posebno pozornost. Njegove melodije so obšle svet, milijoni in milijoni se nad njimi navdušujejo, mnoge so celo ponarodele ... in ne nazadnje ves MusikantenstadI temelji na muziki tega Slovenca. In sedaj nastane vprašanje: ali bi sploh poznali to oddajo in Karla Moika, če ne bi bilo Avsenika? Že nič kolikokrat prežvečena ugotovitev, da se s slo- vensko pametjo okoriščajo drugi, velja, žal, tudi tukaj! Sicer pa: kdor zna, ta zna! Bravo, Karel Moik! Poleg avstrijske televizije sta bila soorganizatorja javne oddaje Se- nika godcev še Televizija Slovenije (sodelovala je z dobršnim delom svo- je tehnične opreme) in zasebna glasbena agencija Videoton iz Maribora, katere lastnik je vsem muzikantom dobro znani Zdravko Geržina. Odločne, a premišljene odločitve Minuli petek so člani ZKS-SDP v Ormožu opra- vili sklepne razprave o kongresnih dokumentih — slab teden pred kongresom stranke, ki bo v Novi Gorici. Gost srečanja, prisotnih je bilo okoli 50 čla- nov stranke iz občine Ormož, je bil Miran Potrč, poslanec v Skupščini Republike Slovenije in vodja poslanskega kluba ZKS-SDP. Sekretar OK ZKS-SDP v Ormožu Mirko Novak je uvodoma govoril o opravilih, ki so jih v stranki opravili pred omenjenim srečanjem. Mirko Novak: »V razpravi s članstvom smo v ob- čini ugotovili, da dajejo podporo kongresnim doku- mentom tako v dopolnitvi programskega dela kot ci- ljev stranke, prav tako politični deklaraciji, ki je prišla med nas razmeroma pozno, statutu, posebej pa še organom vodstva stranke in kadrovskim rešit- vam, ki so predlagane. Najverjetneje ste opazili, da ta kongres ne nosi zaporedne številke, kar pomeni ločnico v delu stranke in v stranki sami. Kot je v do- kumentih predloženo, naj bi kongres določil ime in simbole stranke, dokončno naj bi bili sprejeti tudi statut, program in programska resolucija, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo stranke.« Govoril je tudi o razpustu osnovnih organizacij v podjetjih in o formiranju novih krajevnih konfe- renc po krajevnih skupnostih. »Dosedanje stanje članstva s ponovnim popisom v naši občini kaže, da v vseh osmih krajevnih skupnostih po vsej verjetnosti ne bomo imeli možnosti glede na število članstva, da bi ustanovili krajevne konference. Po vsej verjetnosti pa bomo lahko to storili v 4 do 5 krajevnih skupno- stih. Že prej je bila dana podpora opredelitvi, da imamo v občini praktično en organ stranke, in sicer konferenco z operativnim, maloštevilčnim predsed- stvom in predsednikom stranke, ki vodi konferenco in predsedstvo.« Razpravijalci so potrdili kongresne dokumente, v nadaljevanju pa so govorili o problemih, s kate- rimi se srečujejo kot člani stranke ZKS-SDP in kot občani. Mednje sodi ekologija, pa tudi premajhno informiranje o delu stranke. Dotaknili so se tudi resolucije o preteklosti, predvsem pa o razvredno- tenju vseh listih vrednosti, ki so normalne v vsaki demokratični družbi. Tone Luskovič je tako menil, da smo se duhovno in politično pobotali v Kočev- skem Rogu, moti pa ga, da bi v vsaki občini morali imeti komisije o ugotavljanju žrtev. Miro Mele je menil, da bi bilo dobro, če bi »vlada v senci« pri- pravila konkretne primere, kako rešiti kmetijstvo, še posebej pa je poudaril, da njegova generacija nima nič skupnega s povojnimi poboji. Franci Po- lič je dejal, da moramo v resoluciji o preteklosti odločno povedati vse, da ta preteklost ne bo obre- menjevala sedanje mlajše generacije članov ZKS- SDP. Prisotni si niso bili enotni glede Milana Kučana in deponiranja njegove partijske izkaznice. Zani- malo pa jih je tudi, kako številna je v Ormožu stranka ZKS-SDP. Mirko Novak je povedal, da se je po letu 1985, ko je bilo število članov ZKS okoli 500, njihovo število iz leta v leto manjšalo. V za- četku letošnjega leta je ta številka znašala 392. tre- nutno, s podpisom in izjavo, pa jih je nekaj več kot 120, računajo pa. da se bo njihovo število dvi- gnilo na 180; v dobri polovici slcnenskih občin pa je v ZKS-SDP med 100 in 200 člani. Na kongresu v Novi Gorici, ki bo v soboto, bo stranko ZKS-SDP iz Ormoža zastopal Miro Mele iz Tovarne sladkorja. Vida Topolovec^ Trgovina Angela v KS Ivana Spolenka Tudi na mestnem obrobju odpirajo nove zasebne trgovine. V kra- jevni skupnosti Ivana Spolenaka, v Povodnovi ulici I, so v soboto odprli samopostrežno prodajalno Angela, ki sta jo iiredila zakonca Preložnik. Kljub dežju se je na otvoritveni slovesnosti zbralo precej ljudi. V imenu krajevne skupnosti Ivana Spolenaka je govoril Dušan Radova- novič. Pozdravil je odločitev Angele in Božidarja Preložnika, da sta v prizidku stanovanjske hiše uredila prodajalno z mešanim blagom. V svojem blagoslovu je pater Mirko Pihler še posebej poudaril, da je nova pridobitev velika obogatitev družbe. (Posnetek: M. Ozmec) Za zakonca Preložnik je odprtje trgovine uresničitev življenjske želje. V njej bo delala Angela s pomočjo družinskih članov, zaposlili pa so tudi eno trgovko. Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure. v soboto od 8. do 13. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. MG TEDNIK - 25. oktober 1990 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Marta Milošič Milan Korže Mag. Marijan Pregl Milan Kodrič Miloš Lirbančič tledvika Kočnik Kaj menite o načrtovanih odlagališčih jedrskih odpadkov NAŠA ANKETA Marta Milošič, Oolane: Naj jih zakopljejo v Kočevski rog ali v Ljubljani pod skupščinsko stavbo.Haloze kot pokrajina so res zaostale, kar pa še ne pome- ni, da smo ljudje, ki tam živimo, brez pameti ... Ali ni dovolj že, da imamo v Sloveniji in nuklear- ko in Žirovski Vrh? Milan Korže, Majšperk: Vpra- šanje o odlagališču jedrskih od- padkov v Halozah visi nad nami že dve leti. Vsi se še spominjamo takratnih geoloških raziskovanj. ko so ljudje okrog Peklače in Vunduška začutili, da se hoče s Halozami narediti nekaj mimo njih. Reakcija je bila spontana in že takrat sem bil proti. Menim, da je bil haloški človek vse pre- večkrat tiho in po mnenju odgo- vornih za jedrske odpadke naj bi bil tiho tudi tokrat, bo pač prene- sel tudi to . . . Mislim, da bi z odlagališčem jedrskih odpadkov uničili še tisti del življenja, ki je ostal, in povsem onemogočili smele načrte za razvoj v Halo- zah, ki jih pripravljamo. Ne bo- mo dovolili, da bi hLiloze ostale tokrat zaradi odlagališča — nenaseljene, zapuščene, torej še naprej nerazvite. Mag. Marijan Pregi, Ormož: Odločno sem proti. Predvsem za- radi tega, ker nas do sedaj še ni uspel nihče prepričati, da to ni nevarno za ljudi. Po drugi strani pa se mi zdi odlaganje radio- akti\nih snovi v pokrajini, kjer je doma kmetijstvo, pravo kukavič- je jajce. Gre tudi za genetske po- jave, ki jih radioaktivno žarčenje pusti na ljudeh. Pogeijte Hiroši- mo. Celo vnuki imajo posledice, ob tem pa je v krajih, kjer je ka- kršnokoli radioaktivno žarčenje, tudi večje število rakastih obo- lenj. Odlaganje v Halozah? Tu ne gre toliko za revne Haloze kot za pokrajino. Če je to tako nene- varno, zakaj teh odpadkov ne spravijo v Ljubljani? Milan Kodrič, Poljčane: V zvezi z odlagališči radioaktivnih odpadkov v naši občini krajani Poljčan ostro protestiramo, v ce- loti pa podpiramo odločitev iz- vršnega sveta občine Slovenska Bistrica. Osebno menim, da naj te odpadke odlagajo na samem izvoru oziroma v tistih delih Slo- venije, kjer so največji porabniki električne energije. Miloš Lrbančič, Vrhloga: Ra- dioaktivni odpadki so kukavičje jajce, ki bi ga morala sedanja vlada nekam podtakniti. Ne zdi se mi prav, da jih hočejo prenesti ravno v tista območja, ki so ne- razvita in imajo od razvitih oko- lij zelo malo. Seveda pa se pri tem postavlja vprašanje, kje jih sploh lahko spravijo, kje je var- no in kje ne. Hudo je tudi to, da mora sedanja vlada reševati ne- katere nesrečne odločitve prejš- nje vlade. Hedvika Kočnik, Kebelj: Mi- slim, da radioaktivnih odpadkov ne bi smeli odlagati tukaj v Ha- lozah. Kot kmetica sem odločno proti. Že tako pojemo toliko strupa, bi ga morali še več? Mi- sliti moramo na naše otroke, po- leg tega pa je v tem delu naše ob- čine še nekaj izvorov pitne vode, ki še niso onesnaženi, pa tudi tu- rizem se je na tem območju začel razvijati. Nataša Vodušek, Vida Topolovec Foto: Lado Štenbaher, NaV, Ema Žalar, Kosi. Protestno pismo Skupščini občine Ptuj o domovina, ko te je Bog ustvaril, le je blagoslovil z obema rokama in je re- kel: Veseli ljudje bodo živeli tod. Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. V zadnjih dneh pa vrisk po naših haloških gričih kljub dobri vinski leti- ni zamira. Lepota, ki jo je v Cankarje- vem Kurentu Bog raztresel od halo- ških gričev do strme tržaške obale, ugaša. Lepoto pod Triglavom nam hoče nekdo uničiti. Zgroženi in osupli smo ob tem spo- znanju. Zbrani učenci in učitelji osno- vne šole Franca Osojnika v Ptuju odločno povzdigujemo glas proti odločitvam, ki niso v prid naši pri- hodnosti. Mar naj nemočno čakamo, da se nam bodo radioaktivni odpadki vti- hotapili v naše vinske gorice? Kdo si jemlje to pravico prav zdaj, ko smo se komaj zavedli zaostalosti teh krajev in ko smo lahko srečni, da so edino ti kraji ohranili svojo prvo in neokrnjeno podobo? Težko verjamemo, da odrasli nič ne razmišljate o našem srečnem otroštvu, kaj šele o naši srečni bodočnosti. Želimo si drugačen, svetlejši in pra- vičnejši svet. V tem trenutku se počutimo zrelejši in bolj odrasli, saj ste nam naložili odgovornost za našo usodo. Kdo bi prodal zdravje? štiri leta mineva, odkar nas Haložane slovenska energetska oblast muči s temi tisočkrat pre- kletim odlagališčem radioaktiv- nih odpadkov. Kar streslo me je, ko sem v prejšnji številki Tednika pod na- slovom »Danes Haloze — in ni- kdar več« zagleda! na priloženi geografski karti tisto grdo črno za odlagališče radioaktivnih od- padkov pristal. Kdo bi prodal svoje zdravje ali celo življenje ter zdravje in življenje svojih potom- cev — mislim, da nobeden pa- meten Zemljan. Lahko pa bi se zgodilo, da bi kakšen pooblašče- nec prodal tuja življenja. Najbolj nevarno je, da bi to bil kakšen začasni priseljenec - ta pa ne zasluži več imena župan, ampak zločinec. Pa še nekaj: govori se samo o nizko in srednje radioaktivnih odpadkih. Kam pa bodo skrili visoko radioaktivne odpadke? Kdo bi potem kontioliral, katere vrste odpadkov spravljajo v že zgrajeno odlagališče? Vsakdo pa, ki se je s temi razi- skovalci ali graditelji pobliže so- očil, dobro ve, da lažejo, da jim ni verjeti čisto nič! Jože Eberl PREJELI smo... Zato povzdigujemo svoj glas že da- nes v opomin, da je skrb za našo bo- dočnost tudi skrb odraslih. To sle nam pred kratkim obljubili tudi z deklaracijo o otrokovih pravi- cah. Želimo si, da ta deklaracija ne bi ostala mrtva črka na papirju. Podpi- ramo prizadevanja naše občinske skupščine in smo vam hvaležni za skrb. ki jo s tem izkazujeta. Želimo si. da bi vaša prizadevanja rodila sadove. Učenci OŠ F. Osojnika liso, ki se razprostira prav prek našega območja. Ko sem ome- njeni članek prebral, sem začel razmišljati o morebitni podkup- nini, ki jo je energetska oblast pred nedavnim v oddaji Žarišče na slovenski TV nesramno oblju- bljala tistemu, ki bi na lokacijo Kam z radioaktivnimi odpadki Društvo za varstvo okolja v Slovenski Bisrici je na svoji seji 15. oktobra 1990 razpravljalo o predlogih glede odlagališč jedr- skih odpadkov v Sloveniji. Ker so novice povzročile precej vzne- mirjenja, se društvo sprašuje, zakaj ob tovrstnih poročilih niso podane razlage, kako so bili izbrani kriteriji glede na mednarod- ne norme, kolikšna je teža posameznih kriterijev in zakaj ni bilo o njih nikakršne javne razprave. Nerazumljivo nam je, kako ob elektrarni, ki pomeni stalno pretnjo, in rudniku urana, ki je povzročil že dovolj težav in ško- de, prevzema Slovenija na svoja pleča še odlagališče radioaktiv- nih odpadkov. Prav tako je nenavadno, da so vsa izbrana možna odlagališča odpadkov na severovzhodu Slovenije. In končno: Halozam, ki smo jih vseskozi puščali same, da so danes že nacionalna gospodarska sramota, tem Halozam, ki jih nismo m.ogli oskrbeti niti z vodo, smo sposobni ponuditi le — jedrske odpadke. Glede na povedano društvo zavrača predlog odlagališča v občini, kakor nam je bil dan na znanje. Društvo za varstvo okolja Slovenska Bistrica ^ predsednik dr. J. Čar Prometno podjetje AVTOPARK Turistična agencija PETO VIA Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslo- vne prostore na Slovenski trg 9 na Ptuju, kjer: PRODAJAMO AVTOBUSNE PREVOZE ORGANIZIRAMO IZLETE ZA SKUPINE SPREJEMAMO PRIJAVE ZA IZLETE z odhodi iz Ptuja: — LIPNICA vsak torek — MADŽARSKA — BLATNO JEZERO 10. november 1990 — BRNO 16. november 1990 — TRBIŽ IN VIŠARJE 17. november 1990 — SAN MARINO, 29./30. november in 1. december 1990 SPREJEMAMO PRIJAVE za SMUČANJE doma in v tujini ter ZIMSKI ODDIH ob morju in v toplicah POSREDUJEMO PRAZNIČNE programe in programe izletov ter strokovnih ekskurzij vseh večjih agencij IZPOSOJAMO osebne avtomobile PRODAJAMO letalske vozovnice za domači in inozemski pro- met OPRAVLJAMO menjalniške posle Vse podrobnejše informacije lahko dobite na telefonski številki (062) 772-711, 776-376 ali osebno v naši agenciji. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA IN PRIJAZNO VAS BOMO PO- STREGLI. TURISTIČNA AGENCIJA PETOVIA PTUJ pismo »od daleč«-v llappv end tridnevnega zasedanja zvezne- ga parlamenta v Beogradu Je še en dokaz o čudnih principih delovanja Jugoslovanske poli- tike: najprej zagreje sceno političnega spekta- kla do vrelišča, da bi s tem držala ljudi v stalni napetosti, toda ko že vse kaže. da bo vse skupaj pripeljalo do \rhunca, se ne zgodi nič posebne- ga. Štipe Mt">ič iz Hrvaške je bil izvoljen, če- prav so temu na koncu bolj salonsko nasproto- vali delegati iz srbske koalicije. Jovič pa Je »do- stavil« svoj referat, ne da bi mu ga pri tem bilo potrebno brati in hi niu padla krona z glave. Seveda Je vprašanje, kako bi potekal sce- narij, če bi predsednik Predsedstva Borisov Jovič pred delegati Zve- zne skupščine luistopil že v sredo. Mesiča pa bi izvolili, kot so pred- videli v vodstvu zveznega parlamenta, že v petek. Z Mesičevo potr- ditvijo verjetno ne hi bilo nič saj so že v srbski Vojvodini dvignili okoli niega veliko prahu, češ da kot zapornik ne more biti podpred- sednik države, drugo leto pa. »rc bog da in sreča Junačka.« tudi nien predsednik. Poleg zdrah ui manipulacij že v samem državnem vrhu. saj Je Jo- vič nastopil kot nosilec samo enega koncepta bodoče državne uredi- tve -federacije, in poleg prav neverjetno skrivnostnih dogodkov v zveznetn parlamentu se poslavlja vprašanje, ali se Je že začel bal- kanski delani oziroma popuščanje napetosti. To je še posebej po- membno za Slovenijo, ki bo morala najti svoj raison d'elre znotraj hrvaško - srbskih dogovorov ali kupčij. Kupčije pa so se že začele, kar dokazuje že omenjeno dogajanje v zveznem parlamentu v Beo- gradu po izvolitvi Mesiča. Politično netaktično bi bilo pričakovati, daje z ekscesi In psiholo- ško masažo tuje in domače Javnosti konec. Miloševič namreč za svojo politiko potrebuje hrano in to so vedno nova krizna žarišča, novi sovražniki in krivci. Imunosti na takšen način vladanja pa ni- sta pokazala niti Tudman niti slovenska oblast, ki se vedno znova »žrtvuje« v reševanju slovenskega naroda pred barbarskim Balka- nom. Prav zanimivo bi bilo videti, kdo bo krivec vseh naših nesreč in ujme v primeru, če bi Slovenija res postala samostojna država. Čeprav smo nekoliko zanntdili v pogajanjih z ostalo Jugoslavijo in ne samo Hrvaško, bi se slovenska zunanja politika morala čimprej z Otočca usmerili še kam drugam, saj Je zaveznike mogoče najti v Makedoniji. Bosni in Hercegovini, »z drugim očesom« v Črni gori, pa celo v sami Srbiji. Res. da Je treba preživeti še čas do volitev v vseh jederalnih enotah, toda glede partnerjev si ni treba delati ut- var, saj utegnejo priti še trši. kol je sam Slohodan Miloševič. Pravzaprav stvari dobro pViekaJo in samo nepogrešljivi pesimisti verjamejo, da bi si sprte strani lahko skočile v lase, čeprav gre za zaigrano zaostrovanje, kije kot pripomoček pri vladanju še posebej zanimivo zaradi izboljšanja pogajalskih pozicij. Seveda pa ima tudi lo negativne posledice, ki se kaže v navalu ljudi na bančna okenca. Toda za zaigrane scenarije je potrebno tudi nekaj plačati. Vladimir Vodušek 4 - MORDA VAS ZANIMA 25. oktober 1990 — TEDNIK MILENA TURK Življenje lukarjev (2. nadaljevanje) V reportažnem članku V de/eli liikarjev^ iz leta 1934 obvešča A. Ingolič javnost o perečih gospo- darskih vprašanjih, ki so lukarje mučili na višku njihove gospo- darske krize. Iz pogovora s sta- rim lukarjem se kaže pretresljiva resnica: lukarje so v (istih časih mučili dolgovi, cena luku je ne- zadržno padala, domači trg je bil zasičen z njim, lukarji so ga hote- li izvažati, toda noben strokov- njak se ni ukvarjal s problemi malih kmetov. Fr. Milošič", S. Niedorfer', V. Smole'" in V. Lešnik" so v zad- njih 20 letih novinarsko poročali o tradicionalni ljudski kulturi v Lukariji nekoč in danes. V svojih reportažah so v Kmečkem glasu, Delu, Večeru in Primorskem dnevniku pisali o poteku posa- meznih lukarskih in kmečkih praznikov v Lukariji in o sodob- nem propadanju stare kmečke kulture. Iz teh poročil, ki nam dajejo sicer natančno podobo vsebine prireditev, pa ni možno razbrati, kakšno je bilo zanimanje zanje in odziv, kakšen je bil odmev in kakšno vrednotenje teh manife- stacij v širši javnosti in pri doma- činih. Arhivski viri V Zgodovinskem arhivu I*tuj ni posebnega gradiva, ki bi nam dajalo podatke o pridelovanju in prodaji luka na Ptujskem polju. Podobno je stanje v Arhivu SRS v Ljubljani, kjer sem v poročilih Zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo zasledila le dve izdaji obrtnih dovoljenj za trgovino s čebulo in semeni na Ptujskem polju. 5. LITERATURA V zgodovini slovenske etnolo- gije se s problematiko lukarjev ni ukvarjal nihče. Tudi sicer je lite- ratura o tem vprašanju izredno skopa po številu in obsegu. Niti v strokovni agrarni litera- turi pridelovanju luka na Ptuj- skem polju niso posvečali pozor- nosti. Poglejmo si, kako na krat- ko, v okviru enega odstavka je pojav predstavljen v Zgodovini i agrarnih panog'^: »Na Spodnjem Dravskem polju (Ptujskem polju — M. T.) se je v dvajsetih letih tega stoletja zelo razširilo pride- ] lovanje čebule. Zavzelo je pre-| cejšnje njivske površine. Za orne- j njeno področje je bila gojitev če- bule tako značilna, da je v ljud- ski govorici osrednji del tega po- lja označuje kot Lukova dežela. Po kmetijski statistiki v letu 1939 je bilo v takratnem ptujskem okolišu 148 ha zasejanih s čebu- lo, tako je kraj dajal 40 % celotne proizvodnje čebule v Dravski ba- novini. Večja površina je bila za- sejana s čebulo tudi v okolici Ljubljane...«. Takšna skrom- nost poročila me je presenetila, saj sem pričakovala, da bo to moj prvi vir, ki me bo vsaj sezna- nil s problemom, ki sem ga razi- skovala. V Bračičevi monografiji Ptuj- sko polje" je z geografskega vidi- ka prikazan zgodovinski razvoj pokrajine od pradavnine in go- spodarski razvoj od prve polovi- ce 16. stoletja do leta 1972. Avtor nam prikaže medsebojno pove- zanost naravnega okolja in druž- benega razvoja, ki so v zaplete- nem procesu medsebojnega vpli- vanja in delovanja ustvarili nje- no današnjo zunanjo podobo ter njeno specifično gospodarsko in socialno strukturo. Še posebno podrobno je obdelal dinamiko procesov, ki jih porajajo splošne družbene spremembe današnjih dni: deagrarizacija, urbanizacija in potrebe po koreniti moderni- zaciji kmetijstva ter socialne in populacijske probleme, ki ta pro- ces spremljajo. Ob poglobljeni analizi (tudi statistični) doseda- njega razvoja nakazuje pot za naprej. Življenju lukarjev se posebej ni posvečal. Skozi različna ob- dobja le omenja osrednji del Ptujskega polja, ki se zaradi spe- cifične poljedelske panoge ime- nuje Lukarija. Bračič se sklicuje na delo Ansichten und Bemer- kungen . . . iz leta 1821, v kate- rem neznani pisec poroča, da »so v tem času kmetje na Ptuj- skem polju pridelovali in proda- jali luk in da se zato v ljudskem govoru osrednji del tega polja imenuje Lukarija«. Sicer pa po- krajina izgublja pravice do tega imena, ker pridelava luka v po- vojnem obdobju močno upada. V tabelo o površini in pridelku vasi na Ptujskem polju v letih 1966-1969-1972 je Bračič uvr- stil tudi čebulo, ki je bila, kot pi- še, v tem obdobju še vedno dru- ga najpomembnejša povrtnina na Ptujskem polju. Zaradi skromnih virov in sko- pe literature v nalogi še zdaleč niso prikazani vsi problemi, ki se odpirajo ob preučevanju načina življenja lukarjev in njihove kul- ture. S pričujočo nalogo torej fe- nomen »lukarji« ni zaključen. Nadaljevanje prihodnjič Opombe: Dr. A. Slodnjak piše v kritiki romana Lukarji: »Ali bi mogli dati Lukarje v roke ljudem, ki so bili opisani'.' Sli.šal sem dva odgovora. Nekdo mi je pra\il, da so bili ljudje v Dornavi zelo hudi na pisatelja, češ da tako pokvarjeni vendar- le niso, kakor jih je on orisal. Toda zvedel sem, da je bilo to ogorčenje umetno, ljudem so ga skušali vcepiti podeželski izobraženci in mogotci, ki so tudi v ro- manu edini negativni tipi . . . Ljudje pa so radi brali Lukarje in žene so jokale, ko so slišale, kako je opisano njihovo delo in trpljenje. Se danes ti pohvali Ingo- ličevo delo vsak kmečki človek, ki gaje prebral.« (A. Slodnjak Kritika, Sodob- nost 1938, št. 9-10). Povsem drugače kot klerikalna desnica, ki je roman napadla / vso ostrino, ga je sprejela napredna levica. Eden najbolj prodornih slovenskih medvojnih eseji- stov Ivo Brnčič, ki je delo ugodno sprejel, je zapisal: ». . . in umetnost, ki naj bi bila resnična, popolna, življenjska, ne sme in ne more utajiti dejstva le osebne resničnosti ljudi, kakor tudi ne more zavreči splošnih družbenih zakonov, ki družijo posameznike v družbene skupine in jih tako vodijo skozi zgodovino. Umetnost, ki hoče biti progresivna kar pomeni zgolj objektivna, mora pri- znavati realnost v celoti, realnost poedinega človeka nič manj kot realnost vse človeške družbe, zakaj progresivnost ne more biti drugačna kot resnična. In no- bena ideja, nobeno delo, nobena borba in nobeno ustvarjanje, ki noče biti dog- matično, ki se hoče omejevati le na nekatere pojave in zavoljo njih nasilno vse drugo puščati v nemar, ne more upali na uspeh, če ne raste neustavljivo, organ- sko in nujno iz celotne resničnosti pozemskega življenja, ki je prav tako življe- nje družbe kot življenje posameznega človeka.« Bohanec, Lukarji Antona Ingoliča, Lukarji, Ljubljana 1936). Vse te lastnosti razodeva Ingoličev roman, ki prikazuje nešteto ljudi raznih družbenih slojev in človeških usod. A. Ingolič. V deželi lukarjev. Jutro 15/1934 ' F. Milošič, Luk je gledal pod ženska krila. Delo 11.7. 1984 ' F. Milošič, V Moškanjcih ne bodo dali na mizo le kruha in luka. Delo 10. 7. 1984 " F. Milošič, Na kmečkem prazniku bo letos kraljevala koruza. Delo 13. 7. 1984 " S. Niedorfer, Lukarji o čebuli. Večer 32/1976, št. 5 V. Smole, Lukarski praznik, Prim. Dnevnik 26. 7. 1975 ■° V. Smole, Praznik v Lukariji, Delo 20. 7. 1977 " V. Lešnik, Ce nega luka no kriiha. Kmečki glas 13. 3. 1969, št. 13 " Vrtnarstvo, Zgodovina agrarnih panog I. zvezek, str. 277 i " V. Bračič, Ptujsko polje, Maribor 197.S , i Preživimo prosti čas v naravi NASVETI ZA VSAK DAN Do sedaj smo pripravili majo- nezne in hladne pikantne omake, danes pa boste lahko spoznali še recepte za pripravo toplih omak k pečenim jedem na žaru. Nasveti za pripravo toplih omak — Svetle omake pripravljamo po možnosti samo na maslu, temnejše pa lahko pripravljamo tudi na drugih maščobah. — Vsako omako lahko izbolj- šamo z dodatkom žlice majone- ze. Goveja pljučna na ražnju z berneško omako. — Omake, vezane z moko, ne pustite nikoli predolgo kuhati (ne več kot 10 minut); če jih pre- dolgo kuhamo izgubi moka spo- sobnost vezave in omaka izgubi svojo gostoto. — Temnim omakam izboljša- mo videz (postanejo svetlejše) in okus s kondenziranim mlekom ali smetano. — Svetle omake lahko potem- nimo s sladkorjem, ki ga karame- liziramo v ponvi brez dodatka maščobe. — Omake, katerim želimo iz- boljšati okus z limono, moramo ob dodajanju limoninega soka mešati, ker se nam lahko v nas- protnem primeru sesirijo. Holandska omaka Maslo razpustimo. Rumenjak z vinom premešamo, postavimo nad soparo in stepamo, da posta- ne penasta in naraste. Omako vzamemo iz vodne kopeli in pri- mešamo stopljeno maslo. Soli- mo, popramo in z limoninim so- kom izboljšamo okus. — Ponudimo k pečenemu go- vejemu mesu na žaru, še posebej k različnim steakom. Za pripravo potrebujemo: 25 dag masla 3 rumenjake 3 jedilne žlice belega vina sol beli poper 2 jedilni žlici mlačnega limoni- nega soka Topla olivna omaka Čebulo na drobno nasekljamo in jo na olivnem olju zlatorume- no prepražimo. Dodamo nase- kljane olive, paradižnikov ketc- hup, kis, ostro gorčico, sladkor, mleto rdečo papriko, sol in pre- mešamo. Omako zavremo in pu- stimo vreti na zmerni temperatu- ri 5 minut. Po potrebi izboljšamo okus in serviramo k ribam, peče- nim na žaru. Naredimo jo iz: I čebule 8 jedilnih žlic olivnega olja 8 nadevanih oliv I jedilne žlice paradižnikove- ga ketchupa 1 jedilne.žlice kisa. 1 čajne žličke ostre gorčice I čajne žličke sladkorja 1/2 čajne žličke mlete ostre rdeče paprike soli Berneška omaka Drobno nasekljano šalotko, kis, celi poper in mesno osnovo skuhamo in pretlačimo skozi ce- dilo. Rumenjak premešamo s to- plo vodo in nad soparo penasto stepemo. Med stepanjem postop- no dodajamo raztopljeno maslo in pretlačeno šalotkino mešani- co, začimbe in nasekljana zeliš- ča. Ponudimo h govejemu mesu, pečenemu na žaru ali ražnju. Za pripravo smo porabili: 2 šalotki 3 jedilne žlice kisa 1/2 čajne žličke celih popro- vih zrnc 2 jedilni žlici tekoče mesne os- nove (vzamemo lahko mako iz kocke) 3 rumenjake jedilno žlico vode 8 dag masla sol poper 2 jedilni žlici nasekljanih ze- lišč (peteršilj, krebuljica, vrtna kresa . . .) Barbecu omaka Čebulo in česen nasekljamo, papriko na drobno narežemo. Na vročem maslu vse skupaj pre- pražimo, dodamo ostro rdečo papriko, na drobne kocke nare- zan in odcejen olupljen paradiž- nik, rdeče vino, sol in poper. Premešamo in prekuhamo. Je- dilni škrob premešamo s hladno juho in primešamo k omaki. Po- krito 10 minut kuhamo. Omako skozi cedilo prepasiramo, še en- krat na hitro prekuhamo in do- damo sladkor in sol. Ponudimo jo k svinjskemu me- su, pečenemu na žaru. Naredili smo jo iz: 2-3 čebul 2 strokov česna 1 —2 svežih paprik 5 dag masla I jedilne žlice ostre rdeče pa- prike 5 paradižnikov 1 dl rdečega vina soli popra 2 jedilnih žlic jedilnega škroba 1/4 mesne juhe ščepca sladkorja Topla omaka s šampinjoni Drobno nasekljano čebulo na maslu zlatorumeno prepražimo, dodamo na lističe.narezane očiš- čene šampinjone, ponovno pre- pražimo, pomokamo in zalijemo z juho. Premešamo in 8 minut kuhamo. Dodamo sladko smeta- no, vino in izboljšamo okus s ko- njakom, soljo in sladkorjem. Za pripravo smo porabili: I čebulo 3 dag masla 10 dag šampinjo- nov 3 dag moke 4 dl mesne juhe 3 jedilne žlice sladke smetane 3 jedilne žlice belega vina I jedilno žlico konjaka sol ščepec sladkorja Gorčična omaka Na maslu prepražimo nase- kljano čebulo, pomokamo, do- bro premešamo in zalijemo z me- sno juho Premešamo in kuhamo na zmerni temperaturi 8 minut. Solimo in popramo. Omako da- mo s štedilnika, dolijemo kis in umešamo gorčico. Ponudimo k ribam in svinjske- mu mesu, pečenem na žaru. Za pripravo potrebujemo: 5 dag masla 7 dag čebule 1 jedilno žlico moke 1/2 1 mesne juhe sol poper I jedilno žlico vinskega kisa 3 jedilne žlice ostre gorčice Želim vam dober tek ter prijet- ne nove okuse ob kombinaciji pečenega mesa na žaru in omak. Stepanje v vodni kopeli. V naslednji številki Tednika boste lahko spoznali nekaj re- ceptov za pripravo prilog k je- dem, pečenim na žaru. Dušan Bombek V vrtu v drugi polovici oktobra pospešeno pospravlja- mo pridelke z vrta, da nam jih ne ujame mraz, pa tudi pred obilnejšim dežjem jih je koristno pospra- viti, saj se pravočasno hranjeni v ugodnem suhem vremenu dalje drže v shrambi za zimnico. Ne pustimo praznih in zapuščenih gred, temveč jih očistimo rastlinskih ostankov in takoj pristopi- mo k obdelavi. Jesenska globoka obdelava in gno- jenje v vrtu imata mnoge prednosti pred spomla- dansko; Najpomembnejše so: — temeljito rahljanje zgornje plasti tal, — lažje pronicanje vode v globlje plasti tal in preprečevanje odtekanja površinske vode, — s podkopavanjem rastlinskih ostankov in ple- vela tla dodatno obogatimo s humusom, že izprane hranilne snovi vrnemo v zgornje plasti tal, — mraz zapusti na prekopani zemlji posebno ugodno mrazno grudičavost in enakomerno in pravočasno smo v tla vnesli organska in rudninska gnojila, da bodo rastlini v naslednji vegetacijski dobi že v celoti na voljo. Kaj naj počnemo v tem času v OKRASNEM VRTU? Vrtnice še bujno cvetijo, če smo jih med letom redno negovali. Čeprav so dnevi že občutno krajši in hladnejši, pri čemer menimo, da rastlinski škodljivci in bolezni na gojene rastline nimajo več škodljivega učinka, bomo pri skrbnejšem pregledu vrtnic opazili, da so vršičke močno napadle listne uši. Listne uši bomo sedaj učinkovito uničili z 0,1 % actelicom ali drugim nekoliko blažjim insek- ticidom. Poganjke ki jih je napadla siva plesen in če so močno plesnivi, porežemo in sežgemo, sicer pa vrtnice poškropimo z 0,05 "n bavletonom ali ka- rathanom, ki poleg plesni preprečujeta tudi črno listno pegavost. Odcvetele cvetove redno pobira- mo, ker se v njih, zlasti v jesenskem vlažnem vre- menu, širi cvetna gniloba ali monilija. Ker se v jeseni, ko zbiramo razne gozdne sade- že, večkrat znajdemo v gozdovih kot sicer, ne bo napak (če imamo doma kakšne zahtevnejše lončni- ce, ki za svoje uspevanje potrebujejo zemljo listav- ko, igličevko, ali štorovko), da jo za spomladansko presajanje že sedaj pripravimo. V SADNEM VRTU pričnemo načrtovati sajenje sadnega drevja. Ko bo listje s sadnega drevja pri- čelo odpadati, bodo pri drevesničarjih že na voljo sadne sadike. Ker ima jesensko sajenje mnoge prednosti pred spomladanskim, ne zamudimo no- bene priložnosti in ugodnega vremena za jesensko sajenje. Kaj več o sajenju pa v prihodnjem pri- spevku! Preglejujemo sproti jabolka, ki smo jih shranili za ozimnico. Sadje, ki je bilo poškodovano in oku- ženo z monilijo ali sadno gnilobo, v skladišču že v nekaj dneh prične gniti, zato ga sproti izločamo. Če tega ne storimo, ko so pričeli gniti posamezni plodovi, se v zabojih pojavijo čez čas cela gnezda gnilih plodov in škoda je lahko izredno velika, če nismo ob spravljenem sadju pravočasno in dovolj pozorni. Če nas v ZELENJAVNI-M VRTU preseneti sla- na, se zelenjave ne dotikajmo, ker bo tako še večja škoda. Pred novimi zamrznitvami jo bomo najbo- lje obvarovali, če jo bomo prekrili z listjem. Ven- dar pa v ta namen lahko služi le zdravo listje, ker s škrlupom ali plesnimi napadeno listje na ta način najbolje prezimi in bi takšno početje bilo pravo nasprotje naravnemu ali biovrtiiarjenju. Če se ravnate pri setvi in sajenju po biokoledar- ju, je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo za list, od 21. do 23. ter 30. in 31. ok- tobra, rastline za plod od 23. do 26. oktobra, za korenino 26. in 27. oktobra ter za cvet od 20. do 22. oktobra. Miran Glušič, ing. agr,, TEDNIK — 25. oktober 1990 NEKOČ IN DANES — 5 Kaj je koristno vedeti o služnostih MIRKO KOSTANJEVEC (3. nadaljevanje) Kaj obsega služnost nujne poti? V naših zakonih ni povedano, kakšne pravice obsega služnost nujne poti. Glede na zadevne do- ločbe bivših zakonov, upoštevajoč sodobno gleda-. nje na izvrševanje in omejevanje lastninske pravi- ce, naša sodna praksa dopušča, da služnost nujne poti vsebuje pravico po tej poti hoditi, voziti s konjsko vprego, s traktorji, goniti živino itd. Kak- šno od naštetih pravic pa bo v konkretnem prime- ru vsebovala služnost nujne poti, bo določeno v sodni odločbi. Za katero nepremičnino se dovoli nujna pot? Nujna pot se dovoli za gospodujočo nepremi- čnino (zemljišče, hišo itd.): I.) ki nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z jav- nim potnim omrežjem 2.) ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. V katerih drugih primerih se še sodno dovoli nuj- na pot? V čl. 149 ZNP'je določeno, da se določbe o do- volitvi nujne poti uporabljajo tudi za gradnjo in postavitev komunalnih in drugih objektov in na- prav ter za priključke na te objekte in naprave za objekte, za katere je izdano predpisano dovolje- nje. Na čigav predlog se uvede postopek za dovolitev nujne poti in kaj mora predlog vsebovati? Predlog za uvedbo postopka lahko vloži, če po- trebuje pot: 1. lastnik zemljišča 2. imetnik pravice uporabe zemljišča 3. imetnik pravice razpolaganja oziroma zem- ljišča v družbeni lastnini 4. če pa gre za obremenitev zemljišč v primerih iz omenjenega 149. čl. ZNP, so predlagatelji tisti subjekti (podjetja itd.), ki jim je nujna pot potreb- na. Predlog mora vsebovati zemljiškoknjižne podat- ke o zemljišču, ki pot potrebuje, in o zemljišču, po katerem poteka oziroma bi lahko potekala pot, vr- sto dejanske rabe zemljišča (njiva, travnik, stavbiš- če, itd.), priimek in im.e ter prebivališče lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali pravice razpolaga- nja oziroma upravljanja gospodujočega in služne- ga zemljišča in predlog načina uporabe nujne poti (za peš hojo, za vožnjo s traktorjem itd.). Pri katerem sodišču je treba vložiti predlog? Predlog za dovolitev nujne poti je treba vložiti pri tisti enoti temeljnega sodišča, na območju ka- tere leži služna nepremičnina. Ce pa leži ta nepre- mičnina na območju \eč enot istega ali drugega te- meljnega sodišča, je stvarno in krajevno pristojna vsaka od teh enot. Ce je predlog vložen pri več krajevno pristojnih enotah temeljnega sodišča, je pristojna tista enota, pri kateri je bil predlog naj- prej vložen. Kako sodišče postopa po prejemu predloga za do- volitev nujne poti? Postopek se vodi po določbah ZNP. Ce se pred- log za dovolitev nujne poti nanaša na zemljišče v družbeni lastnini, povabi sodišče na narok tudi pristojnega javnega pravobranilca; na naroku na kraju samem sodišče napravi skico, iz katere mora biti razviden potek nujne poti. Kakšne zakonske kriterije mora sodišče upošteva- ti pri dovolitvi nujne poti? Ze zakon o temeljnih lastninsko-pravnih raz- merjih vsebuje določbo, da se stvarne služnosti, med katere spada tudi služnost nujne poti, izvršu- jejo na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Tudi ZNP izrecno pravi, da pri odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti sodišče sicer upošteva potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujoče zemljišče), vendar mora upoštevati, da se tuje zem- ljišče (služno zemljišče) čimmanj obremeni. Ce pa bi se glede na predlog za dovolitev nujne poti iz- kazalo, da bi se v primeru dovolitve nujne poti onemogočilo ali znatno oviralo izkoriščanje ali upo- raba zemljišča, po katerem naj bi pot potekala (služno zemljišče), potem bo sodišče predlog zavr- nilo. Kdaj bodo podani taki primeri, tega zakon ne pove, temveč presojo prepušča sodišču, ki bo to ocenilo, oziraje se tudi na mnenje izvedencev. v.^__. Se nadaljuje DR. ADOLF ŽIŽEK O končnih sestavih (2. nadaljevanje) 4. O časovnih potekih Odvisnosti neke veličine od časa pravimo njen časovni potek ali kar njen potek. Polck stanja potnikov v avtobusu lahko opiše- mo tako: Po prvi postaji se je vo- zilo 12 potnikov, po drugi 19, po tretji 29, po četrti 21 itd. Dnevni potek temperature v nekem kraju opišemo tako: Ob štirih je bila temperatura K) Celzijevih sto- pinj, ob osmih 12 stopinj, ob dvanajstih 23 stopinj itd. Poteku, ki ga je mogoče natančno napo- vedati, pravimo določni potek, ti- stemu, ki ga lahko napovemo le z neko verjetnostjo, pa naključni potek ali stohastični proces. Oba omenjana poteka sta naključna. Vhodi, izhodi in stanje sestava so določni ali naključni poteki. Ce je vhod ali izhod naključni potek, je tudi stanje naključni potek. V splošnem opisujemo določne sestave z določnimi, na- ključne sestave pa z naključnimi poteki. Pri naključnem poteku ni mo- goče natanko predvideti njegove vrednosti v izbranem trenutku prihodnosti, pač pa le z določe- no verjetnostjo. Čim bolj je pri- hodnji trenutek oddaljen, manj- ša je gotovost napovedi. Zgled: Vzemimo, da gojimo ri- be v ribniku, ki je naključni bio- loški sestav. Zanimamo se za na- ključni potek mase vseh rib v rib- niku. Napovedujemo lahko le ta- ko: »Obstaja 98" n verjetnost, da bomo vzgojil] čez dve leti 20 do 30 ton rib.« Cim natančneje želi- mo napovedati vrednost naklju- čnega poteka, manjša je verjet- nost, da se bo takšna napoved uresničila. Tako bi lahko trdili: »Obstaja 19% verjetnost, da bo v ribniku čez dve leti od 23 do 28 ton rib« in »Obstaja 31% verje- nost, da bo v ribniku od 25 do 26 ton rib« itd. Ce trdimo tako: »Cez dve leti bo v ribniku 27,7 ton rib,« se bomo skoraj zagoto- vo ušteli ne glede na način, po katerem napovedujemo. Napoved naključnega poteka v omenjeni obliki je mogoče opraviti šele, ko sestav dodobra raziščemo in ga uspemo obdelati tudi matematično. To zahteva ponavadi dolgotrajno skupinsko delo ter uporabo sodobne opre- me, kot so razni merilniki in ra- čunalniki. 5. Obstojnost in polom Ce se stanje sestava s časom ne spreminja, rečemo, da je nje- govo vedenje obstojno (stabilno) v mirovanju. Med takšne sestave spadajo v krajšem obdobju, do- kler jih ni načel zob časa, razne gradnje. Pri nekaterih sestavih potek stanja niha okoli predvide- nega poteka. Za take sestave pra- vimo, da se vedejo obstojno v gi- banju. Tak sestav je cestno vozilo med običajno vožnjo po cestišču. Poleg sestavov z obstojnim ve- denjem poznamo tudi sestave z neobstojnim vedenjem. Vedenje je neobstojno, če vsaj ena prvina stanja nezadržno narašča ali pa- da. Odpoved sestava, ki nastane kot posledica njegovega neob- stojnega vedenja, imenujemo po- lom ali katastrofa. Pri zgradbi je : polom njena zrušitev, pri vozilu zdrs s cestišča, v biološkem šesta- ' vu izumrtje neke živalske ali rast-' linske vrste, v človeški družbi izumrtje neke kulture ali civiliza- cije, pa tudi izumrtje običajev, dejavnosti in načinov vedenja. Polom je tudi pretirana razmno- žitev neke rastlinske ali živalske vrste, na primer kobilic. Prehodu sestava iz obstojnega vedenja v neobstojno rečemo razglasitev sestava, nasprotnemu prehodu pa ustalitev aU stabiliza- cija. V naravnih sestavih sledi raz- voj naravnim zakonitostim, v umetnih sistemih pa neki zami- sli, v okviru danih možnosti. Razvoj se spreminja mnogo po- časneje od vedenja tako, da lah- ko v razmeroma kratkem obdob- ju (za izbrani sestav) vzamemo razvoj kot stalen, opazujemo pa samo vedenje. Brezpogojno (absolutno) so ob- stojni le sestavi, ki jih ne more razglasiti noben vhod niti izhod. Sestavi, ki so za nekatere vhode ali izhode obstojne, za druge pa ne, so pogojno obstojni. Potreben pogoj za uspešno ustalitev sestava je, da poznamo njegove vhode, izhode, njegovo vedenje in njegov razvoj, kar je za velike sestave (ki so skoraj vedno naključni) zaenkrat izred- no težavno. S polomi se ukvarja posebna veda o katastrofah. Ustalitev sestava je tedaj mo- goče doseči: 1. s spremembo vhoda, izhoda ali obeh hkrati; 2. s spremembo stanja, to je ~ s spremembo v množici se- stavin, s spremembo v množici lastnosti, — s spremembo v množici od- nosov, 3. s spremembo vedenja, to je — s spremembo spominske preslikave, — s spremembo prehodne pre- slikave 4. s kombinacijo navedenih postopkov. Pri tem je mogoče, da je posto- pek ustalitve obraten vzrokom razglasitve, ni pa to nujno, saj lahko dosežemo ustalitev z dru- gim od navedenih postopkov ustalitve, kot je obrat vzroka raz- glasitve.' Zgled: Kot zgled opišimo ne- obstojno vedenje in polom sesta- va, ki ga tvorita prst in gozd na strmem pobočju, v bližini indu- strijskih objektov, ki onesnažuje- jo okolje. Ce se poveča količina strupe- nih snovi v zraku, pomeni to za rastline povečano obremenitev, zaradi katere bodo zaostajale v rasti in odmirale prej, kot bi si- cer. Posledica tega je na prvi po- gled neopazna, vendar nezadr- žno zmanjševanje gostote naseli- tve, kar predstavlja razglasitev sestava. Ker rastline s svojimi koreninami ve«ejo prst, se zaradi rahljanja teh vezi povečuje razdi- ralni učinek dežja, vetrov in tem- peraturnih sprememb. Po nekaj letih ali desetletjih lahko pripelje takšna razglasitev do zemeljske- ga plazu, kar predstavlja polom sestava, ki je na prvi pogled brez očitnega vzroka. 6. Sklep V članku smo opisali, s čim se ukvarjajo sistemske vede. Razi- skovanje sestavov, ki je v polnem teku, poteka v dveh smereh: 1. raziskovanje stvarnih sesta- vov z namenom spoznati njihove sestavine, lastnosti in odnose ter vedenje in razvoj, 2. iskanje matematičnih pri- spodob (modelov), s katerimi je mogoče opisati stvarne sestave. Spoznanja sistemskih ved je nato mogoče v okviru danih možnosti uporabljati v vsakda- njem življenju pri načrtovanju, uresničevanju in vzdrževanju najugodnejših sestavov. Ohranjanje izročil NOB v Ptuju je bila v sredo, 10. oktobra, seja Medobčinskega sveta ZZB NOV za Podra- vje, ki povezuje 7 občinskih organizacij (Le- nart, Maribor, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica), predseduje pa mu Milan Lacko, predsednik občinske borčevske orga- nizacije v Ptuju. Osrednja tema razprave na seji je bilo vprašanje organiziranja posvetov s prosvetnimi delavci, ki naj bi jih po občinah sklicala mariborska enota Zavoda za šolstvo. Uvod v razpravo je imel Vlado Ožbolt, ki je govoril na osnovi več kot 10-letnih izku- šenj v ormoški občini. Izhajal je iz tega, da ZZB NOV v svojem statutu daje pomembno mesto ohranjanju tradicij narodnoosvobodil- nega boja, da tudi zakon nalaga borčevski or- ganizaciji eno od pomembnih nalog — ohra- njanje in razvijanje izročil NOB, da bo NOB živela v taki obliki, v kakršni bo predstavlje- na mladim v šolah, zato je pomembno torišče delovanja borčevske organizacije na šolah. To je nujno še zlasti sedaj, ko se predvideva »čiščenje učbenikov ideološke navlake«. To je sicer potrebno, vendar ne bi smeli iti pre- daleč. Tudi pri oblikovanju novih učbenikov bi morali sodelovati predstavniki organizaci- je NOB — najbolj poučeni strokovnjaki s te- ga področja. V razpravi so navzoči uvodne teze podprli s poudarkom, da je NOB treba obravnavati kot boj za osvoboditev in samostojnost slo- venskega naroda, da se je treba omejevati na obdobje 1941—45 in vse dogodke postaviti v tisti čas in okolje, kjer so se stvari dogajale. Gre za objektivni prikaz dejstev brez zamol- čevanja napak in slabosti, vendar tega ne smemo izrabljati v dnevni politiki. Borci se morajo odločno upreti razvrednotenju NOB. Navzoči so si bili enotni v tem, da se skliče razprava s predstavniki šol — povabili naj bi ravnatelje, učitelje zgodovine in slovenskega jezika — po posameznih občinah. Sklicatelj naj bi bil Zavod za šolstvo — org. enota Ma- ribor. Zato so imenovali 3-člansko delegacijo (Ožbolt, Berce. Lacko), da se glede posvetov dogovori s predstojnikom Zavoda — enote v Mariboru. Na posvete bi posebej povabili tu- di zgodovinarje NOB, predstavnike muzejev in zgodovinskih arhivov ter člane okrožnega odbora nekdanjih aktivistov OF. V nadaljevanju seje so govorili še o zdrav- stvenem varstvu borcev in zakonodaji, ki se pripravlja na tem področju, o financiranju občinskih odborov in imenovali komisijo za informiranje pri MS ZZB NOV Podravja, v kateri sta po 2 ali vsaj en član iz vsake občin- ske organizacije. Posebej so se dogovorili o spominskih slo- vesnostih v počastitev dneva mrtvih. K temu naj vsaka občinska organizacija pristopi sa- mostojno glede na dosedanjo prakso. Lahko je osrednja občinska komemorativna sloves- nost, kot bo npr. pri grobnici borcev NOV na bivšem mestnem pokopališču v Ptuju, lahko pa so slovesnosti samo po krajevnih skupno- stih. Ce kje to želijo združiti z verskim obre- dom, naj tega posamezniki ne ovirajo. FF SPOMINI NA BORL • 941—1943 (53. nadaljevanje) Vsa dekleta: Štefka, Marta, Antonija, C ilka, Alojzija in Ro- zalija so se pred smrtjo objele in zapele pesem: »Lepa si, le- pa, roža Marija«. 21. julija so me odpeljali s 56 ženskami z Borla, vse smo bile nesrečne, ker smo objokovale smrti svojih dragih. Posebno so trpele tiste, ki so jim pobrali otroke. Takrat sem bila zado- voljna, da nisem imela otrok. saj me je pogled na matere naj- bolj bolel. Odpeljali so nas v Auschvvitz. Od tam se nas je vr- nilo od odpeljanih le šest, živa pa sem samo še jaz. Ko so nas pripeljali v Ausch- vvitz, še ni bilo tam krematori- jev. Bile smo med prvimi Slo- venkami v tem taborišču, pred nami sta bili le dve. Jeseni 1944 sem se vrnila iz taborišča na kmetijo Podvra- tnik. Neka ženska, ki je živela na kmetiji, kamor so jo naselili Nemci, je po mojem prihodu odšla in s seboj odpeljala, kar se je dalo. Po končani vojni se je vrnila domov samo mama; leta 1948 je umrla. Vrnili sta se še Podvratnikova rejnica in se- strična Marija Irman; tej sta napisala poslovilno pismo moj mož in hlapec Alojz Tamše. Tamše je bil ustreljen; bil je rejničin fant. Od Irmanove družine (ki je imela posestvo v Velikem Vrhu pri Smartem ob PakL, op. V. R.) je ostal živ le sin Franc; ker je pred aretacijo domačih peljal les v Bosno se je aretaciji izo- gnil. Ko je zvedel, kaj se je zgo- dilo z družino, se domov ni več vrnil. Odšel je k partizanom v Bosno. Umrl je leta 1962 brez lastnih otrok. Tako se je končala žalostna zgodba zavedne družine po- sestnika Franca Irmana. Cilka Ježovnik seje rodila 24. 10. 1919 v Lo- kovici, potem je živela kot kmečke hči v Paski vasi pri Šo- štanju. Delala je' na domači kmetiji. Jeseni 1941 seje pove- zala s partizani in jim pomaga- la. Nemci so jo aretirali v za- četku junija, jo zasliševali v Ce- lju, nato pa odpeljali na Bori, kjer je preživela le kratek čas in bila od tu odpeljana v Celje, kjer so jo ustrelili 23. junija 1942. Antonija Hramec seje rodila 28. 12. 1907 v Ve- likem Vrhu v tedanji občini Šmartno ob Paki. Bihi je kme- čka hči in samska. Nekaj časa je služila kot gospodinjska po- močnica in kuharica, potem pa je delala na domači kmetiji. Kmalu po vdoru okupatorja je navezala stike z osvobodilnim gibanjem. Zaradi izdaje so jo Nemci junija 1942 aretirali in odpeljali v Celje. Tu so jo zasli- ševali, nato pa odpeljali na Bori. Ustrelili so jo 23. junija 1942. v Celju. Alojzija Primožič se je rodila v Paski vasi pri Šoštanju leta 1904. Sodelovala je s prvimi partizani na doma- čem območju. Povezana je bila z Delejevo, Irmanovo in še z nekaterimi ženami in dekleti, ki so zbirale hrano in druge po- trebščine za partizane. Nemci sojo prijeli 9. maja 1942 in jo v celjskem zaporu hudo mučili, kar je pogumno prenašala. Po zasliševanjih so jo poslali z drugimi sodelavkami OF na Bori. nato pa na dan ustrelitve 23. junija 1942 v Celje. Se nadaljuje Štefka Irman. prva \ čolnu, ustreljena 2.^. junija 1942 v Celju. Irmanova mama Marija je umr- la > taborišču \ Auschwitzu. Oče Franc Irman je bil ustreljen skupaj s hčerko Štefko 23. juni- ja 1942. Lojzka Primožič, ustreljena 23. 6. 1942 v Celju. 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 25. oktober 1990 - tednik Turistični delavci o Ptuju in njegovi ponudbi tnajstegu oktobra so na povabilo občinskega sekretariata /a turi- zem in gostinstvo in pokrajinskega muzeja Ptuj obiskali slovenski turi- stični delani in novinarji. Pri organizaciji srečanja je pomagal tudi Center za turistično in ekonomsko propagando pri Cospodurski zborni- ci Slovenije, lurislični delavci in novinarji so spoznali nekatere značil- nosti ptujskega turističnega i/delka. ki bo » bodoče sestavni del sloven- skega turističnega prostora o/iroma njegove ponudbe. »Stari biser ob Dravi želimo i/brusi t i. /a to pričakujemo, da nam boste pri tem poma- gali,« je » iiteški dutrani na gradu, kjer se je srečanje pričelo. po\edal sekretar sekretariata za gostinstto in turizem SO Ptuj Peter \ esenjak. Po končanem celodnevnem ogledu ptujskih turističnih zna- čilnosti so se turistični delavci in novinarji zbrali v restavraciji Ri- bič; tam so se zelo izkazali s sprejemom in pogostitvijo. Po- dobno je bilo tudi drug^je: v vin- ski kleti, na Gorci, na gradu, v toplicah, Zlagi goski ... Ob tej priložnosti smo za kratek pogo- vor zaprosili nekatere udeležen- ce. Takole so povedali. Vilma Jerman, Kompas Lju- bljana, oddelek Izleti po Jugosla- viji: »Pohvalno je, da smo se zbrali skupaj. Zahvaljujem se or- ganizatorjem in vsem, ki so po- magali pri realizaciji srečanja. Resnično so se potrudili. Veliko smo videli in spoznali v tem krat- kem času. Posebej moram ome- niti, da sem zelo vesela, ker smo že sedaj izvedeli veliko o novem razstavnem projektu ptujskega Pokrajinskega muzeja Turqueri- je, ki ga pripravljajo za leto 1992. Gre za velik razstavni in obenem komercialni projekt. Vilma Jerman Ptuj je po mojem zelo zanimi- vo mesto, veliko ponuja. Nekaj kritičnih besed pa želim izreči glede gostinske ponudbe, in to za tisti del, kjer se najmanj priča- kuje. V zasebnem gostišču smo bili čudovito postreženi, hrana je bila odlična, manjka pa doma- čnost. Tisti, ki veliko potujemo in vidimo veliko sveta, imamo pač večje zahteve. Tega nam ne gre zameriti. Ce grajamo, ne mi- slimo slabo, želimo pomagati.« Zinka Simnic, Turistično dru- štvo Bled: »Iz Ptuja odhajam s prijetnimi vtisi. Mesto daje videz urejenosti: Stavbe in drugo je ze- lo urejeno. Zelo so mi ugajale Zinka Šimnic Haloze, še nikoli nisem bila tam. Obiskali smo samo boljše lokale, zato ne morem povedali ničesar slabega. Ptuj je lep, turisti lahko iz njega veliko odnesejo . . .« Lučka Letič, Center za turisti- čno in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Center je poskrbel za prevoz iz Ljubljane, od koder nas je prišlo 23. Udeleženci so bili iz cele Slo- venije: Kranjske Gore, Novega mesta. Ljubljane, Bleda, Celja in iz drugih slovenskih mest. Orga- nizacija srečanja in prikaz turisti- čne ponudbe sta bila zelo dobra. Videli smo veliko dobrih, da ne Lučka Letič rečem odličnih stvari. Mislim, da je Ptuj ubral pravilno pot v turi- stičnem razvoju. Prepričana sem, da bi turiste morali večkrat pope- ljati po vinskih cestah. Ogledali smo si tudi viničarski muzej. Je izredno lep. Zadovoljni smo bili s sprejemom v gradu. Večina nas je prvič videla restavratorski ate- lje za tekstil. Zakaj tega med ob- čani Ptuja in drugimi bolj ne po- pularizirate? Zelo pa podpiram idejo o ustanovitvi novega turističnega informacijskega centra o celoviti turistični ponudbi Ptuja. Takšen center mesto nujno potrebuje.« Milan Razdevšek, Center za tu- ristično in ekonomsko promocijo Maribora pri Mariborski turisti- čni zvezi: »Zelo pozdravljam odločitve Ptujčanov, v katerih se že odražajo poteze mladih ljudi, ki so ambiciozno začrtali promo- cijo Ptuja. Ptuj poznam in spremljam njegov razvoj. Lahko rečem, da je v zadnjem obdobju zelo viden napredek pri predsta- vljanju in propagandi njegove turistične dejavnosti. To je posle- dica organiziranega dela na po- dročju komuniciranja. Zelo sem vcsei, da se to dogaja v naši ne- posredni bližini, saj se s tem bo- Milan Razdevšek gati center v Mariboru, dobiva- mo zaledje, s katerim lahko bolje nastopamo kot regija. To je pri- dobitev za celo Slovenijo. Do- bronamerno bi vam svetoval: po- trudite se pri poudarjanju tega vašega neprecenljivega bogastva! Zakaj nimate vpadljivih napisnih tabel za kulturno-zgodovinske spomenike. Tako se na primer človek skoraj izgubi, ko išče mi- treje. Takšnih primerov je še več. Želim vam vse najboljše pri uresničevanju vaših turističnih načrtov!« Zlatko Paronič, vodja prodaje v hotelskem podjetju Jadran na Re- ki: »V Ptuj so me povabili doma- čini. Zahvaljujem se jim za izred- no lep sprejem. To dokazuje skrb ptujskih turističnih delav- cev, da se turistična dejavnost,^kL je bila doslej zanemarjena, po- stavi na zdrave noge. Bodočnost ptujskega turizma je v razvoju stacionarnega turiz- ma. V ta turistični paket pa je po- trebno vključili tudi drugo turi- stično ponudbo, kot so ribištvo, lov, zdraviliška dejavnost. Ce. bi imeli sosedje takšno turistično bogastvo, kot ga imate Ptujčani, bi razvili lurislični eldorado . . . Zlatko Paronič Opazil sem, da vam manjkajo turistične postelje. Zakaj v te na- črte ne vključite zasebnikov?« Srečko Lovrenčič, Pokrajinski muzej Ptuj: »Zelo sem utrujen, saj ni lahko zadovoljiti tako veli- ke in zahtevne skupine ljudi. S Petrom Vesenjakom sva se zelo trudila in opravila veliko konkre- tnih poslovnih pogovorov. V Kompasu so nam obljubili, da nam bodo pomagali pri prodaji ptujskega turizma. Konkretno se bomo o tem dogovorili že pri- hodnji teden. Tudi v Mariboru so zelo zainteresirani za vključe- vanje ptujske turistične ponudbe v svoje aranžmaje. Mariborska ponudba bo v bodoče sestavni del ptujske in podobno. V pogovoru z udeleženci sre- čanja smo lahko ugotovili, da so vsi za to, da se Ptuj vključuje v njihovo ponudbo^ opozarjajo pa, da pa se mora enotno vključevati v slovensko turistično ponudbo. Tako mora nastopati tudi na tu- jih trgih. Ce pa želimo priti v enotni turistični izdelek Sloveni- je, potrebujemo enotnega po- nudnika iz Ptuja, enoten marke- ting, enoten image. To pomeni Srečko Lovrenčič (Posnetki: M. Ozmec) tudi, da se moramo poenotiti gle- de vladnih načrtov o bodočem razvoju turizma. Ptujski turistični izdelek mora vsebovati tisto, v čemer smo bolj- ši od drugih. To pa je kulturno- zgodovinska ponudba in vinska kultura. Takšen izdelek nam bo pomagal do izoblikovanja turisti- čnega imagea Ptuja. Prav pa nam bo prišel tudi pri razvoju stacio- narnega turizma. Tega bomo lah- ko razvijali le, če bomo izgraje- vali Ptujske toplice in povečevali hotelske zmogljivosti.« MG Beg prevoznikov se nadaljuje V sekretariatu za obrt in podjetništvo obči- ne Ptuj imajo v tem obdobju precej dela. Po- skušali pa bodo razrešili nekatere do sedaj nerešene probleme. Avtoprevozniški je že eden takih. Že nekaj občinskih vlad se je ukvarjalo s tem vprašanjem. Kljub dobri vo- lji in prizadevanjem pa jim problema ni uspelo razrešiti. Avtoprevozniki, lastniki veli- ke gradbene mehanizacije in drugi so bežali in še vedno bežijo v druge občine. Tam prija- vljajo obrt, lam so sedeži njihovih podjetij. Kruh si služijo v ptujski občini, uporabljajo njene ceste in druge dobrine, davek in druge dajatve pa plačujejo drugje. Sedaj naj bi bilo tega konec. Že prvi sesta- nek odgovornih za razrešitev tega vprašanja (uprave za družbene prihodke, izvršnega sve- ta oziroma sekretariata za obrt, davčne in- špekcije, inšpektorice, odgovorne za avtopre- voznike, vodje odmere davčne uprave, posta- je milice in sekcije za avtoprevozništvo) je pokazal, da nova vlada ne bo odnehala in bo skušala stvar pripeljati na čisto. Do možnih rešitev naj bi prišli v pogovoru z vsemi, ki imajo sedeže obrti drugje, delajo pa v domači občini. Trenutno je na seznamu, ki ni popoln, 67 takih obrtnikov. Zato bodo. skušali v sodelovanju s sekcijo avtoprevozni- kov priti do natančnih podatkov. Načrtujejo, da bo sestanek v prvi polovici novembra. Branko Brumen, sekretar Sekretariata za obrt in podjetništvo, je povedal, da se bodo odkri- to pogovarjali, saj samo na ta način lahko pridejo do pravih rešitev. Nihče tudi ne boi skrival, da je za odmero davka pristojna sa- mo ptujska občina in ne katerakoli druga. Tako je tudi zapisano v zakonu, ki pa ga do- slej še nihče ni uporabil. V sekretariatu pa sestavljajo tudi že pobu- do o tem, da naj bi v bodoče avtoprevoznike pavšalno obdavčevali. V republiko bo šla tu- di pobuda, da bi dajatve plačevali ob regi- straciji računov. Tako delajo v sosednjih re- publikah in so, kot kaže, uspešni, drugače si tudi ni mogoče razlagati tolikšnega zanima- nja ptujskih in drugih slovenskih avtoprevoz- nikov, da prijavljajo obrt drugje. Eden izmed glavnih razlogov za beg pa so nižji stroški re- gistracije in cestnine. Pri tem jim novi občin- ski oblastniki zaenkrat ne bodo mogli poma- gati. MQ, Delajo s polno paro Dim iz visokega tovarniškega domnika ormoške tovarne sladkor- ja se veselo suklja v nebo, kar pove, da teče delo s polno paro. Za de- lavci je že 28 dni letošnje 11. predelave sladkorne pese. Kljub poletni suši je povprečni hektarski pridelek 45 ton na ha, do- kaj visoka je tudi vsebnost sladkorja — 15,5 odstotkov. Simpatična pesa na naši fotografiji pa vse, ki se v teh dneh vozite po naših natrpanih cestah opozarja, da previdnost ni odveč. Vida Topolovec Foto -Štefan Hozvan ORMOŽ Pekarna v blagovnici TIMA v TlMINl blagovnici, ki uspešno posluje 12 Icl, so se letošnje poletje lotili temeljile obnove spodnjih etaž. Z novimi policami so uredili oddelek kozmetike, galanterije, prodaje rož, spominkov papir- ja in časopisov in tako pridobili prostor, kjer je oddelek špecerije. Precej prostora je namenjenega novi pekarni, ki jo v teh dneh nameš- čajo. Delo bodo sklenili predvidoma do 25. oktobra. Poslovodja blagovnice Srečko Voršič je povedal, da jim poslej ne bo več predvsem v popoldanskih urah zmanjkovalo kruha, kar je veli- kokrat povzročalo negodovanje potrošnikov. Že sedaj prodajo dne- vno okoli 400 kg kruha, računajo pa, da ga bodo odslej prodali naj- manj 20 odstotkov več, ker bodo potrošniki lahko od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer kupovali svež kruh in pekarsko pecivo. Pekarna bo delovala po najsodobnejši italijanski tehnologiji, ki bo last TIME — Kruh. pecivo N/laribor. Novost bo tudi naročilo kruha, po katerega bo kupec lahko prišel čez približno pol ure, če morebiti ne bodo imeli že dovolj pečenega. Vida Topolovec SE BO TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV V MAJŠPERKU REŠILA? Za obleko potrošimo vedno manj Padec kupne moči močno ob- čutijo tekstilci. Tovarna volnenih izdelkov v Majšerku ni nobena izjema. Njen direktor Boris Ur- bančič pravi: »V tekstilni indu- striji ni več dobrih in slabih, vsi smo na dnu.« Ljudje vedno manj kupujejo tekstilne izdelke, če pa že, ne odloča več kakovost, am- pak cena. Vsesplošni krizi je vzrok država, ki je sprostila uvoz, preplavila domači trg s tkaninami predvsem z daljnega vzhoda, kjer je delovna sila iz- redno poceni, to pa pomeni seve- da tudi nižjo ceno. ki ji domači tekstilci niso kos. Trgovci se v zadnjem času po- služujejo komisijske prodaje, kar pomeni, da dokler blaga ne pro- dajo, se to blago vodi kol zaloga tovarne. Doslej uveljavljeni rok plačila 90 dni so mnogi podaljša- li tudi do 160 dni, veliko pa jih je, ki sploh ne plačajo. Tovarna volnenih izdelkov ima tako tre- nutno spornih terjatev kar za 16 milijonov dinarjev. Majšpcrška tovarna izvaža v Anglijo, Nemčijo, Francijo Bel- gijo in občasno tudi v druge dr- žave, vendar je lak izvoz dvore- zen meč. Le redko lahko izvoziš svoje blago pod svojo znamko, poleg tega pa evropske države ščitijo svojo tekstilno industrijo z visokimi carinami. To pa pome- ni, da je cena na evropskem trgu nižja od tiste, ki jo dosegajo do- ma. Tovarna volnenih izdelkov je danes v Jugoslaviji edina proiz- vajalka volne supervvash in je vsak mesec proda v tujino štiri tone, to pa je 70 odstotkov celot- ne proizvodnje. V tujini dosegajo zanjo tudi lepo ceno, od 22 do 25 DEM. Na domačem trgu je za to vrsto volne povpraševanje skromno, ker je predraga. Z vol- no je v zadnjih letih sploh pro- blem, saj so zime mile, in če k te- mu prištejemo še zapovedi mo- de, ki enkrat narekujejo volnene Proizvodna cena volne Jelka je lL ki bo 10. novembra, so se dogovorili, da mora biti prireditev enako do- bro organizirana kot prejšnja le- ta. V pripravo te jesenske etno- grafske prireditve so vključili vsa prosvetna in turistična društva v občini, trgovske delovne organiza- cije in aktiv kmečkih žensk. Vsega bo dovolj, od starih, že skoraj pozabljenih običajev, ki so živeli v teh vinorodnih krajih, pe- smi in glasbe do mladega vina. pe- čenega kostanja in domačih jedi. \ se pa bo sklenila osrednja prire- ditev, to je krst mošta, ki privabi največ gledalcev. Vida Topolovec 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE tedmk 25. oktober 1990 — PREDSTAVUAMO VAM Tovarna bojierjev v sosedstvu frer/ trinajstimi leti je IVI Boris Kidrič pričel del s\oje proizvod- nje » Lenartu. Danes je to sodobna tovarna bojlerje\, ki 30 odstotkov proizvodov izvozi. Ali so del a ve i zadovoljni z osebnim dohodkom, ki je bil za september 5.630 dinarjev? Pogovarjali smo se z Jožetom (Jričar- jem, ki je vodja te proiztodne enote že od začetka. GRIČAR: >>V začetku je bilo težko. Proizvodne kapacitete ni- so bile zasedene, pa tudi narediti kakovosten proizvod ni bil maj- hen problem. Zastavili smo si za takrat visok cilj: izvoz. Danes smo najkakovostnejši jugoslo- vanski proizvajalec. Izdelujemo bojierje za toplotne kotle, solar- ne bojlerje in bojierje za toplotne črpalke ter bojierje po naročilu. Izvažamo približno 30 odstotkov proizvodnje, in sicer prek firme Rohleder iz Stuttgarta. Ta nam tudi dobavlja material, saj doma- Vodja proizvodne enote Jože Gri- ča r. či ni dovolj kakovosten. No, kar nam ustreza, kupujemo doma. Ce se v naši državi še dolgo ne bo spremenilo razmerje dinarja in tuje valute, bomo morali pre- nehati izvažati. Že sedaj so v Nemčiji bojlerji cenejši...« Proizvodnja je v veliki meri avtomatizirana. Osnova za boj- ierje pločevina, ki jo velikanske škarje razrežejo na ustrezno širo- ke kose, nato je splet valjev zvije v obroč, s posebnim strojem te obroče pod kotom vzdolžno za- varijo . . . Pomembne so še jekle- ne cevi, surovina za emajliranje in druge kemikalije. Njihovi boj- lerji so namreč tudi odznotraj emajlirani. Zagotavljajo jim lO-letno brezhibno delovanje. V drugi proizvodni hali bojier še izolirajo (poliuretanska mehka ali trda izolacija) in preoblečejo. 125 zaposlenih v TVT Boris Kidrič — proizvodna enota bojierjev Lenart izdela letno 30.000 od 80- do 500-litrskih bojierjev. Za izdelavo solarne- ga bojlerja potrebujejo 11 ur, za toplovodni kotel 4 do 5 urj kar Je zelo blizu evropskim normam. tako da je celoten proizvod vide- ti lep. Nikjer po tovarni ni videti večjih skupin delavcev. Več kot 100 ključavničarjev, varilcev, emajlircev se kar izgubi. Sicer pa je proizvodnja bojierjev sezon- sko delo in sedaj, jeseni, lahko delajo noč in dan, da zadostijo potrebam trga. Podobno je spo- mladi, ko grejo v promet pred- vsem solarni bojierji. GRIČAR: »V mrtvi sezoni se nam včasih res zgodi, da mora nekaj ljudi na krajši dopust, ven- dar večjih težav zaenkrat nima- mo. Osebne dohodke dobivamo redno, kar je v današnjem času že uspeh. Trudimo se, da imamo zaposleno optimalno število de- lavcev. Po drugačnih kriterijih je morda kakšen odveč, vendar za- enkrat ne nameravamo zmanjšati števila zaposlenih. Ali so zapo- sleni zadovoljni? Nihče ni danes povsem zadovoljen, toda če skle- pamo po rezultatih dela, smo^vsi skupaj zadovoljni. Že to, da ima- mo dovolj dela, je nekaj.« Besedilo in fotografije: Mc Zupanič LENARSKO SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO Hladilnica je polna v lenarški občini večino grozdja predelajo kme- tje kar doma, v lastnih kleteh, kmetijska zadruga je letos odkupila 30 tisoč litrov mošta za Vinag. Agro Lenart pa je, prav tako za Vinag, na 60 ha vi- nogradov pridelal kakovostno grozdje, zlasti laški rizling, cehardonnay in rizvanec. Štiri leta že imajo tam tudi hladilnico, ki je mo- čno zasedena in tudi že letos polna predvsem ja- bolk, pa tudi jagodičevja, ki ga pridelujejo koope- rantje Zadruge Lenart. Letos so, predvsem za Fructal iz Ajdovščine v zadrugi odkupili 350 ton robid, 42 ton malin in 25 ton ribeza. Odkupne ce- ne so bile letos nekoliko boljše, vsaj po mnenju pridelovalcev. Ravnokar poteka še odkup industrijskih jabolk prek zadruge, saj je po njih le- tos posebej veliko povpraševanje. Na lenarškem področju jih odkupujejo mariborski Tališ, Slove- nijasadje iz Bohove, Vital iz Mestinj in Itol iz Ce- lja. Večino prvorazrednega sadja, ki so ga pridelali na 25 ha nasadov zadružni kooperantje, pa so že prodali direktno za ozimnico v sindikate ali kar na tržnici v Ljubljani. Kot je povedal inženir agronomije Franc To- plak, ki vodi sektor Vinogradništva in sadjarstva pri Agro Lenartu, je na 220 ha letos letina povpre- čna, kakovost sadja pa dobra. Nekoliko izpada so imeli v nasadih v Tratah, saj je tam pridelek uniči- la toča v maju. Zmogljivost hladilnice Agro Lenar- ta je 450 vagonov jabolk, od tega so jih letos iz svojih sadovnjakov spravili v hladilnico 270. V hladilnici pa so hranjena tudi jabolka drugih pri- delovalcev. Pridelek bodo po napovedih ing. To- plaka prodali predvsem na zagrebško tržišče. Se- daj so prodali manjšo količino jabolk po 1,5 DEM za kilogram, spomladi pa bo cena kilograma zara- di stroškov hlajenja približno 3,5 DEM za kilo- gram. Ocenjujejo, da je proizvodnja jabolk prve kvali- tete donosna, letos pa je ugodna tudi prodaja sad- ja za predelavo, tako da si obetajo dobiček. Naši pikniki Oskrbovanci Doma upokojen- cev Ptuj — Muretinci smo imeli tudi to poletje nekaj piknikov. Prvi je bil t. i. krompirjev piknik, ki smo ga pripravili takoj, ko se je dalo nakopati mlad krompir. Pekli pa nismo le krompirja, do- dali smo še klobase ter se ustre- zno odžejali z brizganci. Sredi poletja smo pekli ribe. Za ribji piknik smo se odločili le- tos prvič; vsem nam je bilo všeč, zato ga bomo še pripravili. Ribe smo pekli v parku pred domom, v kuhinji pa so nam kuharice pri- pravile še krompirček in nekaj ocvrtih rib. Ugotavljamo, da nam hrana v naravi veliko bolj tekne. Piknika se udeležijo gibljivi oskrbovanci in tisti, ki so vezani na invalidski voziček; ne pozabi- mo pa tudi na negibljive. Osebje jim odnese dobrote z ražnja v so- bo. Za oskrbovance na vozičku smo organizirali poleti izlet, kot so mu rekli, čeprav je bil le daljši sprehod v Ljudski vrt. Vse, ki redno uporabljajo voziček, pa tu- di tiste, ki so večji del dneva v postelji, so delavke doma po- spremile do Ljudskega vrta in nazaj. Ugotavljamo, da tudi na Ptuju urbanisti in drugi strokov- njaki niso mislili na invalide na vozičku, ko so projektirali in gra- dili ceste in pločnike, kaj šele vse ovire, ki jih zdravi ne vidimo. In nadaljevali smo s pikniki. Konec septembra smo imeli tra- dicionalno srečanje oskrbovan- cev obeh enot. Dobili smo se v Muretincih. Gostitelji so nas pri- čakali s šilcem žganega, ki seje v hladnem dopoldnevu prav prile- glo. Z vremenom nismo imeli sreče, čeprav smo naročili lepo. Pekli smo ciganske pečenke, pa tudi drugih dobrot ni manjkalo. V domu imamo trenutno dva harmonikarja, zaigrala sta za ples ali pa nas spremljala pri pe- tju slovenskih narodnih. Z dobro voljo smo pregnali oblake in se pozno popoldne razšli. No, pa piknikov za letos ven- darle še ni konec. Te dni bomo pekli kostanj. Pred tem gremo še v trgatev, da bomo kostanj zalili z domačim moštom. Brajde ima- mo namreč v enoti Muretinci, pa tudi kostanj bomo nabrali sami. Jesen je tu in življenje se bo tudi v domu malo umirilo, po- vsem pa vendarle ne. Marsikaj bomo počeli tudi pozimi. Pa o tem drugič. Dom upokojencev Ptuj — Muretinci S PTUJSKEGA POSVETA O RAZVOJU MANJ RAZVITIH OBMOČIJ Skoraj polovica Slovenije nerazvita? Andreju Briškemu, namestniku republiškega sekretarja za družbeno planiranje, je bilo prejšnjo sredo y Ptuju zelo vroče, ko je poslušal razpravo predstavnikov občin severovzhodne Slovenije. Ptujska občina je kot organizatoriea posveta k sodelovanju povabila predstavnike petnajstih občin tega območja. Govorili so o raz- voju manj razvitih območij oziroma o zakonu, ki naj hi urejal ta vprašanja. Ptujski posvet je v prvi vrsti poka- zal, da gre pri razreševanju vprašanj manj razvitih območij za vrsto problemov. V osnovi pa je šlo zato, da se je v bodoče potrebno pogovarjati o nerazvitem območju, ne pa o nerazviti občini. Razpravijalci so se tudi poeno- tili o tem, da potrebujemo zakon o revitalizaciji demografsko ogroženih območij, ne pa zakona o pospeševanju manj razvitih območij. Andrej Briški je v Ptuju povedal, daje predlaga- telj zakona pred izredno težko nalogo, saj je že pri dosedanjemi delu bilo veliko pripomb. Težišče no- vega zakona naj bi bilo v opredelitvi demografsko ogroženega območja, v to pa sodi tudi hribovito območje. Že v dosedanjem dolgoročnem planu je bilo predvideno, da bi leta "90 prenehali govoriti o manjrazvitosti. V sedemdesetih letih je bilo dva- najst občin, ki niso dosegale 50-odstotne razvitosti Republike Slovenije, še pred nedavnim smo govo- rili o štirih nerazvitih občinah, po najnovejših po- datkih pa le še o dveh. Razprava o kriterijih iz tez za izdajo zakona je pokazala, da le-ti ne odražajo verodostojnega vse- binskega dogajanja na celotnem slovenskem ozemlju. Zato bo potrebno nekatere kazalce zame- njati oziroma dodati nove. Ne glede na to pa se stanje med občinami ne spreminja. Že zdaj je zna- no, da bosta med nerazvitimi še vedno Lenart in Pesnica. Pričakovati pa je, da se jima bodo pridru- žili tudi drugi. Po že znanih podatkih naj bi med demografsko ogrožena območja sodilo kar 44 od- stotkov slovenskega ozem.lja. Ob tem se odpira ve- lika dilema, saj ne bo moč zagotoviti materialnih možnosti za tako obsežno ozemlje. Kmečka zveza pa dodatno predlaga, da se med ogrožena območ- ja uvrstijo tudi predeli v občinah, ki občinske raz- vitosti ne dosegajo. DENAR NAJ ZAGOTOVI REPUBLI- ŠKI PRORAČUN v občinah SV Slovenije so si enotni tudi v tem, da mora denar za razvoj omenjenih območij zago- toviti republiški proračun. Andrej Briški je pove- dal, da bo delitev denarja potekala na osnovi kapi- talskega odnosa, ki pa je daleč od socrealističnega. Ptujčani so namreč v svojem predlogu za izdajo zakona o revitalizaciji manj ogroženih območij za- pisali, da sedanje teze za nov zakon temeljijo na starih osnovah. Za nekatere investicije (na primer v kmetijstvu) naj bi uveljavili sistem premij ali ugodnih kreditov. Vzporedno z zakonom o revitalizaciji nastaja tu- di nov davčni zakon. Ta bo prinesel spodbude ozi- roma olajšave za tiste, ki bodo vlagali na manj raz- vitih območjih. Olajšav naj bi bili deležni tudi ti- sti, ki bodo na teh območjih ustanavljali nova podjetja. Briški je ob tem opozoril, da ne glede na to, ali bo davčni zakon sprejet pravočasno ali ne, z zakonom o revitalizaciji ne bi smeli čakati. Nobene dileme ni, so povedalij udeleženci ptuj- skega posveta, da mora republika zagotoviti denar za razvoj osnovne infrastrukture na ogroženih ob- močjih. Programi za razvoj pa morajo nastajati tam. kjer ljudje živijo, ne da jih sestavljajo v repu- bliki. Njeno pomoč v teh okoljih pa kJjub temu potrebujejo. Republika naj bi tudi plačala progra- me in projekte. GRE ZA RAZVOJ PODEŽELJA ... Po mnenju predsednika skupščine občine Ptuj Vojteha Rajherja je potrebno izdelati načrt, ki bo osnova za razvoj nekaterih območij, kot na primer Haloz, Slovenskih goric, Kobanskega in drugih ogroženih predelov. Tega ni moč delati na občin- ski, krajevni oziroma regijski ravni. Zato je nujno potrebno izoblikovati širši dogovor, izdelati raz- vojne projekte in jih voditi na republiški ravni. Sredstva je potrebno nalagati, ne deliti. Bogo Mesner, predsednik SO Maribor-Pesnica, je odločno vztrajal, da je potrebno za ogrožena ob- močja pripraviti programe, ki bodo skladni s skup- nimi interesi Slovenije._Ni pa zagovornik nepovra- tnih sredstev. Gospod Žavcer iz Radelj ob Dravi je dejal, da se Slovenija mora odločiti, kako bo razvi- jala svoje podeželje, koliko ljudi bo tod živelo in kakšno bo. Slobodan Tatalovič, predsednik SO Ruše, se bolj navdušuje za revitalizacijo ogroženih območij kot za pospeševanje. Posebej je omenil probleme ob- mejnih krajev, kjer se število ljudi nenehno zmanj- šuje, kmetije pa kupujejo ljudje »od zunaj«. Izra- zil je bojazen, da se na teh območjih ne bi razvile »neke nove vojne krajine.« Marta Vahčič podpredsednica izvršnega sveta iz Šmarij pri Jelšah, je prepričana, da na ogrožena območja najbolj sodijo manjši gospodarski obrati oziroma dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Mirko Grešovnik, podpredsednik IS iz Slovenj Gradca, je prepričan, da je določitev območij problematična zadeva, da pa mu bolj ugaja, da se dogovorijo o razvoju podeželja. Milan Lukman, sekretar za kmetijstvo SO Ormož, je bil za to, da se izoblikuje skupen odnos do podeželja na republiški ravni. Jože Škrlec. predsednik SO Lenart, je zdajšnje gledanje na podeželje orisal z besedami: »Bog vas je obda- ril, država pa Je pozabila na vas.« Tako mu namreč pove marsikdo, ki zaide v Lenart. Janez Lah, pred- sednik IS SO Ptuj, je menil, da mora politika ustvariti takšne razmere, da bo kapital šel na pra- vo območje. Čeprav je bilo v večurni razpravi čutiti, da se pri- pravljalec zakona in razpra>ljalci ne razumejo, so \endar govorili o istih stvareh, vendar na drug način. Briški je zagotovil, da si vlada prizadoa za takšen zakon, ki bo sprejemljiv za vse. Osnovni namen za- kona pa je. da se na osno\i kriterijo opredelijo ogrožena območja. Sicer pa bo javna razpra\a o os- nutku zakona dala še veliko možnosti, da se obliku- jejo prave rešitve. Gotovo pa je. da se te odgovorno- sti zavedajo tudi v republiki, saj je zakon o revitali- zaciji demografsko ogroženih območij eden redkih v zadnjem času. ki bo sprejet po normalnem postopku. Pri zakonu o revitalizaciji gre gotovo za svojevrstni popravni izpit celotne slovenske družbe, ki je doslej podeželju naredila veliko krivico: razvijala so se ob- činska središča, na drugo pa se je pozabilo . . . MG tednik - oktober 1990 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9 pooovoR z ivtmo Tuetc. očiteuico slovenskega dopolnilnega pouka 1 v nemški pokrajini HESSEi | V tujini je materinščina vez z domovino Ob obisku otrok slovenskega dopolnilnega pouka na osnovni šoli Toneta Žnidariča smo se po- govarjali tudi z učiteljico sloven- skega dopolnilnega pouka v Nemčiji, Miro Turk. Tednik: Slovenski dopolnilni pouk obiskuje v pokrajini Hes- sen 80 otrok. Na obisk jih je pri- šlo le 16. So na število otrok vpli- vali tudi zadnji dogodki v Jugo- slaviji, Sloveniji? Mira Turk: Rada bi rekla, da ne. Vendar moramo priznati, da je bil tudi ta motiv pri nekaterih precej v ospredju. Zadnji dan pred odhodom sem se resno ba- la, da bom na letališču sama. To je bil namreč tisti petek, ko so bi- le v Ljubljani težave, in mi smo bili v Nemčiji drugače obveščeni o dogodkih; oddaljenost, nego- tovost je pustila strah tudi pri starših. Potem ko so poklicali svojce v domovini, smo se zjutraj polnoštevilno zbrali na letališču. Tudi otroci v domovini niso ob- čutili kakšnih razlik in naš izlet je bil pravo spoznavanje domovi- ne .. . Tednik: Kako pa je organizi- ran slovenski dopolnilni pouk? Mira Turk: V pokrajini Hes- sen je dopolnilni pouk sestavni del nemškega pouka in je za otroke obvezen. Težava je edino ta, da nas je Slovencev premalo, zato učenec ne more imeti slo- venski dopolnilni pouk na šoli, ki jo sicer obiskuje. Pouk se or- ganizira za vse otroke v večjih krajih. Za manjše otroke je teža- vno, saj jih morajo spremljati starši. Njihovo prizadevanje lah- ko pozitivno ocenim in znam ce- niti skrb staršev, da pripeljejo otroke. Tako otroci že od malih nog sprejmejo pouk kot svoj in z njim rastejo. Kar pa je odločil- nejše, je odnos družine, odnos staršev do domovine; to se doga- ja že precej prej, preden pride otrok k slovenskemu dopolnilne- mu pouku in temu poskušamo dajati ves čas največji pomen. Opažamo seveda, da čas prinaša svoje, dd so se leta od začasnega bivanja raztegnila na desetletja in da že starše včasih zanese, ko s svojimi otroki govorijo nem- ško. Skušam ljudi razumeti, saj vem, da tega ne delajo namerno. Poskušam jih usmerjati, da bi svojo vlogo gledali drugače, tudi skozi jezik, da bi otroke usmerja- li v tiste dejavnosti, ki so poveza- ne z domovino, da bi slovenska knjiga našla svoje mesto v njiho- vem prostem času . . . Svet star- šev si iz leta v leto prizadeva, da otrokom pripravimo akcije, ki jih povezujejo z domovino. Gre za obiske gledaliških skupin iz do- movine, za darilo dedka Mraza, kjer svoje mesto vedno najde slo- venska knjiga ali'kaseta, gre za stike otrok iz Frankfurta z otroki V dorhovini,'dopisovanje . . . Ta- ko ni samo šola tista, ki ohranja slovenstvo, saj je pouk sam prav gotovo premalo. Aktivnosti širi- mo na starše, do društva in do domovine. Tednik: Kdo plačuje slovenski dopolnilni pouk? Mira Turk: Kot sem že omeni- la, je ta pouk sestavni del nem- škega pouka in ima svoje mesto tudi v spričevalu. Ta ocena je ena odlučujočih, ena močnejših. Finančno in organizacijsko smo podrejeni nemškim šolskim obla- stem. To pomeni, da nam pro- stor, učbenike, okvirni učni načrt zagotavlja nemška šolska oblast. Seveda pa ne samo za slovenski dopolnilrti po'uk, anipak tudj za jezike drugih narodov, ki živijo v Nemčiji. Učbenike za srbohrva- ško jezikovno področje pripra- vlja posebna skupina ljudi. Ker sem še edina slovenska učiteljica Mira Turk na tem področju, vse to preve- dem in prilagodim za potrebe slovenščine. Moram reči, da je sreča, da pokrajina Hessen tako gleda na ta pouk: s tem prizna- vajo vrednost pouka. Za nas pa skrbi tudi domovina — Zavod za šolstvo. Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje, kjer spremljajo naše delo, tako stro- kovno kot tudi finančno. Tednik: Kako pa otroci obču- tijo obisk v Sloveniji, v domovi- ni? Mira Turk: Na obisk smo se dolgo pripravljali. Slovenijo smo spoznavali z besedo in sliko, ko- likor se je pač to dalo vključiti v pouk. Tisti, ki so že imeli prijate- lje v Ptuju, so se z njimi že pred obiskom povezali. Otroci niso ra- zočarani in so prav veseli in za- dovoljni, da so se udeležili izleta v domovino. Pogovilrjala se je: Natava Vodušek Obisk, dolg dvanajst let Dvanajst let je že preteklo od prvega obiska otrok naših zdomcev na osnovni šoli Toneta Žnidariča. Gre za otroke, ki obiskujejo dopol- nilni pouk slovenskega jezika. V zadnjih letih je sodelovanje preraslo tudi na poletna letovanja, veliko je otrok, ki so prišli na obisk v do- movino že tri in večkrat, stkala so se mnoga prijateljstva . . . Letos so otroci slovenskega dopolnilnega pouka iz pokrajine Hessen obiskali še druge kraje Slovenije. Skupinska slika za spomin na sedem čudovitih dni v Sloveniji. TEONIKOVA ANKETA MED ZDOMC Tudi v Nemčiji nas skrbi za Slovenijo! Franc Pesek Kuj menite o ra/meruh » domovini, ali ste zaskrbljeni nad dogodki y Sloveniji in Jugoslaviji? lakote smo vprašali pet naših rojakov, ki že desetletje ali dve živijo v \eničiji — in dobili tele odgovore: Franc Pesek, rojen v Spodnji Gorici pri Pragerskem, sedaj že 26 let živi v Ulmu: »Najprej naj povem, da so nas Slovence v tuji- ni motile že volitve, ki niso bile ob pravem času. l:n teden pred velikonočnimi prazniki so bile, tako da zdomci nismo mogli so- delovati. No, sedaj je že daleč od tega in moram reči, da malo že zaupamo novi vladi. Radi bi bili, da bi Sloveniji zaupali tudi v drugih državah. Sicer pa se še kmalu zagotovo ne bom vrnil v domovino, saj je moja bodočnost doma popolnoma negotova. Do- sti nas je v teh letih prihranilo nekaj denarja in bi se radi vrnili domov, če bi le bili gotovi, da ne Vinko Majcen bo nič narobe. Veste, vsaka ptica rada zleti tja, ker se zvali. Saj je tudi v Nemčiji inflacija. Ko sva pred 26 leti prišla z ženo sem gor, sva živela cel mesec za kakih 100 mark, danes pa neseš za to vsoto lahko domov v plastični vrečki. Vinko Majcen, rojen na Polen- šaku, sedaj pa že 18 let v Ulmu: »Dogodki v Sloveniji me resni- čno skrbijo, čeprav smo daleč vstran. Skrbi me predvsem usoda slovenske identitete. Glejte, vsa zgodovina slovenskega naroda je bila vezana na zatiranje in izko- riščanje. Zato je prav, da se po- stavimo sedaj pokonci in se tega dokončno otresemo. Dokažimo, da smo sposobni sami sebe pre- življati in tudi sami sebi vladati. Zelo hrepenim po rodni grudi in čimprej hi se rad vrnil domov, a dokler se gospodarske in politi- čne razmere ne bodo vsaj razjas- nile, dotlej sem prisiljen ostati v Nemčiji.« Ludvik Rozman, rojen v Jurov- cih pri Tržcu, sedaj že 22 let dela Ludvik Rozman v Ulmu: »Hudo je v domovini. Brezposelnih je vedno več. Ra- vno danes sem v Tedniku, ki ga dobivam v Nemčijo, prebral, da so v Dolanah zaprli tovarno in da so zdomce oguljufali za de- nar. Mislim, da bi nova oblast morala krivce hudo kaznovati. Zakaj se ne pove ime osebe, ki je kriva za to, da je .390 ljudi na ce- sti?! Za mene bo oblast resna ta- krat, ko bodo vse takšne in po- dobne lopove izdali javnosti in jih tudi odrezali, ne pa da še na- prej lahko delajo oslarije. Pa še nekaj me moti. Nikakor ne razu- mem naših dosedanjih komuni- stov, kako so se lahko čez noč spreobrnili in iz poštenih komu- nistov postali pošteni demosovci. To ne gre skupaj . . .« Franc Srebot, dipl. ing., rojen Ljubljančan, sedaj že 30 let dela Franc Srebot v Stuttgartu kot konstruktor pod- zemne železnice: »Vzgojen sem bil v povojnem socialističnem duhu, za kar še danes vidim veli- ko prednosti. Spoštujem Tita kot velikega človeka in državnika in naj ga že vendar enkrat nehajo obrekovati, ker si tega resnično ne zasluži. Vsak, ki ima zdrav in svoj razum, ve, da je bil Tito za tisti čas edini sposoben pomiriti nacionalistične strasti. Peterle pa se razkazuje po svetu, za narod pa nič ne naredi. Zelo me moti razkrivanje povojnih grobišč in najrazličnejših kosti. Vsi vemo — in to je neizpodbitno: kdor je sodeloval z okupatorjem, je bil proti lastnemu narodu in je bil idzajalec in nič drugega. To, kar govorijo, da je sprava, dosega na žalost ravno nasproten učinek pri vseh zavednih in poštenih Slovencih. V 30 letih, kar živim v Nemčiji, nisem nikdar pozabil, od kod prihajam, in imam še da- nes jugoslovanski potni listi« Slavica Meznarič-Krtalič, roje- na v Kidričevem, sedaj že 22 let živi v Stuttgartu: »Mislim, da je prišlo v Sloveniji prehitro do ko- renitih sprememb in da ljudje prehitro reagirajo in pljuvajo na vse, kar je bilo do sedaj. Ni res tako. Jugoslavija je v svetu dose- gla velik ugled in demokracija, o kateri se sedaj govori, ni nič dru- gega kot korak nazaj v kapitali- zem. Dobro vem, kaj je to, saj ži- vim v njem že 22 let. Nisi delav- ka ne delavec, si številka, ki te lahko delodajalec, kadar hoče, postavi na cesto. Da je tudi v Sloveniji že tako, sem obveščena, zagotovo pa najhuje še pride. Zato sem zaskrbljena. Pa še to: vso krivico mečejo na Tita, kot Slavica Meznarič-Krtalič da je on vsega kriv, najhuje pa smo se zadolžili šele po njegovi smrti. Ni logike. Menim, da Slo- venija sama ne more obstajati, lahko pa kar lepo živi v okviru jugoslovanske konfederacije; tu je bodočnost . . .« Anketiral: M. Ozmec CIRKOVCE —STUTTGARt Folklorni most prijateljstva Vsako srečanje naših zdomcev z domovino je doživetje zase. Kajti živeti na tujem ni vselej tako prijetno, kot mnogi mislijo, saj je vsakda- nje težave in probleme teže premagovati v tujem okolju kot v domovini. Zato so Slovenci na tujem vedno veseli kakega obiska iz domovine, saj jo lahko sami obiščejo bolj poredko. V različnih krajih sirom po svetu že leta bolj ali manj uspe- šno delujejo zdomska društva, katerih namen je poleg druženja in obujanja narodne zavesti za- gotovo tudi sodelovanje z domo- vino. V ptujski občini smo zad- nje čase že veliko pisali o sodelo- vanju s Slovenskim kulturno- umetniškim društvom Sava iz Frankfurta. Pred dnevi pa smo bili priča pričetku novega sode- lovanja, in sicer med folklorno skupino Vinka Koižeta iz Cir- kovc in Slovenskim kulturno- umetniškim društvom Triglav iz Stuttgarta. Naključje je hotelo, da sta se letos spomladi vodja cirkovške folklore Tone Brglez in vodja folklorne skupine Triglav Andrej Sinkovič v prijateljskem pogovo- ru lotila medsebojnega sodelova- nja. Poznanstva iz dosedanjih se- minarjev za vodje folklornih sku- pin naših zdomcev so torej rodi- la sad sodelovanja, ki bo — kot kaže — postal prijetna tradicija. Od petka, 12., do nedelje, 14. oktobra, so cirkovški folklo- risti preživeli v Nemčiji prijetne jesenske dni, kot gostje društva Triglav v Stuttgartu. Malce utru- jeni od dolge vožnje se Cirkovča- ni niso mogli upreti izzivu ob to- plem sprejemu v prostorih Tri- glava in ob zvokih svojih muzi- kantov (skupine Idila) so zaple- sali, da je skoraj zmanjkalo pro- stora. Po prijetni dobrodošlici smo prenočili pri naših zdomcih. Lepa sončna sobota nas je zva- bila na ogled Stuttgarta in bliž- nje okolice. Nekateri smo si uspeli ogledati znameniti stolp, na vrhu katerega je razkošna re- stavracija, drugi so spet hiteli po nakupih in druguh rečeh. Okoli popoldneva pa smo se spet zbra- li ob Certusovem avtobusu in se z njim popeljali proti 140 km od- daljenemu Tuttlingemu. To j prijetno mesto, polno ze- lenja in idiličnih parkov. Pred veliko mestno dvorano smo pre- senečeni obstali pred slovensko in jugoslovansko zastavo, ki sta vihrali poleg nemške. Torej smo prišli prav, saj so nas na četrto srečanje slovenskih folklornih skupin opozorili tudi plakati. Nekaj po šestnajsti uri so se pri- čeli nastopi- s4oveHskih (^dom- ,5kih) folklornih skupin in Cir- kovčani so nastop seveda budno spremljali. Sam sem bil nad izva- janjem posameznih skupin celo presenečen, saj sem bil do sedaj ob obiskih v Nemčiji vajen im- provizacij, ki so močno dišale po »nemškem«. Tu pa sem razliko med povprečnimi folklornimi skupinami v domovini lahko sa- mo slišal. Pri petju so namreč iz- stopali »nemški r-ji«, vse drugo je bilo na moč podobno kakšni slovenski folklorni reviji. Tajnik komisije za mednarod- ne odnose pri ZKOS Vlado Rav- nikarje imel kot glavni organiza- tor veliko dela in skrbi, ki pa so se ob koncu revije vendarle raz- blinile v prijeten brkast nasmeh. Tudi Meta Bončina, strokovna sodelavka za folklorno dejav- nost, je priznala, da se je letošnja revija po kvaliteti močno dvigni- la nad prejšnje. Tega je bil seve- da vesel tudi naš Tone Brglez, neumorni borec za čist folklorni izraz in korak, pa Andrej Sinko- vič, ki je svojo skupino iz Stutt- Pred mestno dvorano v Tuttlingenu so nas pozdravile slovenska, jugoslo- vanska in nemška zastava. garta zares lepo izpilil in dovršil. Nastop cirkovških folkloristov sta popestrila še dva kurenta, ki sta s svojim zvonjenjem pričarala demonsko vzdu.šje. Nekaj sto obiskovalcev, ki so dvorano na- polnili do zadnjega kotička — od tega je bilo vsaj okoli 200 odetih v narodne noše —, je nav- dušeno ploskalo, tako da so mo- rali Cirkovčani pozneje še nekaj- krat na oder ali kar na plesišče pod njim. V Celoti gledano smo lahko Slovenci v domovini zares pono- sni nad vsemi trinajstimi folklor- nimi skupinami naših zdomcev, ki živijo in delajo na območju Nemčije. Na reviji so pokazale, da je tudi folklorno izročilo del njihovega vsakdanjika. In če k temu prideneš ugotovitev, da mlad Slovenec tretje generacije, rojen v Nemčiji, govori še pri- stno materinščino, potem je ob- čutek ob slovesu toliko lepši. Razvneti od nadaljevanja pri- reditve, od tradicionalne vinske trgatve in zabave smo nekaj po polnoči težko zapustili mestno dvorano, kajti do Stuttgarta in toplih postelj naših zdomcev sta bili dobri dve uri vožnje. Tisti, ki jih ni motil maček, so v nedeljo že navsezgodaj odhiteli na ogled mesta. Stuttgan z okoli 600 tisoč prebivalci je bil ta dan podoben večini velikih mest, saj so bile ulice skoraj prazne. Šumeče listje v mestnem parku so dopolnjevali ptičji virtuozi (Le kje se je vzelo na stotine škorcev in drugih ptic?). In žeje bil tu čas slovesa. Le kdo bi si mislil, da smo v pičlih treh dneh nabrali toliko tesnih vezi in prijateljstev. Še zadnje izmenjave naslovov, pa obvezen gasilski skupinski pos- netek in zatem . . . mahanje v slo- vo. Tudi solze so bile, a so jih kmalu potolažile besede Toneta Brgleza, da se drugo leto z gosti- telji spet vidimo. Tokrat v domo- vini — v Cirkovcah, kamor bodo člani folklorne skupine Triglav prišli najverjetneje spomladi. M. Ozmec 10 — OD TU IN TAM 25. oktober 1990 — tednik Najlepši del hiše, predvsem za tiste, ki imajo radi starine, je preša. Na tem kamnu so se zvečer vozili otroci in poslušali pokanje prespana. Klopotec sta nad vinogradom postavila vnuka Božo in Mladen. Stara preša je polna lepih spominov, vsaj za Cirila, ki jo doživlja tak- šno, kot je, že skoraj 80 let. Obroči zgoraj, ki so pomemben del opreme, se imenujejo »ciihta«. Trgatev v osrčju slovenjegoriških gričev Trgatev je največji praznik vinogradnika. Z njo je poplačan ves trud, delo in skrbi, kijih je imel s trto in vinogradom od prvega pomlad- nega dežja, poletnih pripek, ko je grozdje vsrkavalo božajoča toploto, do neviht in jesenskih meglic. Še posebno lepo je na trgatvi tam, kjer se zbere veliko ljudi. Teh pa je bilo minulo soboto resnično veliko pri Peto- varjevih v Ivanjkovcih 46, kamor smo bili povabljeni tudi mi. Domačija, ki stoji na vrhu Sta- novščaka, je zgrajena vzporedno z grebenom. Za hišo pelje lepa asfaltirana cesta, ki deli hrib na severni strani na Ivanjkovce, od koder je lep pogled proti severu, in na Stanovno, ki leži na južni strani ceste. Pred hišo stoji oreh, ki bo počasi odslužil, nekoliko vstran, tik nad vinogradom pa sta vnuka Božo in Mladen posta- vila velik klopotec. Ko sedeš na klop, ki je pred hišo, začneš vsr- kavati vso lepoto vinorodne slo- venjegoriške pokrajine. V dolini je še meglica, na vrhu grebena pa že pripeka vroče sonce »babjega poletja«, kot pravijo v Prlekiji Ivan Gašpar je dipl. ing. agr., pri- jatelj Katje in Vlada še iz študent- skih let. Sicer je direktor INE iz Kutine, na trgatev k Petovarjevim pa prihaja že 20 let. vročim oktobrskim dnevom. Razgled proti severu je nepoza- ben. Z enim samim pogledom za- jameš svet pred sabo, in ne da bi kaj prida obračal glavo, opaziš čisto na desni Hum, nekoliko le- vo je Kog, pred tabo so Svetinje in zadaj Jeruzalem. Ob tem se Prava domača idila z lepo hišo, orehom in klopjo, od koder je lep raz- gled proti Svetinjam in Jeruzalemu, Kogu in Humu. sprašuješ, ali vso to lepoto pred tabo opazijo tudi domačini, ki iz dneva v dan vidijo vse to. Mogo- če, vendar se romantika lepe po- krajine razblini ob trdem delu, ki je prisotno tudi še danes. Prihajajo trgači. Hišni gospo- dar Ciril Petovar, krepak možak pri 83, jih prisrčno pozdravlja. Hčerka Katja, dipl. ing. agrono- mije, opravlja organizacijo dela. Povsod pod trto so že pripravlje- ne gajbe, nad viličar, ki bo kas- neje med vrstami pobiral polne gajbe in prazne vozil v tiste vrste, ki jih bodo obirali kasneje. Zet Vlado, prav tako dipl. ing. agr., ponuja vsem, ki pridejo, pijačo, tisto »hudo«, na voljo pa je tudi vino. Lanski pridelek, se razu- me: tako je pri dobrem gospo- darju tudi prav. Pričnejo delati. Trgači, ki jih je bilo v soboto več kot 50, v nede- ljo nekoliko manj, še vedno pri- hajajo. Nekaj je tudi prijateljev Katje in Vlada, še iz študentskih let. Zato ni čudno, če pride tudi direktor Ine iz Kutine, pa doktor iz Maribora in še bi lahko našte- vali. Po vinogradu kroži pladenj. poln slastnih obloženih kruhov, ki se prilezejo, ker so nekateri prišli od daleč. Zraven roma ob- vezni liter in slatina in tako je vse tja do opoldneva, ko jih po- kličejo h kosilu, okoli katerega se je vse dopoldne trudil domači sin Željko, sicer dipl. ing. grad- beništva, ki je med drugim po- magal graditi tudi ormoško to- varno sladkorja. Po obilnem kosilu — pečenko so pekli v kmečki peči — se tež- ko odlepiš od klopi in ponovno greš v vinograd. Sonce, ki se še posebej upre v ta hrib, te dela nekoliko zaspanega. Kmalu po- zabiš na utrujenost, ker delo zah- teva celega človeka. Po vrstah ponovno roma gor in dol liter s slatino. Ljudje postajajo bolj ži- vahni, nekaj menda tudi zaradi tega, ker se bliža večer in vedo, da bodo delo za ta dan sklenili. Jutri jih čaka nov dan in nekateri bodo nadaljevali trganje. Posku- šajo celo zapeti, pa nekako ne gre prav. Pesem pa se sliši iz so- sednjega vinograda, kjer je prav tako živahno. Tuintam ozračje prepara prešeren vrisk, ki k temu delu in v to pokrajino tudi spa- da. Večeri se, trgači si umijejo ro- ke, čakajo jih bogato obložene mize. Popoldan so odpeljali v or- moško klet poln traktor, na večer peljejo še druega. Nekaj grozdja pa bodo prešali tudi zase, kar pa bo še posebej prijetno. Trgači so lačni, zato je potrebno ročno poskrbeti za obložene kruhke. Že čez dan nas je radovednost napotila v staro, mogočno kmeč- ko prešo, ki šteje že več kot sto let. Ob pripovedovanju Cirila Petovarja, ki je pravi živi leksi- kon, zvemo vse o preši: kako de- luje, čemu služi vsak posamezni kos lesa, ki ga najdeš v tem delu hiše. »Ja, veste, tu bo zvečer zelo lu- štno. Mladi bodo prešali, otroci pa se bodo vozili na kamnu, ki tehta okoli 800 kg. Pred vojno je bila to daleč naokoli edina večja preša. Seveda smo jo nekoliko po- pravili, veliko pa ne. Ja, dokler bom še Jaz, bo še, kaj pa bodo na- redili mladi, pa ne vem,« je med drugim povedal stari gospdoar. Skoraj smo pozabili omeniti hišno gospodinjo Vlasto, ki je ves dan skrbela, da bo zvečer do- volj »lepega« grozdja in ga bo lahko dala domov tistim, ki bodo to želeli. Zvečer smo se poslovili. Zvez- de so sijale nekam blizu, vse na- okoli je bilo polno luči; po njih si lahko ugotovil, kje so Ivankov- ci, kje Svetinje in kje Jeruzalem. Prek grebena je potegnil nekoli- ko hladnejši jesenski veter in oglasil seje domači klopotec, ne- koliko vstran mu je odgovoril drugi. Kmalu so veselo klepetali vsi klopotci, ki so postavljeni na grebenu Stanovščaka. Pa še od daleč jih je bilo slišati. Resnično lepo in romantično hkrati — se- veda za tiste, ki pridejo in odide- jo, bo nekdo rekel. Res je, neko- liko manj za tiste, ki to doživljajo vsaki dan. Grozdje letošnjega letnika je bilo resnično dobro, samo neko- Na trgatvi imajo vsako leto tudi doktorja. To Je Miro Šalinovič iz Maribora. Z družino prihaja že 12 let na ta lepi košček slovenje- guriškega sveta. liko manj ga je bilo kot lani, je zavzdihnil gospdoar Ciril. V or- moško klet ga prodajo vagon in pol, -med dva in štiri tisoč litrov pa ga naprešajo za doma. V nji- hovi stari kleti najdeš tudi tistega iz leta 1983. Pa tudi letošnji bo dober, saj je bila vsebnost slad- korja pri laškem rizlingu 19,1-, pri šiponu 17,5- in pri renskem rizlingu 20-odstotna. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Traktor,'ppegrnjerr s »sivo ponjavo, ob njem pa viličar, že čaka na prvo grozdje. V kmečki peči se je cvi-la $vinina. Tista prava, iz domačega svinjaka, ki je prav zaradi tega veliko boljša. Glavni mojster je bil domači sin. Tudi del krnice je uspelo fotografinji Emi zajeti v objektiv. Iz vsebine priloge: Obdelovanje tal (stran 12) Jesen in jesenske jedi, zdravje jeseni in pozimi (stran 13) Kako s sadjem in vrtninami za ozimnico (stran 14) Jesen je letni čas, ki se začenja na severni zemeljski polobli, ko vstopa sonce v znamenje tehtnice. To se dogaja okoli 23. septembra, konča pa se ob vstopu sonca v znamenje kozoroga, okoli 22. decembra. Jesen traja 89 dni in 19 ur in je najkrajši letni čas. Zdaj so na vrsti kletarji Te dni se v mnogih kleteh sliši značilno brundanje, tisto, ki ga ima- jo kletarji posebno radi. To je namreč znak, da mošt vre, da iz sladke in goste tekočine nastaja bistra in žlahtna kapljica — vino. Seveda je v mnogih kleteh proces pretvarjanja mošta v vino že končan, toda sedanje vrenje je pravo: iz pravega mošta, ki je nastal iz pravočasno trganega grozdja, nastaja pravo vino. Trgatev bo končana konec pri- hodnjega tedna, nekaj hektarov vinogradniških površin pa bo ča- kalo še na posebne trgatve. Letos so za to podani vsi razlogi: od le- pega oktobrskega vremena do Skrbno kletarjenje za dobro vino. zdravega grozdja z visokimi stopnjami sladkorja. Poletna su- ša je vzela dobršen del pridelka, ponekod kar četrtino. Toda tisto, kar je ostalo, je vikanja vredno. Skoraj tako ali povsem tako kot leta 1983. V nekaterih sortah grozdja, na primer v sovinjonu in šardoneju, se je sladkorna stopnja že prejšnje dni gibala okoli 25, danes je gotovo še višja. In tako imajo kletarji znova veli- ko obveznosti, da ohranijo v vi- nu izjemno kakovost, ki jo je da- la narava. Pri tem jim želimo po- magati. Verjamemo, da so mošt iz preše dali v čisto vinsko poso- do, da so pravilno žveplali, to pomeni vsaj eno žveplenico na sto litrov mošta. Naslednje opra- vilo, ki jih čaka je prvi pretok Alkoholno vrenje mošta traja običajno od enega do štirih ted- nov. Kvasovke v tem času spre- menijo sladkor v alkohol, in ko zmanjka sladkorja, tudi ni več okolja za njihovo življenje. Kva- sovke se zato počasi usedejo z beljakovinami in drugimi •delci na dno vinske posode - vino se čisti. Na dnu posode nastane usedlina, ki ji pravimo droži. Droži je običajno šest odstotkov od količine mladega vina. Droži vsebujejo veliko bakterij in vin- skega kamna, torej kalijevih soli vinske kisline. Mlado vino večkrat pokuša- mo, ali je neoporečnega vonja in okusa. Lahko ima neprijeten vonj in okus. Zelo pogosta napa- ka, ki se pojavlja pri mladem vi- nu, je vonj po žveplovodiku, ki je smrdljiv in spominja na gnila jajca. Takšno vino takoj zračno pretočimo. Mlado vino hkrati tudi preiz- kusimo, ali je obstojno na zraku. Da bi videli, kako vpliva nanj zrak, napravimo tako imenovani zračni test. V kozarec nalijemo vino in počakamo 24 ur. Ce vino v tem času ne porjavi, je odpor- no proti oksidaciji, je torej na zraku obstojno. Nekatera vina pa na zraku začno spreminjati barvo od zgoraj navzdol in por- javijo že v nekaj urah. Mošt, iz katerega so nastala ta vina, smo Z letošnjega ocenjevanja vina v Ptuju. Letnik 1990 bo gotovo med naj- boljšimi. navadno ob vkletenju premalo žveplali. Vino, ki na zraku ni ob- stojno, moramo takoj pretočiti in žveplati, najmanj z eno žvepleni- co na hektoliter vina. Če je vino občutljivo, žveplamo tudi s pol- drugo žveplenico. Ko je vrenje končano, izmeri- mo kislino. Ce vino vsebuje de- set gramov kisline na liter ali več, se nam ne mudi s pretaka- njem. Če je kisline manj in jo že- limo ohraniti, moramo vino pre- točiti čimprej, da ga ločimo od droži. Droži namreč vsebujejo veliko mlečnokislinskih bakterij, ki razgrajajo kislino. Droži ne vsebujejo sestavin, ki bi ugodno vplivale na kakovost mladega vina. Posebno nezažele- ne so v toplih kleteh, kjer začno beljakovine v njih razpadati. Ta- ko se lahko vino navzame nepri- jetnega okusa po drožeh. Jabol- čno-mlečni razkis vina je v toplih kleteh močnejši kot v hladnih, kjer ga skoraj ne opazimo. Pri prvem pretoku žveplamo z eno žveplenico na hektoliter vi- na. Žveplanje ob prvem pretaka- nju je zelo pomembno: z njim preprečimo mikrobiološko delo- vanje in obvarujemo vino pred oksidacijo. Pretok z lakomnico in škafom če kletarimo z manjšimi koli- činami, uporabimo klasični pre- tok vina z lakomnico in škafom. V sod zabijemo pipo, po kateri teče vino v lesen škaf. Na drugi sod nastavimo lakomnico in va- njo vlivamo vino. Pri tem načinu vino precej zračimo, kar popravi- mo z močnejšim žveplanjem. Se- veda pride tako pretakanje v po- štev le v kleti, kjer pretakamo sodček ali dva. Če hočemo vino pretočiti brezračno, pa uporabi- mo gumijasto cev — natego. En konec natege privežemo ob letev. ki jo porinemo skozi pilkino lu- knjo v sod. Natege ne privežemo na koncu letve ampak višje, tako da bo nad usedlino droži. Na drugem koncu natege potegne- mo vino, da začne teči iz soda. Ta konec natege damo na dno škafa, da se vino ne zrači. Pretok s črpalko Za pretakanje vina uporablja- mo razne črpalke. V poštev pride tudi črpalka odsluženega pralne- ga stroja. Seveda jo moramo pri- lagoditi novemu namenu in po- vezati pipo, črpalko in odvod s črpalke v drugi sod. Za močno zračenje, kar je nujno pri vinu, ki ima vonj po žveplovodiku, si pri- skrbimo bakren razpršilnik, ki ga privijemo na pipo. Drugi pretok Pri prvem pretoku ločimo gla- vno količino droži od čistega vi- na. Ostanek motnih delcev, pred- vsem beljakovin in vinskega kamna, se po prvem pretoku iz- loči na dno soda. To usedlino, ki je je zelo malo in pomeni le I do 2 odstotka vina, ločimo od vina pri drugem pretoku. Po prvem pretoku vino že dobi svojo kakovost. Sortno vino ima oblikovan sortni značaj, kar po domače pomeni, da spoznamo v njem njegove sortne značilnosti. Vino s slabo sortnostjo tudi kasneje ne bo kaj veliko pridobi- lo. Pred drugim pretokom vino analiziramo, določimo mu alko- hol in kislino. Od alkohola in ki- sline v vinu je odvisna obstoj- nost. Vina z več alkohola in kisli- ne se bolje ohranjajo in starajo in so manj občutljiva za razne bolezni. Takšna vina lahko pri drugem pretoku manj žveplamo. Med prvim in drugim preto- kom se vina do konca očistijo, običajno so tedaj popolnoma bi- stra. Slabo se čistijo vina, ki ima- jo manj kisline. Včasih se belja- kovine v vinu ne usedejo; za to so krivi posebni delci, ki jim pra- vimo zaščitni koloidi. To se do- gaja pri vinu iz zelo gnilega grozdja. Do nizke kisline pa lah- ko pride zaradi razgraditve, ki jo povzročajo bakterije mlečnoki- slinskega vrenja. Vino pretočimo drugič štiri do osem tednov po prvem pretaka- nju. Če je vino zdravo, ga preto- čimo brezzračno in žveplamo z eno žveplenico na hektoliter. Vino drugič pretočimo navad- no v januarju ali februarju, ustre- zno temu, kdaj smo ga prvič pre- točili; upoštevamo tudi stanje vi- na. Če dobi vino nečist vonj ali kakšno napako, ga takoj pretoči- mo. Iz knjige magistra Antona Skaze Kletarjenje je užitek. Odkup grozdja Ormož v vinogradih Kmetijskega kombinata Jeruzalem podje- tja Vinogradništvo Ormož bodo predvidoma danes končali letoš- njo trgatev poznih sort grozdja, v zasebnih vinogradih pa so to opravili že pred dobrimi deseti- mi dnevi. Letina je po kvaliteti zelo dobra, količinsko pa manjša zaradi dolgotrajne poletne suše, pri srednje poznih sortah, kot so beli pino, muškatni silvanec, mu- škat otonel in šardone, pa zaradi nekoliko nižjih temperatur in dežja v času cvetenja. Ker je grozdje lepo in zdravo, so najlepše parcele na skoraj 30 ha pustili za pozne trgatve, ja- godne izbore, nekaj pa tudi za le- deno vino. Ob svoji proizvodnji (do sedaj imajo v kleteh spravlje- nih 250 vagonov pridelka) so od- kupili še 120 od planiranih 150 vagonov grozdja iz zasebnih vi- nogradov. Slovenska Bistrica v vinogradih slovenjebistriške- ga kmetijskega kombinata so tr- gatev pričeli teden dni kasneje, zato bodo trgali pozne sorte (la- ški, kerner in renski rizling) tja do 10. novembra. Na lepih in .sončnih legah so pustili za 10 ha najlepših parceLrenskega in la- škega rizlinga za pozne tfgatve, izbore in celo ledeno vino, odvi- sno od vremena. Večji del proizvodnje je iz nji- hovih vinogradov, ki jih premo- rejo okoli 200 ha. Odkup, čeprav ga je bilo letos v primerjavi z lan- skim letom nekaj več, pa je zane- marljiv. Tudi v slovenjebistri- škem kombinatu pričakujejo le- tos odlično letino kljub manjšim količinam zaradi suše in dežja v času cvetenja srednje poznih sort. Jesen čas dolgih senc. barvanja in šelestenja odpadajočega listja, čas meglenih juter, krajših in hladnih dni ter daljših in vse bolj tihih noči. Čas umirjanja človeka in smrti narave, ki pa pomeni le priprava na novo ži- vljenje, na pomlad. Čas, ki je pri srcu slikarjem, pesnikom, pisateljem. In končno čas, ki ga čakamo vse leto. Zaradi je- seni garamo spomladi, se poti- mo poleti, počivamo pozimi. Kot delavec na plačilni dan ča- ka kmet na jesen: kako ho oce- nila njegovo celoletno delo. kakšno ho plačilo mnogokrat krute narave. Letos se nihče ne more pri- toževati. Če ne hi bilo poletne su.