CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/341-600 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT 8270 KR5K0 IN OKOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67/-051, fax: 61-588 P.S.C. SKOFLEK Vadnalova 8, Dobova Tel.: 67-043, fax: 61-940 Nova KBM, iružnica BREŽICE TERME ČATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice TEMA TEDNA Naš glas na radijskih valovih STRAN 5 E Splošno gradbeno podjetje v Brežicah gradimo SREDNJO ŠOLO POSAVJE SEVNICA po. in v sklopu tega prodajamo Sevnica, Trg svobode 11 Informacije na telefon: 0608/41-481 POSLOVNE PROSTORE s parkirišči Krško, prebudi se! Anton Bizjak, plavalni trener v PK Vitacel Celulozar Krško o uspehih svojih varovancev: "Potrebno je poudariti, da je uspeh krških plavalcev toliko večji, saj bi morali vsi poznati naše težave in pogoje dela. Le kdaj se bo Krško (beri: krški svetniki) zbudilo in omogočilo najbolj uspešnemu klubu v Krškem zagotoviti normalne pogoje. Hipotekama banka Brežice v Novi KB Maribor: Večja varnost in več možnosti Mokrice, 21. februarja - "Še enkrat poudarjam, da gre za enega redkih primerov v slovenskem bančnem prostoru, ko je šlo za izključno strokovno, korektno in profesionalno dogovarjanje. Ob zaključku leta 96 smo podpisali pogodbo o prevzemu dela poslovanja Hipotekarne banke Brežice, ki se nanaša na njen komercialni del in od 1. januarja letos deluje Podružnica Nove Kreditne banke Maribor v Brežicah ter njeni enoti v Brežicah in Kopru. Dovolite mi samo še neakaj besed: zelo smo zadovoljni, da smo našli visoko usposobljeno strokovno ekipo in zelo korektne sodelavce, ki so z veliko volje in želje znali dobro strokovno rešiti vse probleme, ki so se pojavili v začetku. Zato ima vodstvo banke polno mero zaupanja v uresničevanje razvojnih ambicij, ki si jih je zastavila podružnica v Brežicah." STRAN 4 Nikakršen odnos krške občine do KS Senovo Diskriminirani "Bohorci" hočejo svojo občino KRAJEVNA SKUPNOST ] Senovo STRAN 10 rso živali zaman iskale Davida Copperfielda Uročilo: "Sem všo M. Pridemprec!" Osliček se je pres Kšen neki da je ta prišlek, Pridemprec. Medvedek Pu je h' iriti.dajih David že ne bi pustil samih z nekom, ki jenevare pridemprec je gotovo nekaj rastlinojedega! Rumeno mora bj neti še zelene pike. dan je David šel že drugič v šolo in pusti, sporocl^^Sem v šoli! Pridem prec!" Zgodb^M^ttdJ^u^Puju si boste že_pr sporočilo o TV do eso Da poiščite Trpežne "gomuljke" še vedno najprimernejše za krajše primestne razdalje, vendar... STRAN 2 G Že kar nekaj časa se je šušljalo, da se v Krajevni skupnosti Senovo pripravljajo na ustanovitev svoje občine, občine Senovo. Nekateri zlobni jeziki so že napovedali, kdo bo župan in kdo bo zasedel pomembne stolčke na občini, vendar vsemu le ni verjeti. Res pa je, da so v svetu KS resno pristopili k pripravam za ustanovitev občine, saj so opravili že vrsto razgovorov s krajani, v četrtek se bodo sešli samo še s Senovčani. Večinsko mnenje podpira iniciativo sveta, zato kaže, da se bodo postopki tudi formalno začeli. O vzrokih za ustanovitev samostojne občine, o odnosih z matično občino Krško in o trenutnem stanju v senovski kotlini smo se pogovarjali s Tonijem Petrovičem, predsednikom KS Senovo. (GAIex) V deželi, ki pridela desetkrat toliko vina kot Slovenija m V Južnoafriški republiki je red red tudi za belce Dobra vina, obrana ob pustu, so konkurenčna na svetovnem trgu, Slovenci pa bi se lahko marsičesa naučili STRAN 8 Brezina 25a, Brežice Tel.: 0608/62-870 *S 0608/22-747 xa- Samostojni koncert Big Banda Krško Big band Krško vas vabi v petek. 28 februarja, ob 19.30 uri v krški hotel Sremič na samostojni koncert, ki bo potekal v "klubskem" vzdušju. Big band se bo predstavil z novim programom, zato koncerta nikar ne prezrite. Vstop bo prost ISSN 1318-7791 RD d d TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotehna, Sava, Marcator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 LanGuest d.o.o. ila}L$L vašega i na Intemei« B3P Naifjplidnja računalnikov Tel./fax: 0608S7-568 Mobitel: 0609/625-087 Naš glas organizira to soboto Tradicionalni turnir v malem nogometu za občinske svetnike občin Sevnica, Krško in Brežice Naš glas tudi letos organizira tradicionalni turnir v malem nogometu za občinske svetnike občin Sevnica, Krško in Brežice. Letos prireditev gosti bo turnir potekal v dvorani, Občina Sevnica in zato sevniški športni soboto, 1. marca 1997, Tokrat ne bo nastopila lani ni najbolje lahko obetamo svetnikov ne glede na Oglejte si torej v soboto kratkih hlačah na prepričajte o njihovih nogometne žoge. Pa tudi po nasprotnikovih nogah. (GAIex) in sicer v s pričetkom ob 9. uri. novinarska ekipa, ki se odrezala, vseeno pa si zanimive dvoboje strankarske barve, predstavnike ljudstva v igrišču ter se spretnostih pri brcanju 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 Trpežne "gomuljke" se vedno najprimernejše za krajše primestne razdalje, vendar... Tudi po ugotovitvah Slovenskih železnic ne zadostujejo več sodobnim kriterijem udobnega potovanja z vlaki - V projektu kakovosti med drugimi vlaki z negibno tehniko z novimi ciljnimi časi In načrt paketov ugodnejšega potovanja med tednom za razbremenitev "špic" ob vikendih ¦ O (ne)udobnosti na sedanjih slovenskih vlakih pa študentje in dijaki iz Posavja, ki si (če odmislimo - stop) najcenejšem voznem sredstvu za Ljubljano oz. Maribor. ¦p Boris Plahuta In Anže Stojanovič, dijaka srednje policijske šole v Tacnu: "Meni se zdijo razmere kar zadovoljive. Ob nedeljah bi sicer res lahko dodali še kakšen vagon, da ne bi bilo takšne gužve. Tiste stare vlake bi bil pa že čas ukiniti, ker preveč ropotajo in je ogromno ljudi na kupu, tam se niti brati ne da. (Misli na vlak 3tl, Poljske proizvodnje - gomuljke)." "Nimam pripomb glede udobnosti, samo zamude me motijo. Še posebej pozimi, ko zamuja tudi po dvajset minut. Stanje bi lahko izboljšali, če bi uvedli več direktnih linij. Drugače je pa zaenkrat še naprej ugodno potovanje z vlakom - do naslednje podražitve." Darlja Kržan, Monika Žgalin, študentki Fakultete za organizacijske vede v Kranju: "Če si sam, je dolgočasno in nimaš na vlaku kaj delat, če je pa družba, je pa "fajn" in vožnja celo prehitro mine. Če me kdo anketira, gre hitro vse skozi, ha, ha. Sebastijan Sevnik, študent gozdarstva in biotehniške fakultete v Ljubljani: "Razmere se mi zdijo solidne, če je dobra družba, \&vse uredu, ker je od tega v resnici najbolj odvisno, kako sprejemaš vsakotedensko vožnjo, dvakrat gor in nazaj. Slišim, da bodo odstranili gomuljke, to bi bilo super, ker na njih res čas počasneje teče, neudobne so in pa še kaditi ne smeš." Andreja lljaš, Fakulteta za kemijsko tehnologijo v Mariboru: "Groza! To cijazenje predolgo traja; 2 uri z Intesitijem, dve in pol z potniškim. Vsi zaposleni skupaj so prepočasni. WC-ji bi bili lahko bolj urejeni in nezaklenjeni. Še sedaj mi ni uspelo pogruntati, kakšna je sploh razlika med 1. in 2. razredom in potniškim, razen cenovno seveda. Dvomim v kakršnokoli izboljšanje, če pa imajo železnico tolikšno izgubo." Nenad Sokolovič, sprevodnik na progi Dobova - Zidani Most: "Zadovoljen sem s strojem, kakršen je in s potniki na tej progi (na Kamniški je nevzdržljivo). Mogoče bi morali ob petkih imeti nekaj več vozov, dodatni vagon. To bi se dalo urediti." Jure Lovše, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani: "Intercitv" se mi čist dopade, samo če greš ob petkih, ne dobiš zlahka prostora. (Uporabi komolce). Ker običajno nimam zvez z intercitijem, moram na potniškega... Groza! Kondukterju smrdi iz ust, vroče piha, slabo ti prihaja, ponavadi ni košev (so potrgani in nimaš niti ogrizkov kam dati). Čas si krajšaš z nezahtevnim čtivom, ki ne zahteva preveč koncentracije; ali pa se zamisliš ob pogledu skozi okno, v kolikor niso šipe preveč zamazane." Miloš Rovšnik, vodja oddelka za prodajo in tarifni sistem pri Službi za trženje potniškega prometa: "V okviru razpoložljivih sredstev se skušamo maksimalno potruditi za čim večjo udobnost potnikov M J* slovenskih železnic. Vsi naši cilji so usmerjeni k t.i. projektu kakovosti SŽ; prizadevamo si za prilagajanje voznih redov potrebam potnikov, večjo pozornost namenjamo čiščenju voznih garnitur, usposabljamo osebje, tako da svoje naloge opravlja čimbolj v skladu s sodobnimi zahtevami, še naprej iščemo poti za izboljšanje nalog na vseh mestih poslovanja SŽ. Do bistvenega povišanja kakovosti uslug bo vsekakor prišlo z uvedbo novih vlakov, ki pa zahtevajo ogromni dodatek finančnih sredstev in premišljene, strokovne odločitve. Tako do sprememb ne more priti čez noč, temveč postopoma kratkoročno obdobje, v katerem bi pripravili vse potrebno in začeli uvajati garniture, najbolj primernega ponudnika - sega do leta 2000. To so naše želje in upam, da bomo tako začrtani poti tudi uspeli." Po besedah g. Rovšnika gre pri SŽ za zamenjavo vlakovnih garnitur v dveh smereh. Najprej naj bi prišlo do dolgopričakovanega - tudi s strani potnikov seveda - zamenjave električnih motornih vlakov serije 311 iz Poljske. Trde "gomuljke", kot jim pravijo uporabniki v domačem žargonu, so dobile ime po tedanjem predsedniku. Trenutno je še v uporabi vedno 30 takšnih zaključenih Pojasnilo "Zavarovancem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi iz vsebine članka "Država jih uporablja v borbi proti zasebnim zdravnikom" (Naš glas, št. 5, 13. februar 1997) oz. izjav anketiranih pacientov dr. Sakača, objavljenih v zadnji številki Našega glasa, lahko razumeli, da koncesije za opravljanje zdravstvenih dejavnosti v javni zdravstveni mreži zasebnikom podeljuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slvenije, želimo pojasniti naslednje. » Postopek za izdajo koncesije vodijo in v skladu z zakonodajo podeljujejo za osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško občine, za bolnišnično in specialistično ambulantno dejavnost pa Ministrstvo za zdravstvo RS. Pred izdajo koncesije se ZZZS vključuje kot eden od subjektov, ki izdajatelju koncesije posreduje mnenje, izhajajoč iz podatkov, ali prosilec za izdajo koncesije izhaja iz javne zdravstvene mreže. V procesu odločanja o izdaji koncesij sodeluje z mnenjem še Zdravniška zbornica Slovenije, odločujoče pa je soglasje, ki ga izda Ministrstvo za zdravstvo." Direktor OE Krško dr. Stanislav ČUBER garnitur, katerih starost se giblje od 20 do 30 let. V največjem številu so zastopane in najbolj ferkvenčne linije Krško - Zidani Most - Ljubljana/ Maribor. Gomuljke so sicer trpežne in prav zaradi tega zelo primerne za krajše primestne razdalje po Sloveniji, vendar tudi po ugotovitvah SŽ ne zadostujejo več današnjim kriterijem udobnega potovanja. Strokovne službe še vedno iščejo najprimernejšega ponudnika. Na preizkušnji sta bili že garnituri iz Avstrije in Švice. Nove vlake naj bi odlikovala večja fleksibilnost, ki je nujna zaradi kratkih prog in prezasedenosti ob koncu tedna (za razbremenitev le-te naj bi SŽ poskrbele s posebnimi "paketi ugodnosti" potovanja med tednom; cenejše vozovnice, več popusta, načrti še niso oblikovani). Sedanji Intercitv vlak, ki ga naši študentje in dijaki še posebej radi "lovijo", a ga morajo nato tudi doplačati, če se znajdejo v 1. razredu, naj bi zamenjali vlaki z negibno tehniko. Takšni bi na obstoječih konfiguracijah terena lako dosegli večje hitrosti na osnovnem sistemu, ki omogoča pregibanje na krivinah. Nina, Tadeja in Simona, študentke ljubljanskih fakultet -Simona: "Hm! Rajši bi se vozila z avijonom, (ker pa žal nimam privat firme in mi ga ati noče kupit, se moram voziti kar z vlakom). Hudič je, ker ni 3. razreda, če je drugi razred poln, se nimaš kam usedet, ker te iz prvega razreda vržejo ven pa čeprav je napo prazen." Tadeja: "Depresivno je, ker se tako vleče in mi je vedno slabo, če se vozim "rikverc". (Tokrat je bila Simona vljudna in mi je odstopila sedež na pravi strani)." Nina: "Lepo je, ker je na vlaku vlaku vedno tako svež zrak in ravno prava temperatura, pa še prav hitro pridemo v Ljubljano ... Ne, saj se šalim! Pravzaprav je zelo utrujajoče in gugajoče. Vse tri želimo slovenskim železničarjem srečo v novem letu in veliko preluknjanih kart." (Ana) mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure DOLENJSKA BANKA Priložnost meseca! Tolarski depozit z valutno klavzulo Znesek Rok vezave Obrestna mera Način obrestovanja ' od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT od 31 do 90 dni od 31 do 90 dni od 31 do 90 dni 4,30 % 4,70 % 5,10 % fiksno fiksno fiksno od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT 181 dni 181 dni 181 dni 5,20 % 5,70 % 6,00 % spremenljivo spremenljivo spremenljivo od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT nad 12 mesecev nad 12 mesecev nad 12 mesecev 7,00 % 7,12 % 7,25 % spremenljivo spremenljivo spremenljivo Gotovinska posojila z valutno klavzulo Tolarski depozit z revalorizacijo do 24 mesecev 11,50 % od 25 do 36 mesecev 22,00 % od 37 do 48 mesecev 12,50 % od 49 do 60 mesecev 13,00 % nad 3.000.000 S/T |orf 91 do 180 dni \ TOM + 6 % Depozit v DEM nad 1.000 DEM nad 3 mcsecc[3 % fiksna obrestna mera | NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško • Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 IZ NAŠIH OBČIN Nikakršen odnos krške občine do KS Senovo Diskriminirani "Bohorci" hočejo svojo občino Postaviti se na lastne noge - Leta 1998 financiranje z lastnim proračunom - Kazalci, kijih imajo na voljo, govorijo Senovčanom v prid Da Senovčanl želijo na svoje, čivkajo že vrabci pod Bohorjem Čeprav te živalce ne vedo, kaj je to na svoje, pa je v zraku vseeno čutiti nov veter. Med prebivalci druge največje krajevne skupnosti v krški občini se namreč vse bolj govori o Odločitev o pristopu k ustanovitvi občine pa je padla 7. oktobra lani. Do sedaj smo opravili že več srečanj s krajani, ki so pobudo sveta KS o ustanovitvi občine v večini podprli, opraviti moramo le še zbor krajanov na Senovem. V kolikor bo nova občina. To pa je tudi podoben znesek, ki ga KS Senovo že sedaj prejema od Krškega. "Ni drugega, kot da se postavimo na lastne noge ter sami odločamo o lastnih programih in potrebnih sredstvih za njihovo izvedbo. Sedaj moramo za vsako zadevo pridobiti soglasje občine, in zato bo bolje, da gremo na svoje. Žalostno je, da Senovo še do danes nima sprejete urbanistične zasnove; imamo le osnutek. Žal pa zaradi tega vse stoji," pravi predsednik Petrovič. Kakšni so gospodarski cilji in perspektive "novonastale" občine? Toni Petrovič: Ob stečaju Metalne in zapiranju rudnika bo osnovni cilj razvoj drobnega gospodarstva, in sicer obrti ter podjetništva. Upamo Toni Petrovič, predsednik sveta KS, Marjan Šebjan, tajnik KS, in Jože Požun, član sveta. novi, samostojni občini Senovo. Za mnoge, predvsem pa NeSenovčane pa je to zgolj tema, o kateri se govori s posmehom. Na Senovem pa so drugačnega mnenja. Krajani, večinoma izven samega centra, vse bolj kritizirajo odnos Občine Krško do njihovih težav, kljub številnim (volilnim) obljubam pa se ni premaknilo skoraj nič. Tudi v samem središču krajevne skupnosti so nezadovoljni nad odnosom občine, ki ga mnogi ocenjujejo kot nikakršnega. Senovčani razočarani ugotavljajo, da so mnogi sklepi okrog zapiranja rudnika, pa tudi v zvezi z drugimi aktivnostmi ostali zgolj na papirju, še največkrat pa omenjajo kar zgodovinskih devet sklepov občinskega sveta o rudniku. Njihova realizacija je enaka nič, bi lahko rekli. Kdaj se je porodila ideja o ustanovitvi občine Senovo? Toni Petrovič, predsednik sveta KS Senovo: "Septembra lani je svet KS Senovo na podlagi izdelane analize začel razmišljati o tem, čeprav pa se je iniciativo porodila predvsem na podeželju. Ugotovili smo, da se s strani Občine Krško nihče ne udeležuje naših vabil ali pa prihajajo zgolj ljudje brez pooblastil. tudi tu mnenje pozitivno, imamo zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti. Najprej se bomo obrnili na občinski svet po soglasje. Trenutno tudi pripravljamo elaborat o ekonomski upravičensoti občine Senovo in pokazatalji, ki jih imamo na razpolago, govorijo nam v prid. Za ustanovitev občine izpolnjujemo vseh devet pogojev, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi, razen delnega pogoja o 5 tisoč prebivalcih, ki pa ni obvezen. Računamo še na odločitev KS Koprivnica, ki smo jo seznanili z našimi namerami, pobudo pa smo poslali tudi KS Brestanica in KS Rožno -Presladol; slednja je že odgovorila, da trenutno še ne želi Jože Požun, član sveta KS Senovo: "Iniciativa za svojo občino je zrasla predvsem na podeželju, kjer je še preko 80 km neasfaltiranih cest. Zato je povsem razumljivo, da diskriminirani "Bohorci" želijo svojo občino. razmišljati o odcepitvi od sedanje občine." Senovčani so s pomočjo strokovnjaka analizirali vire financiranja bodoče občine, ki so vezana na normativni del, ter jih primerjali s podobnimi občinami, in sicer po številu prebivalcev. Ugotovili so, da bi imela občina 190 milijonov SIT težak proračun brez dodatnih virov občine, ki so vezani na dohodnino, takse, sklad stavbnih zemljišč itd. Po besedah Tonija Petroviča naj bi od te vsote (če odštejemo šolstvo, zdravstvo, kulturo...) ostalo 50 do 60 milijonov sredstev, s katerimi bi razpolagala tudi, da bo še letos Metalna ali po novem Metalnsen oživela in zaposlila večje število delavcev. Pomembno mesto pa naj imela tudi turistična dejavnost, predvsem na Bohorju, kjer je tudi planinski dom. Bohor je predvsem zanimiv zaradi številnih zaščitenih rastlin in različnih gozdnih vrst, zato razmišljamo o ureditvi gozdne učne poti, preživljanja v naravi, organizirali bi lahko celo šolo v naravi. Omeniti velja tudi razvoj rekreativnega - smučarskega turizma na Ravnem Logu, ki je Pokljuka v malem. Ne smemo pozabiti tudi na kmetijstvo, saj so na tem območju možne različne oblike, od kmetij odprtih vrat, kmečkih turizmov, do pridelovanja bio prehrane. Kar se tiče zapiranja rudnika, smo se o tem pogovarjali z gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo, ki je zagotovil aktivnejše vključevanje pri reševanju socialnega problema, ki je nastal ob stečaju Metalne in zapiranju rudnika. Potrebno pa je tudi povedati, do bo imela nova občina žalostno doto, kar se tiče nerazvite cestne infrastrukture, potrebna bo kompletna obnova vodovoda, tudi v telefonijo, ki se sicer izboljšuje, bo potrebno vložiti še veliko naporov. Stanje ne tem področju pa je takšno zaradi tega, kar smo z anlizo tudi ugotovili, da je bila KS Senovo v obdobju 1991-95 na področju gospodarske infrastrukture prikrajšana za 81 milijonov." (GAIex) or krajanov KS Senovo Svet Krajevne skupnosti Senovo vabi na zbor krajanov, ki bo v četrtek, 27. februarja 1997, ob 18. uri v Domu XIV divizije na Senovem. Na zboru bodo predstavljeni člani sveta KS, program dela za leto 1997, aktivnosti glede ustanovitve občine Senovo, krajani pa bodo lahko podali tudi mnenja, predloge, pobude in vprašanja. UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA IN A OOIVI MERVIN Salon pohištva MHRVIN d.o.o.. Mostcc 6. 8257 Duhova, tel.: OMIN/fil-OSS Srečanje župana Peternela s predstavniki verskih skupnosti Občina in Cerkev z roko v roki Boštanj, 20. februarja - V restavracijo Panorama je sevniški župan Jože Peternel povabil predstavnike verskih skupnosti, žal pa tudi gripa v zadnjih dneh ni prizanesla nekaterim cerkvenim dostojanstvenikom, zato je bila letos udeležba nekoliko okrnjena. Kljub temu je srečanje civilne in cerkvene oblasti minilo v prijateljskem in sproščenem vzdušju, kajti, veže ju skupna skrb za primerno življenje občanov, tako telesno, duševno kot duhovno. Župan Peternel se je predstavnikom Cerkve zahvalil za dobro sodelovanje v upanju, da bo družba spoštovala napor tako občine kot Cerkve pri ustvarjanju pogojev za življenje občanov. (GAIex) Nadaljevanje 23. seje krškega občinskega sveta Bodo svetniki končno le prekinili "plakatno" vojno? Danes, v četrtek, 27. februarja bodo občinsko dvorano ponovno zasedli krški občinski svetniki, ki bodo nadaljevali s 23. redno sejo. Ob prekinitvi jim je za obravnavo ostalo še 12 točk dnevnega reda, med pomembnejšimi bosta odloka o komunalnih in občinskih upravnih taksah, seveda pa tudi odlok o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v občini Krško. Upati je, da bo s sprejetjem slednjega končno le vzpostavljen red na področju plakatiraja, saj bi omenjeni odlok določil vrste plakatnih mest, način izdajanja dovoljenj za plakatiranje, način plakatiranja, postopek podelitve koncesije za plakatiranje, nadzor nad izvajanjem odkloka in kazenske določbe. Vprašanje pa je, če bo to zadoščalo za prekinitev "plakatne" vojne. Mogoče do volitev! (GAIex) Pred 28. sejo OS Brežice O občinskem proračunu "že" marca Brežice, 22. februarja - Brežiški svetniki nimajo miru. Komaj so v dveh dellih spravili pod streho 27. sejo, že jih čaka naslednja, osemindvajseta. Tretjega marca jih čaka 19 točk dolg dnevni red, med ostalim pa bodo odločali o osnutku letošnjega občinskega proračuna, določili bodo povprečne cene gradbenih površin ter stroškov komunalnega urejanja zemljišča, ponovno (že tretjič) bodo skušali določiti občinsko javno infrastrukturo s področja kulture, zanimivo pa bo tudi slišati, koliko je kdo zapravil med lansko predvolilno kampanjo. V točnost podatkov seveda ne gre dvomiti. Kaj bodo svetniki rekli o predlaganem občinskem referendumskem programu je težko ugibati, jasno pa je, da čaka ožje brežiško območje še en referendum, ko se bo treba odločati o denarni podpori izgradnje nove športne dvorane, toda o tej tokrat ne bodo govorili. Načelnik UNZ Krško bo navzočim predstavil varnostne razmere v preteklem letu, ki so v neki meri povezane tudi z brežiškim otroškim vrtcem, saj se tam ponoči menda dogaja marsikaj, kar pa nima nobene zveze s predlogom novih cen programov občinskih vrtcev, o katerih bo tudi tekla beseda. Če ne bo prej zmanjkalo časa, kajti dnevni red je zares zajeten. (ES) Priprave na občinski referendum Skrajni čas za preselitev glasbene šole Mladi brežiški glasbeniki se učijo igranja na 14 različnih inštrumentov v povsem neprimernih prostorih - preselitev v sedanjo trgovsko šolo bo omogočila ustanovitev novih oddelkov, za katere vlada že sedaj veliko zanimanje, a ni prostora. Občinski svet bo na svoji 28. seji 3. marca med ostalim predvidoma obravnaval tudi osnutek prihodnjega občinskega referendumskega programa, s katerim naj bi s polodstotno prispevno stopnjo v petih letih zbrali približno 200 milijonov tolarjev. Večj i del zbrane vsote (85%) bodo namenili izgradnji nove deponije komunalnih odpadkov, z ostankom pa bi se priključili investiciji, ki jo podpira tudi šolsko mimistrstvo in o kateri je del javosti že seznanjen. Gre za preureditev sedanje Trgovske šole za potrebe Glasbene šole Brežice, ki se že dalj časa otepa z veliko prostorsko stisko. Zaradi uvajanja novih programov, kot so citre, violina, violončelo in kontrabas namreč že nekaj časa poleg svojih uporabljajo tudi prostore v nekdanji stavbi družbenopolitičnih organizacij. Ti pa so še dosti slabši od tistih y matični zgradbi, polek tega pa je objekt v postopku denacionalizacije in bo kmalu vrnjen upravičencu. S preureditvijo Trgovske šole bi tako otrokom omogočili normalne pogoje, dejavnost pa bi razširili še na harfo in balet, za katerega vlada v Brežicah že dolgo časa veliko zanimanje. Potem, ko bi v prvem nadstropju s primerno preureditvijo dobili zadosti prostora za vso paleto inštrumentov, ki jih imajo že sedaj na programov, pa želijo s preureditvijo podstrešja priti do koncertne dvorane, v kateri bi prirejali interne nastope, ni pa izključeno, da bi tam svoje dosežke prikazovali tudi širši javnosti. Kot je povedal ravnatelj glasbene šole, prof. Dragutin Križanič, bi bila podstrešna dvorana zelo primerna tudi za vadbe večjih instrumentalnih skupin in baleta, saj ni skrivnost, da nameravajo na brežiški glasbeni šoli prvič v svoji zgodovini ustanoviti simfonični orkester, medtem ko so se pred lanskim Božičem prvič predstavili z godalnim orkestrom. Investicija bi po sedanjih predračunih znašala 56 milijonov tolarjev, sem pa ni vštet strošek adaptacije pritličja, kamor se bo zaradi predvidenega devetletnega osnovnega šolanja preselilo nekaj oddelkov brežiške osnovne šole. Gradbeni odbor je bil ustanovljen že pred časom, razpisali pa so že izdelavo idejnega načrta, tako da 337 učencev pričakuje, da se bodo prihodnje leto že lahko veselili novih prostorov. Vse pa je še v rokah občanov, ki bodo o dinamiki reševanja težav mladih glasbenikov odločali z neposrednim izjavljanjem. V primeru, da referendum ne bi uspel, bi se namreč zadeva močno zavlekla, saj bi se moral gradbeni odbor v večji meri opreti na proračunska sredstva, za katera pa vemo, da jih ni dovolj. (ES) GOSPODARSTVO , EBRUAR 1997 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje Vse tiste, ki so se prijavili na seminar Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje obveščamo, da se bo seminar pričel v mesecu marcu. Seminar bo trajal 8 dni oz. 52 pedagoških ur v popoldanskem času oz. ob sobotah dopoldne. Točen termin in kraj seminarja bomo javili naknadno. Poklicno izobraževanje Glede na to, da z novim šolskim letom uvajamo dualni sistem poklicnega izobraževanja, ki prinaša nove naloge in obveznosti, smo vam pripravili kratko informacijo. Center RS za poklicno izobraževanje bo ob sodelovanju strokovnjakov v okviru evropskega programa PHARE podrobno spremljal nov sistem poklicnega izobraževanja. S šolskim letom 1997/98 uvajamo za izobraževanje devetih poklicev novost - dualni sistem poklicnega izobraževanja, in sicer pri naslednjih poklicih: avtoklepar, avtomehanik, mesar, mizar, RTV mehanik, tesar, zidar, usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil. V tem sistemu je nosilec izobraževanja podjetje, ki skupaj s šolo izvaja izobraževalni program. Šola izvaja teoretično, podjetje pa praktično izobraževanje. Kdor se odloči za tako izobraževanje, mora podpisati z delodajalcem učno pogodbo, v kateri so natančno opredeljene njegove in delodajalčeve pravice in obveznosti. S podpisom učne pogodbe si pridobi status vajenca. Pripada mu nagrada za ves čas izobraževanja, šest mesecev pokojninske dobe za eno leto izobraževanja in tudi nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni, saj je vajeništvo posebna oblika delovnega razmerja. Prednost tega razmerja je v tem, da si vajenec pridobiva poklicno izobrazbo v pogojih, v kakršnih bo potem tudi opravljal svoj poklic. Večji poudarek je na pridobivanju praktičnega znanja, delovnih sposobnosti in navad, poznavanju delovnega okolja in sodelavcev, kar vse povečuje možnost za zaposlitev. Za izobraževanje pri delodajalcu sta odgovorni Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, ki to izobraževanje tudi nadzirata in organizirata praktični del zaključnega izpita. Po končanem izobraževanju dobi vajenec spričevalo o pridobljenem poklicu. Učna pogodba Pogoj za vpis v poklicno šolo, ki izvaja izobraževalni program v dualnem sistemu, je tudi sklenjena učna pogodba. Učno pogodbo skleneta učenec in njegovi starši ter delodajalec, ki je razpisal učno mesto. Sklenjena učna pogodba zagotavlja vpis v šolo. Obrazec učne pogodbe bo mogoče dobiti po 25. februarju na GZS, na katerem območju so učna mesta. Podpisano učno pogodbo je treba predložiti šoli, ki je razpisala prosta učna mesta za izobraževanje po dualnem sistemu najkasneje do 18. junija 1997. Kdor do tega roka ne bo predložil podpisane učne pogodbe, ne bo izpolnjeval pogojev za vpis v izobraževanje po dualnem sistemu, lahko pa se bo preusmeril v izobraževanje na še prosta mesta. Če bo šola 19.03.1997 v javni objavi Ministrstva za šolstvo in šport obvestila kandidate, da se je na razpisana mesta prijavilo preveč kandidatov za vpis po dualnem sistemu, je treba predložiti podpisano učno pogodbo na to šolo najkasneje do 15. aprila 1997. Šola bo po tem roku predlagala povečanje obsega vpisa, če to ne bo mogoče pa sklep o omejitvi vpisa. V takem primeru bodo zagotovljena mesta za izobraževanje po istem programu na najbližji istovrstni poklicni šoli. Zbor obrtnikov OOZ Sevnica Lani obrtna dovoljenja, letos licence avtoprevoznikom Vrh pri Boštanju - Na zboru sevnlške območne obrtne zbornice, ki se ga je udeležil tudi župan Jože Peternel, je predsednik Slavko Vilčnlk podal poročilo o delu zbornice v preteklem letu, člani pa so podali številna mnenja in predloge organom zbornice za njihovo delo v letu 1997. Tako sevniška kot tudi vse ostale tovrstne stanovske organizacije po Sloveniji omenjajo vzpostavitev obrtnega dovoljenja v lanskem letu, tako da so vsem gospodarskinm subjektom izdali obrtna dovoljenja. Letos pa se pričenja izvajati drugo javno pooblastilo, ki ga je na obrtnozbornlčni sistem prenesla država -izdaja licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Območna obrtna zbornica Sevnica vključuje 627 članov, od tega 586 samostojnih podjetnikov in 14 pravnih oseb ali družb z omejeno odgovornostjo in 27 prostovoljnih članov. Kar 125 jet.i. bivših popoldancev, ki imajo status delavcev drugje, ne pa v svoji pisarni. Člani zbornice zaposlujejo 420 delavcev; največ obratovalnica Draga Krošlja, Iztoka Benceta, Franca Mlakarja in Mihaela Vidmarja. Največ sevniških obrtnikov se ukvarja s prometom (132), 57 je lesarjev, 55 gostincev, 50 kovinarjev, 25 mehanikov, 86 gradbenikov in instalaterjev, 20 tekstilcev, 22 fizerjev. Slavko Vilčnlk, predsednik Območne obrtne zbornice Sevnica: "Občina Sevnica na čelu z županom Jožetom Peternelom se je izdatno vključila v razvojna prizadevanja našega okolja. V letu 1996 smo ob koordinirani akciji občine in zbornice uspeli v dogovoru z bankami znižati obrestno mero za 252 milijonov kreditov za malo gospodarstvo. Velik del teh sredstev je bil deležen še subvencije občinskega proračuna v višini 4 odstotke. Tudi v letu 1997 potekajo prizadevanja, da bi znižali obrestno mero za kreditni znesek 4 milijone DEM, od tega pa upamo, da bo polovica deležna še posebne podpore občinskega proračuna." (GAIex) "Območna obrtna zbornica je hiša, kamor lahko pride vsak majhen, neuk in nebogljen član, pa pri nas izve veliko več, kotna mnogih seminarjih, več kot bi lahko izvedel v katerikoli zbornični hiši. Smo majhni in zato namenjeni majhnim. Cenimo, kadar veliki, ki so bili nekoč majhni, razumejo, da moramo vedno pomagati majhnim, kajti to je naše poslanstvo," pravi predsednik Vilčnlk Hipotekama banka Brežice v Novi KB Maribor: Večja varnost in več možnosti Mokrice, 21. februarja - "Še enkrat poudarjam, da gre za enega redkih primerov v slovenskem bančnem prostoru, ko je šlo za izključno strokovno, korektno in profesionalno dogovarjanje. Ob zaključku leta 96 smo podpisali pogobo o prevzemu dela poslovanja Hipotekarne banke Brežice, ki se nanaša na njen komercialni del in od 1. januarja letos deluje Podružnica Nove Kreditne banke Maribor v Brežicah ter njeni enoti v Brežicah in Kopru. Dovolite mi samo še neakaj besed: zelo smo zadovoljni, da smo našli visoko usposobljeno strokovno ekipo in zelo korektne sodelavce, ki so z veliko volje in želje znali dobro strokovno rešiti vse probleme, ki so se pojavili v začetku. Zato ima vodstvo banke polno mero zaupanja v uresničevanje razvojnih ambicij, ki si jih je zastavila podružnica v Brežicah." V Brežicah ekipa strokovnjakov Mag. Hazabent: Zakaj smo danes tukaj? Sredi lanskega poletja je v slovenskem bančnem prostoru kriza okrog nelikvidnosti Komercialne banke Triglav povzročila dokajšnje finančno neravnovesje in nezaupljivost velikih deponentov, ki so pred tem brez velikega spraševanja vlagali svoj denar v banke. Pričeli so se umikati predvsem iz manjših bank in tudi oblast ni pripravila slovenskega monetarnega prostora na tako dogajanje. Kasneje smo vzpostavili inštrumentarij medsebojne pomoči med bankami (v podobnih primerih). Hipotekama banka Brežice je bila takrat zelo pogumna in odkrita in nam je sama povedala, da pričakuje določene probleme, vezane na likvidnostne tokove. Sama je prijavila, da potrebuje tako pomoč. Nova kreditna banka je takrat ponudbo sprejela najprej kot način premostitve likvidnostnih problemov, kasneje pa smo spoznali, da bo potrebna trajnejša pomoč. Zato smo začeli pogovore z vodstvom Hipotekarne banke Brežice, zlasti pa s predstavnikom njenega večinskega lastnika, povezanih podjetij Nike, z mag. Branetom Šušteršičem. V petih mesecih smo opravili korektne dogovore, na izredno visoki profesionalni ravni in podpisali smo pogodbo o prevzemu dela poslovanja Hipotekarne banke Brežice, ki se nanaša na njen komercialni del." Tako je predsednik uprave Nove KBM, mag. Andrej Hazabent opredelil sodelovanje mariborske banke s Hipotekarno banko Brežice na današnji tiskovni konferenci. Dodal je, da je podružnica najvišji rang v okviru bančnega poslovanja, kar pomeni, da gre za samostojno enoto, ki v celoti opravlja vse vrste komercialnih poslov iz bančne palete, samostojno in decentralizirano. Gre za poslovanje s prebivalstvom, s tujino in z gospodarskimi družbami. Gostje iz Maribora so izrazili željo, da (med drugim) prispevajo tudi nekaj dodatnih razvojnih možnosti v Posavju. Banko, ki jo vodi, pa je Andrej Hazabent opredelil takole: "Podatki iz leta 96 povedo, da je Nova KBM danes druga do tretja po velikosti bankv Sloveniji, če merimo to velikost z obsegom bilančne vsote kot najbolj otipljivim podatkom v primerjavi bančnega poslovanja. Naša bilančna vsota znaša okrog 200 mrd tolarjev, torej za okrog 30 mrd več kot leto pred tem in to je za malenkost pod ravnijo, ki jo je dosegla SKB. Pokrivamo približno ti-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru. Lani je Nova KBM zabeležila za približno 3 mrd rasti celotnega kapitala in ta znaša približno 17 mrd tolarjev. Dosegli smo kapitalsko ustreznost (na ravni 17 odstotkov), kar je eno izmed pomembnih meril bančne usposobljenosti." Hipotekama ostaja Hipotekama, Nika ostaja Nika Alojz Dimič: "Nova KBM je odkupila komercialni del poslovanja, t.j. vse tiste komitente, ki so z banko povezani v aktivnem ali v pasivnem smislu, torej so kreditojemalci ali deponenti. Odkupila je tudi poslovne prostore ter opremo. To pomeni, da se lastniško nič ne menja glede Hipotekarne banke. Hipotekama banka še naprej ostaja banka s svojim kapitalom, portfeljem naložb in z določenim krogom deponentov. KB Maribor je samo odkupila del, ki se nanaša na poslovenje s komitenti. Kar zadeva Niko in lastnike Hipotekarne banke se tu nič ne menja. Hipotekama banka še obstoja, v taki vsebini in z dovoljenji ki jih ima, nadaljuje s svojim poslovanjem, sicer na drugi lokaciji, vendar je zadeva kapitalsko jasna in tu hi nobenega solastništva." TURISTIČNA AGENCIJA CKŽ 7, KRŠKO, Tel./fax: 21-674 tim bjeh vm POJDITE Z NAM ZA VALENTINOVO NAGRADNEGOVA Bogata večerja, prevoz, živa glasba, darilce in program za samo 6500 SIT JI/O. eV* C«Ž 59 tel-: pogrebne in pokopališke storitve MARJAN PETAN, s p Tel.. 0608/78-050 Šutna 32 Mobitel: 041/667-347 Podbočje Delovni čas: NON-STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. Mova KBM ima že od leta 72 popolno licenco za opravljanje vseh vrst poslov na domačem in vseh tujih trgih. Lani so opravili za 1,6 mrd DEM prometa s tujino. Predvsem v banki poudarjajo, da imajo na tujih trgih razvit celoten spekter poslovanja, od deviznega varčevanja doma do vseh vrst zunanjetrgovinskih poslov, garancijskih poslov, trgovanja z devizami in vrednostinimi papirji, naložbami... Leta 96 je banka približno za 1/5 povečala svoja sredstva tako na področju zbiranja sredstev prebivalstva kot na področju deponentov gospodarskega in javnega sektorja. V istem letu je za 12 mrd povečala obseg tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb v sektor gospodarstva in med prebivalstvo. To je za polovico več, kot so dosegli leta 95, je pa bila rast stopnje dolgoročnih kreditov veliko hitrejša, kar po njihovem mnenju kaže na začetek naložbenega ciklusa na področjih, ki jih banka spremlja. Banka je doma na štajerskem področju, razvijala se je proti Prekmurju, Koroški in celjski regiji, leta 94 so ustanovili dokaj močno podružnico v Ljubljani in ob koncu istega leta sprejeli pobudo lastnikov in Banke Slovenije za prevzem Komercialne banke Nove gorice, kjer pa je kasneje regija izrazila željo po ponovni osamosvojitvi tega dela banke. Hazabent: "Gledano povsem strokovno in ekonomsko je pripojitev prejšnje Komercialne banke Nove gorice v celoti izpolnila vsa ekonomska pričakovanja, res pa je, da so nekateri mehkejši vidiki močno poudarjeni: gre za sociološke in močno poudarjene politične utemeljitve za ponovno oživitev prejšnje banke. Naše stališče je, da gre predvsem za ekonomski problem, če pa lastnik misli drugače, se bo drugače tudi odločil." V Novi KBM zagotavljajo, da je njihov cilj razvijanje palete vseh bančnih storitev na celotnem slovenskem prostoru. Ob banki bodo razvijali vse tiste dejavnosati, ki pomagajo v odnosu do posameznih vrst strank. Tako imajo zelo močno razvito lizinško dejavnost, promet z nepremičninami, borzno posredniško dejavnost, investicijski inženiring, močno družbo za upravljanje, projektno financiranje v okviru petih hčerinsikih podjetij. Minula leta so tudi Novo KB Maribor zaznamovala s sanacijskim procesom - v skladu z zakonom je banka slabe kredite, nabrane v 80. letih in v začetku 1990 delno spremenila za držane papirje. Odtlej je banka v lasti države in ta sanacijski proces sedaj zaključujejo. Monetarne in finančne oblasti ocenjujejo, da je Nova KBM že od leta 1995 dalje povsem samostojna poslovna banka, brez kakršnihkoli navezav na finančno ali monetarno oblast. Sanacijski proces še ni formalno zaključen, vendar v banki zatrjujejo, da je temu vzrok bolj nepojasnjena zakonodaja na področju privatizacije državnega premoženja in še kak neznani dejavnik kakor pa ekonomski dejavniki. Kljub temu pričakujejo tudi formalno potrditev zaključka procesa sanacije v najkrajšem času. (Ika) Ob karticah Bančnih avtomatov še druge novosti Alojz Dimič, direktor podružnice Nove KBM v Brežicah: "Hipotekama banka se je že doslej ukvarjala z vsemi vrstami poslov in podružnica Nove KBM Brežice je od nje prevzela vse te dejavnosti ter vse njene komitente oz. deponente. V našem ozadju je sedaj velika banka, ki na tem področju nudi svoje storitve in išče možnosti za plasiranje sredstev. Iz ponudbe Nove KBM lahko izluščimo, poleg standardne ponudbe, ki jo imajo tudi ostale banke, vsaj dve storitvi, ki ju doslej na našem področju še nisem zasledil in sta novost: depozit na poslovni račun in plus varčevanje, ki ga ponuja Nova KBM. Opravili smo dodaten napor, saj je Hipotekama banka bila vezana na Plasisov sistem bankomatov, medtem ko danes lahko naši komitenti uporabljajo kartice bančnih avtomatov in plačujejo s čekovnimi karticami Nove KBM, Master card, Eurocard oz. Activa. S prihodom Nove KBM na to območje bi radi izkoristili vse možnosti, ki jih nudi tako velika banka. Zato bomo v kratkem nudili dodatni novosti: devizna varčevanja in hranilne knjižice občanov. Zraven sodi še rentno varčevanje in smatramo, da bomo te stvari občanom lahko ponudili aprila, ko bomo imeli ustrezno računalniško tehnologijo. Vse te posle namreč želimo prej strokovno obvladati, da jih lahko kakovostno ponudimo občanom. Gospod Hazabent namreč prej ni omenil nečesa: Nova KBM je namreč na področju kakovosti poslovanja z občani pridobila ISO standard. Zato se želimo tega držati dosledno in uveljavljati tudi na našem področju. Smatram, da smo že z dosedanjo ponudbo zadovoljevali povpraševanje komitentov, z zaledmjem, kakršnega predstavlja Nova KBM pa bo to še lažje. AVTOKLEPARSKO PODJETJE Senovo d.o.o. Partizanska cesta 13 - 8281 SENOVO Tel./fax: 0608/71-250 vozila Ugodne cene • pestra izbira modelov NEXIA - od 15.990 DEM dalje ESPERO-06 22.190 DEM dalje NOVOST NA TRZISCU TICOSX- za 10.990 DEM Delovni čas: od 6-22 ure, sobota od 6-14 ure. NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 TEMA TEDNA Naš glas na radijskih valovih Radijske postaje, ki jih spremljamo v Posavju, bodo še naprej v službi svojega cenjenega poslušalstva". Za tokratno temo tedna smo si izbrali radijske postaje in njihov eter. Namen je bil prikazati utrip obeh domačih posavskih radijskih postaj in najbolj poslušano ter vse bolj priljubljeno postajo dolenjske prestolnice, radio Krka. Seveda ne samo v besedi ampak tudi vizualno predstaviti notranjost prostorov, od koder prihajajo skozi naše radijske sprejemnike največkrat blagodejne zvočne vibracije, ki nam naredijo tudi tiste težko znosne dneve znosnejše. Da bi vam pričarali notranjost radijskih prostorov, bi morali narediti pravo fotoreportažo, a smo žal prostorsko omejeni. Kjub temu smo si želeli, kar se da v srž potipati radijske veljake, da nam opišejo svoje delo. Seveda nismo mogli mimo problemov, ki jih bremenijo v teh težkih časih finančne nediscipline. Vsem trem postajam smo postavili približno podobna vprašanja in kot boste videli, so bili odgovori različni. Nekateri imajo strategijo delovanja do potankosti izdelano, medtem ko drugi ne vidijo možnosti napredovanja v željeni smeri. Še nekako najbolj zdrav odnos do svojih poslušalcev goji radio Krka, ki se ne obremenjuje oz. zapleta s politiko. Pomemben segment programa je pri njih zabava. In radio bi tak naj tudi bil po anketah poslušalstva. Vsi imamo polne glave nesoglasij in raznovrstnega prerekanja in če bi v eter spuščali le dnevno tekočo problematiko bi poslušalci kaj kmalu poiskali drugo, bolj zabavno postajo. Tega se prav dobro zavedajo ljudje, ki moderirajo program in se vse bolj zatekajo h glasbi, ki je včasih obarvana trendovsko, govorni prispevki pa so skrbno izbrani, ker prav dobro poznajo svoje ciljne skupine poslušalstva in se ravnajo po že ustaljenih ključih, po katerih izbirajo najbolj poslušane termine ali pa glasbo. Prav tako se vse tri postaje močno razlikujejo po slišnosti in nekatere se slišijo dlje kot druge, kar jim spet prinaša določeno prednost ali zaostanek pred drugimi. Ni kaj, konkurenca je postala izredno močna na že tako majhnem prostoru. Pa upanja na boljši jutri ne primanjkuje nikjer, saj vsi potiho ali naglas razmišljajo o posodobitvi. Avdiotehnologija napreduje in če hočeš ostati konkurenčen, ji moraš skoraj dnevno slediti. Le redkokje se je obdržala analogna tehnika, ki jo je zamenjala digitalna. Ta ima prednosti, ki tehnikom bistveno olajšajo delo. Za bralce našega časopisa sem se z radijci družil. (Mr.Jozo) "Studio Krka sodi med najboljše radijske postaje v Sloveniji in v prihodnje velja računatu na njih". nagrado tudi dober odmev in seveda tudi na tak način pridobimo poslušalstvo. Letos je bil zelo odmeven novoletni program, ki ga je vodil Sandi Pirš in po povratni informaciji smo izvedeli, da so poslušalci bili zelo zadovoljni. Iz gospodarskega in političnega področja delamo samo tisto kar je res aktualno na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. Ne želimo se vtikati v nobene politične mahinacije, niti ne želimo oblikovati javnega mnenja. Otajamo predvsem zabaven radio. To ne pomeni, da nismo aktualni, saj naša aktualnost temelji predvsem na športu, ki je običajno nepokvarjen. V športu smo zelo močni, spremljali smo npr. olimpiado v Španiji, iz Anglije pa svetovno prvenstvo v nogometu... Imamo svojega športnega poročevalca, ki se nahaja na vseh pomembnejših športnih prireditvah - v svetovnem merilu! S tem smo prav gotovo naredili bum. Dolenjskim poslušalcem pa smo pod kožo zlezli z rokometom Pivovarne Laško in predvsem s profesionalnim načinom poročanja, saj je poročevalec na svojem področju dobro prekaljen in izkušen. Imamo pa tudi dobro ekipo honorarnih novinarjev, ki so sposobni delati kakovosten program. Sedaj smo že tako izurjena ekipa, da se lahko v trenutku odločimo iti v program. Seveda se večje stvari načrtujejo že nekaj časa prej. Tudi po tehnični liniji smo dokaj dobro opremljeni in novice spremljamo po internetu. Na internetu so pač dosegljive še tople informacije od Reuterja in vseh večjih časopisnih agencij, hkrati pa ima Slovenska tiskovna agencija svoje najvažnejše novice. Po internetu spremljano tudi glasbene lestvice, ki jih ob četrtkih spuščamo v eter. Je pa tako, da smo po obiskih na internetu popularni, ker se po "mailu" pozna, da imamo veliko obiskov. Vsekakor pa računamo, da bomo ves čas sledili napredku in tako ostali še naprej aktualni in poslušani. Renata Mikec (voditeljica in moderatorka programa na Studiu Krka) - Naš program se predvsem spozna po kratkih novicah in dobri glasbi. Najbolj pa se še vedno poslušajo "evergreeni". Redno sledimo trendom in tudi tehno glasbo, h kateri pa se ne zatekamo prepogosto. Na naši postaji je prisotna vsa dobra glasba in ne delamo razlik. Tako vrtimo tudi dosti hrvaške in srbske pop rokerje, ker ustrežemo vsem željam našega poslušalstva. Verjetno že drži, da gre hrvaška glasba bolje v ušesa, pa tudi izvajaci kot so Prijavo kazalište, Parni valjak ali Bajaga imajo pri nas veliko poslušalcev. Ne predvajamo pa nobene narodne glasbe južnega izvora. Ko smo predvajali Bajago, so nas veliko klicali iz Hrvaške, ker pač zaradi nastale situacije niso mogli slišati novosti, ki smo. jih mi brez predsodkov ponudili našemu poslušalstvu. Pomembno je, da je v njegovih pesmih prisotno normalno razmišljanje in to je ključ ali pa kriterij če hočete. Tudi mi smo kot vsak drug radio hočeš nočeš komercialni radio, ker pač vsi delamo za denar. Predvsem smo pa zasebna radijska postaja, ki se je rodila iz enega dela ekipe Studia D. Zasluge za sestavo naše ekipe in radia pa izključno pripadajo Sandiju Piršu, ki je imel svojo vizijo, kako naj bi izgledal dober radio. Danes smo poleg dobre ekipe izredno dobro tudi tehnično opremljeni. Kar se pa slišnosti tiče, imamo stoodstotno pokrito dolenjsko območje, Posavje in Belo krajino, prav tako pa nas sliši dobršen del Hrvaške, ki pa nam seveda ni komercialno zanimiva. Poslušajo nas tudi na Pokljuki, Rogli in nas tudi kličejo od tam. Imamo pa tudi klice iz Gorenjske. Zgodilo pa se je, da smo od poslušalca dobili celo kartico iz Bihača v BiH. Ključ, po katerem izbiramo glasbo, je zelo enostaven. Tako imamo v eni uri eno instrumentalno skladbbo, eno ali dve pesmi iz hrvaškega govornega področja, dve slovenske pesmi, dva hita in ostalo evergreene. Kontaktnih oddaj je v tem času nekoliko manj, vendar že načrtujemo tudi v tej smeri. Želimo predvsem izpeljati bolj odmevne akcije, v katerih bomo poslušalce lahko bogato nagradili namesto nekakšnih simboličnih nagrad. In tudi sedaj, če se odločimo za nagrajevanje, dosežemo z dobro Radio Brežice ostaja aktualen in vesten ter všečen svojemu poslušalstvu." Borut Pečenko (glasbeni urednik na radiu Brežice) - Naš program se razlikuje iz dneva v dan, in s tem tudi populacija poslušalstva, najmlajša od 7-10 let pa tam do šestdeset, tako po glasbenih ali pa tematskih kriterijih. Kolikor vemo, nas najbolj posluša populacija od 25-40 let. In to je tudi nekje naša ciljna skupina. Največ se posluša tista komercialna glasba, ki je domačega izvora in seveda vspovsod prisotna tuja moderna glasba. Tako iz angleškega govornega področja kot tudi naših sosedov iz Hrvaške. Ves čas se trudimo slediti trendom, saj le na ta način lahko obdržiš stalen krog poslušalecev. To ponavadi razberemo iz želja poslušalstva in temu so tudi namenjene kontaktne oddaje, ko si poslušalec lahko izbere glasbo po svojem okusu. Naša naloga pa je, da izpolnjujemo želje tistih, ki nas poslušajo. Imamo eno najbogatejših fonotek v Sloveniji, kjer hranimo vse kar je dosedaj šlo skozi radijski eter. Čeprav je današnja avdiotehnologija skoraj vsa digitalna in je velik del glasbe na zgoščenkah, si od časa do časa zavrtimo kak vinil in se spomnmo analognih zvočnih zapisov. Ti še vedno zvenijo pristno in pričarajo čas, v katerem so nastali. Še posebej prav nam pridejo ob čestitkah, saj se tako starih domačih melodij še danes ne dobi na cedejkah. Drugače pa je z novejšo produkcijo narodnozabavne glasbe, ki izhaja že nekaj časa na digitalnih nosilcih zvoka. In pri nas je torek obarvan prav s to novo produkcijo narodnega zvoka v oddaji, ki jo vodi Srečko Pavkovič in je po raziskavah najbolj poslušana glasbena oddaja. Tako so četrtki in petki v dopoldanskem času aktualni predvsem za gospodinje, ki so doma in seveda za starejše ljudi. V teh terminih imamo veliko kontaktnih oddaj, ko s poslušalci tudi malo poklepetamo in se jim pridružimo ob glasbenih željah. Opažamo, da je v tem času veliko poslušalk in nekoliko manj poslušalcev, kar je tudi normalno. Seveda nismo pozabili najmlajše populacije, saj smo petek popoldan namenili Izkljčno tistim mlajšim poslušalcem, ki sledijo novostim v svetovnem glasbenemu svetu. V ta namen smo vključili tudi mlajšo voditeljico, ki vodi oddajo "Dallas Special" in predstavlja vse novosti v skladu z izidom. Za založbo Dallas pa seveda vemo, da danes predstavlja vse najbolj aktualne glasbene izdelke še čisto sveže, kot bi bili kje na Zahodu. Lahko govorimo o tedenskih novostih. Da smo dobri in poslušani pa je dokaz tudi v tej populaciji poslušalstva, saj imamo veliko klicev neposredno v eter. Na naše veselje smo celo ugotovili, da nas po takšni oddaji posluša veliko več ljudi kot prej, ko takšne oddaje še nismo imeli. Tako smo kmalu ugotovili, kakšna je ciljna skupina v jutranjih, dnevnih in popoldanskih urah. Seveda pa to ni edina kontakna oddaja s širšo priljubljenostjo. Ob sredah, v oddaji "Tornado", ki jo vodi Renato Zorko, opažamo veliko zanimanje poslušalstva in temu primeren odziv. Zasluge za to so predvesem v presenečenjih in nagradah, pa tudi sam voditelj ima svoj poseben slog, ki ugaja poslušalstvu. Če bi si npr. umislil za nagrado popeljati poslušalca s športnim letalom nad Brežicami, bi to tudi realiziral. Takšna presenečenja pa vedno vžgejo. Po tej strani, ki je zelo pomembna za obstoj radia, smo dobro organizirani in vedno pripravljeni napredovati. S trenutkom, ko je poslušalec zadovoljen, je naš namen dosegel svoj cilj. Idej je pa zaenkrat dovolj in v prihodnje bomo kot do sedaj realizirali še veliko akcij ne samo v studiu, ampak tudi na terenu. Premika si predvsem želimo na tehničnem področju. Prav tako pa bi nam prav prišli novi prostori. Pred dobrim letom in pol smo kupili novo mešalno mizo, s katero so se nam bistveno popravili pogoji dela. "Za boljšo slišnost bo potrebno prestaviti oddajnik na Lisco". Branka Dernovšek (VI) direktorja) - Radio je bil ustanovljen 31. decembra 1969. Ustanovila ga je takratna Socialistična zveza, ob napadu Rusije na Češkoslovaško. Lokalni veljaki so takrat ugotovili, da potrebujejo svoj radio, ki jih bo opozarjal na nevarnosti. To je bil tudi glavni vzrok za ustanovitev tega radia. Do danes je ta radio uspešno preživel vse režime in se danes še vedno nahaja v Sevnici, čeprav ne na prvotni lokaciji. Na začetku je radio bil v privatnih prostorih pri TVD-ju, kjer so bile pisarne, studio pa je bil na starem gradu. Program je potekal le v soboto in nedeljo. Danes je to drugače in program predvajamo cel teden. Naši poslušalci so danes predvsem otroci in starejši ljudje. Ker imamo status nekomercialne radijske postaje, smo dolžni, da imamo dosti informativnega programa. In prav iz tega razloga nimamo programske sheme, ki bi bila kot celota naravnana k določeni ciljni skupini poslušalstva. Gre pa za preživetje takega tipa radijske postaje, kjer je pač dosti informativnega dela in ta je najdražji za usmeritev tisti populaciji, ki je hkrati tudi potrošnik. Imamo pa tudi bolj namenske oddaje, v katerih se najdejo tudi mladi poslušalci ali pa starejša populacija. Pokrivamo vse, najbolj pa seveda tiste, ki nas imajo željo poslušati, oz. kiželijo skozi ta radio sprejemati lokalno informacijo. Tako sedaj z obstoječim oddajnikom pokrivamo predel proti Ljubljani, čeprav si bolj želimo pridobiti poslušalstvo v smeri Krškega, ker se pač naše poti prepletajo po Posavju. Pa tudi v regiji smo vse tri občine zelo soodvisne ena od druge. To je pomembno tudi z vidika trženja, ker dve radijski postaji imata zelo skrčen prostor v Posavju. Naš problem je torej v oddajniku, ki je trenutno na enem nižjem hribčku in s tem je tudi slišnost v spodnjem Posavju dosti slabša. Trenutno se na vso moč trudimo pridobiti soglasje za prestavitev oddajnika na primernejšo lokacijo in upamo, da bomo tudi v svojih prizadevanjih uspeli. Kar se tiče tehnike, ki je na radiu, bi bila prav tako potrebna temeljite obnove. Tudi tehnika kvalitetne znamke je potrošni materijal, zato jo je potrebno ves čas obnavljati. Že lani smo s pomočjo Deutsche Welle dodatno povečali zmožnosti mešalne mize. Problem pa vidimo tudi v premajhnem prostoru, kjer gost, ki ga povabimo zgubi občutek, da se nahaja na pravi radijski postaji. Problemi so ves čas prisotni in so ves čas finančne narave, saj se velikokrat zgodi, da našim honorarcem ne moremo izplačati zasluženega honorarja pravočasno. Sicer bi prav brez teh honorarnih entuziastov dobesedno pogoreli. Delo na radiu je nekaj posebnega in ljudem hitro zleze pod kožo in kljub problemom, s katerimi se soočamo, imamo radi svoj radio. Kot radio pa bi se želeli pohvaliti z našo vsestransko sodelavko Renato Žnider, ki je dokazala, da zmore obenem obvladati vse tri pomembne dejavnike radijskega medija: delo tehnika, moderatorja in novinarja. To je res nekaj fantastičnega za tako majhno postajo, kot je naša. Renata se je sama iz vedoželjnosti naučila vseh potrebnih mojstrovin in je danes naša prva napovedovalka z izjemnim voditeljskim glasom in dodatnimi sposobnostmi. Želimo si sodelovanja z ljudmi, ki imajo nove in sveže ideje. Prav tako bi radi izkoristili to priložnost v vašem mediju in pozivamo k sodelovanju človeka, ki vidi prihodnost na našem radiu, da prevzame vodilno taktirko in spet zaživi ter izkoristi radijski eter, ki bo moderen, raznobarven ter všečen večini poslušalcev našega slišnega prostora. PO NAŠIH hhmmMmUm NAŠ GLAS, 7-27 FEBRUAR 1997 Retrospektiva risb prof. Miroslava Kuglerja Od srede, 26. februarja je v galeriji brežiške gimanizije odprta retrospektiva 23 risb akademskega slikarja prof. Miroslava Kuglerja. Razstavo si lahko ogledate do 26. marca 1997. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 13. ure. Vabljeni! Kako bomo letos krasili naše balkone in vrtove Turistično društvo Sevnica organizira v četrtek, 27. februarja 1997 ob 17. uri v kulturni dvorani Sevnica predavanje z diapozitivi z naslovom "Kako bomo letos krasili naše balkone in vrtove". Predavala bo Ruth Podgornik Reš. Gledališka predstava Ženska je ... ženska ZKO Sevnica vabi na zadnjo predstavo v okviru abonmaja 1996/97, ki bo v petek, 28. februarja 1997 ob 19. uri v kulturni dvorani Sevnica. Predstavilo se bo Gledališče Tone Čufar Jesenic s komedijo Alda Nicolaija Ženska je.. ženska. Naslovno vlogo igra znana igralka Tatjana Košir. Vstopnice so v prodaji v sevniški občinski knjižnici in uro pred predstavo na blagajni kulturne dvorane. , Skupščina Društva vinogradnikov Sremič Društvo vinogradnikov Sremič vabi vse Člane na redno letno skupščino društva, ki bo v petek, 28. februarja 1997 ob 18. uri v gostišču Tri lučke na Sremiču. Po poročilih bodo razrešeni organi društva in izvoljen nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče, beseda pa bo tekla tudi o programu dela za prihodnje obdobje. Veseloigra Smentana ljubezen Dramska sekcija Kultuenga društva Anton Aškerc Koprivnica vabi v svojo družbo, saj pripravljajo veseloigro Smentana ljubezen, ki v treh dejanjih razkrije skrbi in težave očeta in matere, ker želita svojo kmečko hčer dobro omožiti. Predstava bo 1. marca ob 18. uri v OŠ Koprivnica. Če se želite pošteno nasmejati človeški neumnosti, komedije ne smete zamuditi. Vabljeni! Samostojni koncert voklane skupine KUD Raka Vokalna skupine Kulturno umetniškega društva Raka vabi na svoj prvi samostojni koncert v soboto, 1. marca 1997, ob 19. uri v dvorani OŠ Raka. Vstop prost. Vabljeni! Sivi dim v zimskem taboru PA SE SLIŠI... Zdaj gre zares. Dobovski občinski smetnjak je že skoraj do vrha poln različnih darov in občinski svetniki se bodo tretjega marca menda povsem resno pogovarjli o razpisu smetnjaškega referenduma. Kot kaže, pa v pripravah za rešitev tega perečega problema močno zaostajajo za dejanskimi potrebami in občani so jim že spet pokazali vso svojo iznajdljivost in smisel za improvizacijo. Ukrepali so takoj, ko so slišali, da jim Dobovčani grozijo z zaprtjem sedanje deponije. Toda z iskanjem nove lokacije niso šli daleč. Prevozi so draga stvar. Priročno deponijo so ustanovili kar sredi mesta, na dvorišču nekdanje zgradbe tistih družbenopolitičnih organizacij, ki so tudi že nekaj časa na smetišču zgodovine. Kot je videti na posnetku, se je zadeva dobro prijela, žal pa se je pred dnevi vmešal nek inšpektor brez posluha za improvizacijo in po dveh mesecih novo mestno smetišče enostavno ukinil. KUD Brežice širi dejavnost Brežice, 21. februarja - Člani Kulturno umetniškega društva Brežice so se v mali dvorani brežiškega gradu na rednem občnem zboru še enkrat spomnili vseh ur dela in nastopov v preteklem letu, hkrati pa so že tkali načrte za prihajajočo sezono. Po uvodnem delu so se v prijetnejšem nadaljevnju s krajšim programom predstavile vse sekcije, ki trenutno delujejo v tem društvu. Ob vseh treh pevskih zborih, moškem, ženskem in mešanem, katere vodita zakonca Križanič, se je predstavila še literarna sekcija ter skupina (starejših) citrarjev. Ti dve skupini so pravzaprav novost, ki jih javnost še ne pozna, saj svoj prvi nastop načrtujejo šele na tradicionalnem junijskem koncertu zborov KUD Brežice. (ES) Sromlje. 15. do 18. februarja -Taborniki krškega rodu Sivi dim so tudi letos organizirali zimski tabor, ki se ga je udeležilo 22 članov. V skupini so bili otroci iz krške in leskovške osemletke, utaborili pa so se na prijazni domačiji kmečkega turizma Bogolin na Okljukovi gori. Udeleženci tabora so se razdelili v tri tekmovalne vode, tekmovali pa so v postavljanju šotorov iz šotorskih kril, v orientacijskem pohodu, iskanju in spoznavanju živalskih sledi v naravi, v napovedovanju vremena za pol dneva vnaprej (za veščino vremenoslovec), v pospravljanju in postavljanju tabornega ognja. Za vsakdan sproti so vsi taborniki pisali tudi neke vrste dnevnik - prispevke za glasilo "Zimovanje", ki je izšlo zadnji dan. Nekaj dnevniških utrinkov: "Zelo mi je všeč, ker imajo skupna ležišča, ki so tesno povezana med seboj. Zelo mi je všeč program vodenja, odlična je tudi hrana." Mujo (taborniško ime, op. avt.)". Dejan: "Z Miranom sva odšla na lov za snegom." Robi: "V vetrovnem dnevu smo šivali šotorska krila. Vsi smo bili premraženi in komaj čakali toplo krušno peč." Urošu (imel je rojstni dan) so namenili veliko voščil, na primer: "Želim ti veliko punc in poljubov, veliko taborniških dogodivščin", niso pa pozabili tudi na tisti: "...da bi bil v šoli priden". Matej: "Najbolj mi je bilo všeč, ko smo delali hodulje." Še sklepna ugotovitev starešine, Metke Jakhel: "Pogruntali smo, da imamo vsi skupaj premalo kondicije in da se bo treba pred poletnim taborom krepko pripraviti, zato bomo odslej imeli vsak mesec enodnevni in vsak drugi mesec dvodnevni pohod." (Ika) Brankina prva razstava Brežice, 20. februarja - Brežiška likovna samorastnica Branka Hudina je pretekli četrtek dočakala svojo prvo samostojno razstavo slik, katero je postavila v prenovljeo okolje okrepčevalnice Park v Trnju, natančneje v tamkajšnjo biljardnico. Slikarka je ob delih z erotično vsebino, risanih z barvno kredo, predstavila tudi nekaj tihožitij in krajin, pri katerih se je preizkusila tudi v akvarelu in svinčniku. Posebno zanimiva pa je njena mozaična podoba ženske • metulja, narejena iz riževih zrn. Otvoritveni ceremonial so popestrili mladi kitaristi brežiške Glasbene šole, nekaj spodbudnih besed pa je spregovoril radovljiški slikar Jože Vogelnik, ki je dejal, da Slikar Jože Vogelnik s svojo "varovanko" Branko Hudina. je Branki Hudina na svojih erotičnih slikah uspelo prikazati izbalansiran odnos dveh ljudi, namenjenih drug drugemu, ki se ljubita ter dodal, da ta sicer tako pogost in čustven medčloveški odnos slikarji še vedno redko upodabljajo. Prodajna razstava je na ogled do 20. marca. (ES) Vrata zaznavanja Galerija posavskega muzeja uspešno nadaljuje s svojim pedagoškim programom. V okviru slikarske razstave Vlada Kupinča je organizirala delavnico slikanja na steklo. S poslikavo uporabnih predmetov se torej začenja letošnji cikel muzejskih delavnic in predavanj, katerih namen je popularizacija kulture. Muzejsko delavnico je v času šolskih počitnic obiskalo okrog 90 osnovnošolcev. Otroci so s seboj prinesli steklenice in kozarce raznih oblik, ki so jih potem pobarvali. Kot zanimivost naj zapišemo še to, da so v delavnici sodelovali tudi učenci posebne osnovne šole Brežice. Njihova udeležba potrjuje bistveno sporočilo v opozorilu, da muzej ni samo znanstvenikom in odraslim posvečen prostor. Osmofebruarskim svečanostim smo se - kakor že velikokrat -oddolžili. Za konec pa bi se radi še pohvalili, da imamo v brežiškem gradu nova vrata. Z dvorišča na stopnišče - vodijo v grad - nova (železna) baročna vrata. (Tekst in foto: Agata Pevec) 1. * \ r 3F "i ~% ft,_ Marjeta Horžen Podgoršek navdušila Na minulem, komentiranem komornem koncertu za zeleni glasbeni abonma v avli krškega kulturnega doma je nastopila šolo pevka Marjeta Pogoršek Horžen ob klavirski spremljavi Darije Stanovič Izvedli sta dela Haendla, Bacha, Mozarta, Dvoršaka, Schumanna, VVolfa. Lipovška, Lajovlca, Ravela, Turlnlja, Masseneta in Puccinija, ob vsem tem pa lahko rečemo le • odlično! Izvrstna interpretacija, umetniški izraz in Marjetino sodelovanje s publiko, ki se je v velikem številu zbralo na koncertu večeru, ter odlična klavirska spremljava hrvaške pianistke. Ob prijetnih zvokih pa so se mi porajala vprašanja, na katera bo potrebno kmalu odgovoriti. Posavje se namreč trenutno še ne zaveda, kakšne glasbene kapacitete "rastejo" v tem delu Slovenije, in ena takšnih j« seveda Marjeta Podgorške Horžen, prvi glas Posavja in tudi širše. To so domači kadri, "produkti" naših glasbenih šol, ki se morajo vanje tudi vrniti, ter s svojim strokovnim znanjem obdarovati druge. Zato je potrebno tem nadarjenim ljudem zagotovit) ustrezne pogoje za delo v tem okolju, vendar o tem zato razmišijajmo že danes, ne pa jutri, ko bodo ti odhajali. (GAIex) Naši podjetniki: Kobra Šentjernej Prodajajo tudi mobilne telefone za GSM omrežje Šentjernej - Tisti, ki potujejo po tujini že kar nekaj časa poznajo telefonsko omrežje GSM. Njim namreč dosedanji NMT sistem, ki ga je uporabljala mobilna telefonija ni zadoščal, ker so lahko svoje mobitel aparate uporabljali le še po Hrvaški ter v krajih blizu meje po Avstriji in Italiji. Novi, GSM sistem (kaže, da se je zanj uveljavilo slovensko poimenovanje geesem) omogoča telefonske povezave skoraj po vsej Evropi, saj so njegovi pretvorniki ob vseh pomembnih prometnicah in v večjih mestih. Branko Kovačič, direktor Kobre iz Šentjerneja: "Gre za dopolnitev omrežja, za možnost pogovora s tujci pri nas ali za naše poslovneže na poti po tujini. Trenutno so naše bazne GSM postaje v Novem mestu, v Krškem, na Kapelah, skratka ob avtocesti. Žal pa smo na vašem koncu, med Krškim in Celjem brez baznih postaj. Izhajamo iz tega, da se tujci gibljejo predvsem po avtocestah in tam potrebujejo ustrezno telefonsko omrežje. Povedati je treba, da pri GSM aparatih ogromno pomeni zunanja antena, čeprav se njihovi lastniki zanašajo predvsem na priročnost, novost in sodobnost svoje opreme. Res pa je tudi, da v mestih, tudi v Ljubljani, Novem mestu ali Krškem GSM sistem zagotavlja bistveno kakovosntejše delovanje od NMT-ja. Vemo tudi, da se večina poslovnih ljudi steka v ta mesta in da na poti do tja potrebujejo telefonsko povezavo za dogovarjanje. Mislim pa, da se bo v letu do dve leti GSM omrežje toliko razvilo, da bo možna njegova univerzalna uporabnost. Nekaj naredi tudi moda svoje in ljudje že kličejo, ker bi radi zamenjali." Razlika je tudi v ceni: pri NMT stane mesečna naročnina 4.900 SIT oziroma 1.600 za tiste, ki malo kličejo. Minuta razgovora pri prvih stane 49,20 (ali 24,60 ponoči). Pri GSM-ju pa stane v poslovnem paketu mesečna naročnina 7.000 SIT, minuta razgovora pa je med 32 in 70 SIT (med 10. in 16. uro). Zato pa so pri drugem sistemu cenejši telefonski aparati. Nokie stanejo med 70 in 139 tisočaki, Ericsoni pa med 89 in 132 tisoči (NMT telefonski aparat pa stane nad 140.ooo SIT). Minuta klica z navadnega telefona v GSM sistem stane 62 SIT z davkom. Montaža obeh sistemov v avtomobil stane približno enako, med 45 in 50 tisočaki, s prometnim davkom vred. Branko Kovačič: "Če ljudje veliko potujejo po tujini ali če se pri nas gibljejo po cesti, ki je z zvezami dovolj pokrita, se jim izplača zamenjati GSM sistem z NMT-jem. Če pa primerjamo cene obeh sistemov, lahko ugotovimo da se račun izide za 30 - 40 odstotkov v korist NMT-ja. Povedati je treba še nekaj: ko zveza pri GSM-ju je, je kakovostna, če je ni je pa ni in pika, medtem ko se da pei NMT-ju malo počakati, potrpeti pri motnjah, a za silo še vedno deluje. Prednost geesema je tudi možen prikaz številke klicatelja na displeju in še obilo drugih posebnih storitev (VMS predal, preusmeritve, konferenčne zveze itd.). Tako se lahko odločimo, če bomo klic prevzeli ali ne. Pri pogovorih iz tujine namreč plača klicatelj samo impulze do operaterja, klicani pa svoj del stroška za povezavo med operaterjem in svojim aparatom. To običajno sploh ni poceni in če ni nujno se lahko ognemo nepotrebnemu strošku. Poudarjam pa, da to velja samo za tujino. V kratkem bomo pri Kobri začeli uradno menjavati aparate NMT za GSM, t. j. zbirali bomo informacije o tem, kdo kupuje ali prodaja kateri aparat. Okrog novega leta je imel Mobitel akcijo, v kateri so lahko redni plačniki NMT sistema nabavili še GSM aparat 40% ceneje, le da so morali podpisati pogodbo, po kateri bodo dve leti uporabljali oba sistema (in aparata)." Naš sogovornik trdi, da se vseeno nekako ne more ogreti za prenagljeno nagovarjanje strank k menjavanju aparatov: "Veste, če je kaj narobe vselej na koncu pridejo k nam. Zato se tudi držimo le nekaj blagovnih znamk, zanje pa nabavljamo prav vse potrebne nadomestne dele. Sami ste videli (med čakanjem na razgovor), da ljudje prihajajo po nadomestne sponke, slušalke, kable, antene in še kaj vse, brez česar jim sistem pač ne deluje dobro. Imeti moramo torej popolno ponudbo, od svetovanja, prodaje, montaže do servisnih storitvev, kar zagotavlja kupcu zaupanje. NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 1.SRL AFP Dobova - Prevent 25 : 34 (ti : 15) AFP Dobova: Denič, Djapo 2, Begovič 8, Mijačinovič 2, Voglar 2, Ocvirk 5, Češnovar 1, Kranjc 1, Leveč, Stojakovič 4 Delmar - Krško 17: 14(9:5) Krško: Bašič, German 4, Iskra 3, D.Urbanč 3, Kekič 1, Privšek 2, Čurak 1 Gorenje - Lisca 26 : 19 (15 : 6) Lisca: Senica, Blagojevič 4, Povše 2, Rantah 2, Plazar 1, Teras 4, Kostevc 1, Simončič 5 STRELJANJE Zračna puška Kanja - Jutex 1726 :1678 V derbiju 8. kroga v drugi državni strelski ligi so strelci leskovške Kanje visoko premagali nasprotnike iz Žalca. S to zmago so si Leskovčani praktično že zagotovili vrnitev v 1. slovensko strelsko ligo, kamor po rezultatih tudi sodijo. Kanja: Gorazd Zorič 573, Peter Fridl 570, Dejan Župane 573. (J.A.) Heroj Marok - TSO Ormož 1713 :1664 Sevniški strelci so tokrat gostili tekmovalce iz Ormoža. Po pričakovanjih so zabeležili novo zmago, čeravno z rezultatom niso bili preveč zadovoljni. H.Marok: Danilo Petrin 572, Tina Grabnar 571, Jani Hrovat 570. (J.H.) Kanja - Kisovec 1663 : 1640 Mlada leskovška ekipa, ki nastopa v 3. državni ligi je spet zmagala. Tokrat so bili boljši od članske ekipe Kisovca. S to zmago so Leskovčani še vedno v boju za prvo mesto. Kanja: Boštjan Arh 559, Špela Arh 556, Boštjan Mlakar 548. (J.A.) Zračna pištola Heroj Marok - Postojna 1644 : 1506 V 8. krogu 2. strelske lige so se sevničani pomerili s strelci iz Postojne in jit) visoko premagali. Še posebej je presenetil mladinec Gorazd Cimperšek, ki je z odličnim rezultatom 548 krogov dosegel tudi svoj osebni rekord. Z novo zmago so Sevničani tako še korak bliže uvrstitvi v prvo državno ligo. H.Marok: Tone Ajster 551, Gorazd Cimperšek 548, Ivan Tomše 545. (J.H.) Kruno Brežice - Olimpija II1440 : 1641 Kljub temu, da je bil poraz proti najboljšemu drugoligaškemu moštvu pričakovan, pa bi bil ta gotovo nižji od rekordnega 201 kroga razlike, ko bi Brežičanov lahko nastopili v popolni postavi. Potem, ko je njihov najboljši posameznik in peti strelec lige Vlado Sabadoš pred dvema tednoma resneje zbolel, se je nekaj dni pred tekmo poškodoval še Dejan Pavlovič, nadarjeni stalni član prve ekipe Robert Ferenčak pa se je, kot kaže, znova odločil za nogomet. Tako sta bila tokrat v moštvu kar dva mlajša mladinca, ki trenirata komaj nekaj mesecev. Vendar sta oba, Miškovič in Ajkovičeva kljub navidez skromnemu dosežku povsem zadovoljila, saj jima je uspelo doseči osebna rekorda. Kruno Brežice: Zdravko Krošelj 538, Danijel Miškovič 468, Jadranka Ajkovič 434. (ES) Na regijsko prvenstvo potujejo Brežičani Pretekli teden je na strelišču SD Kruno Brežice potekalo občinsko osnovnošolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško Nastopilo je devetnajst strelcev iz treh osnovnih šol, doseženi pa so bili solidni rezultati. Najboljši si bodo na regijskem prvenstvu, ki bo v Trebnjem, poizkušali zagotoviti nastop na državnem šolskem prvenstvu. Rezultati, deklice ekipno: 1. OŠ Brežice 372, 2. OŠ Globoko 313, 3. OŠ Velika Dolina 246; posamezno: 1. Anita Rancinger 158,2. Vesna Kržan (obe Brežice) 149, 3. Silvija Podvinski (Globoko) 121; dečki ekipno: 1. OŠ Brežice 516,2. OŠ Globoko 329,3. OŠ Velika Dolina 272; posamezno: 1. Edi Zakovšek 181, 2.Iztok Zakovšek 168, 3. Matjaž Sotler (vsi Brežice) 167 krogov. (ES) Iz stanovanja na evropsko prvenstvo Najboljši brežiški strelec v streljanju z zračno pištolo, Robert Kranjc, ki pa zadnja leta tekmuje za ljubljansko Olimpijo, je po odpovedi Konjičana Cvetka Ljubica le odpotoval na evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. To poteka ravno te dni v glavnem mestu Poljske, Varšavi. Zanimivo je, da se Kranjc, ki je letos postavil imeniten državni državni rekord svetovnega ugleda (584 krogov), za svoje nastope pripravlja kar v svojem brežiškem stanovanju, kjer strelja iz spalnice v dnevno sobo, saj mesto in vsa občina še danes ne premore niti enega spodobnega strelišča, ki bi omogočalo doseganje vrhunskih dosežkov. (ES) ODBOJKA TD Sokol Pri vodnjaku prvi Končano je tekmovanje v letošnji občinski rekreativni odbojkarski ligi, katerega je izvedla Športna zveza Brežice. Zaradi zmage v mesebojnem srečanju je prvo mesto pripadlo ekipi TD Sokol Pri vodnjaku, ki je zbrala enako število točk kot Nuklearna elektrarna Krško. Tretje mesto je nekoliko nepričakovano pripadlo moštvu iz Kapel. Rezultati zadnjega kroga: ŠD Globoko -Vulkanizerstvo 2:0 (14,6), NEK - Gimnazija 2:0 (3,11), Šweps team - Jurček 2:0 b.b. Končni vrstni red: 1. TD Sokol Pri vodnjaku Brežice 10, 2. NEK Krško 10, 3. Šweps team Kapele 8, 4. ŠD Globoko 8, 5. Vulkanizerstvo Brezina 4, 6. Okrepčevalnica Jurček 2, 7. Gimnazija Brežice 0. (ES) KOLESARSTVO Uspešen start kolesarjev Koba Kot večina slovenskih in hrvaških kolesarjev so se tudi mladi tekmovalci KD Kobo iz Krškega udeležili uvodne kolesarske dirke v Medulinu na Hrvaškem, kjer so zabeležili odlične rezultate. Prvi dan se je na krožni dirki v kategoriji starejših mladincev Damjan Prevejšek uvrstil na 6. mesto, med mlajšimi mladinci je Andrej Prevejšek zasedel osmo mesto, njegov brat Tadej pa je bil šestindvajseti. Drugi dan je na cestni dirki v konkurenci 59 kolesarjev med starejšimi mladinci Damjan Prevejšek zasedel odlično tretje mesto. Po enotedenskih pripravah, ki jih je v slovenskem primorju vodil trener Stane Kranjec, predstavljajo doseženi rezultati lep uspeh za novo krško kolesarsko društvo. (J.A.) ROKOMET Trikrat nič je nič Slabe predstave posavskih prvoligašev - Konec sezone za Bruna Glaserja (AFP Dobova), ki bo naslednjih nekaj mesecev prebil v ZDA V 18. krogu prve državne rokometne lige so vsa tri posavska moštva ostala brez točk, čeprav so potihem pričakovala boljši izkupiček. Dobovčani so na domačem parketu po medli igri izgubili že drugič zapored, tokrat kar z devetimi zadetki razlike, ter upravičeno razburili klubsko vodstvo in navijače, ki so v soboto (tudi) zaradi TV prenosa tribune napolnili le do polovice. Nekateri ugibajo, kako bi bilo, če bi za Dobovčane zaigral vel ik borec Bruno Glaser, za katerega se je sezona že končala, kajti v petek se je po službeni dolžnosti za štiri mesece preselil vZDA. Tudi od Krčanov so njihovi zvesti navijači pričakovali precej več, celo zmago, toda zaradi prav neverjetne neučinkovitosti jih je ob samo 14 doseženih golih doletel zaslužen poraz. Pomlajena Lisca je gostovala v vročem Velenju in si kaj več od gladkega poraza niti ni mogla obetati. Morda bodo kaj več pokazali prihodnjo soboto v Krškem, kjer bo na sporedu še zadnji posavski derbi v rednem delu prvenstva. (ES) AFP Dobova - Prevent: Dobovski rokometaši so v derbiju 18. kroga povsem odpovedali, čeprav so zaradi visokega poraza in incidenta jeseni v Slovenj Gradcu obljubljali nadvse borbeno igro, zmage pa, zavedajoč se moči "malega Celja", vseeno niso napovedovali. Toda igra, kakršno so pokazali širšemu slovenskemu avditoriju pred TV sprejemniki si ne zasluži niti povprečne ocene. Vse preveč je bilo napak, poceni zapravljenih žog, neizdelanih napadov. Nekateri za to krivijo trenerja Staneta Ostreliča, ta pa se je po tekmi razočaran in poln emocij jezil na igralce, češ da svojih dresov niso niti pošteno preznojili. Kakorkoli že, trije zaporedni porazi in neugoden razpored preostalim štirih krogov, ko gostujejo pri Andorju in Rudarju, v goste pa jim prihajata Prule in Pivovarna Laško, grozijo, da se bodo dobovski rokometaši ob ponovitvah predstave, kakršno so pokazali proti Preventu, namesto za mesto pod vrhom nazadnje borili za obstanek v ligi. (ES) Delmar - Krško: Kljub napovedim, da bodo zmagali, se Krčanom želje niso uresničile, za kar so v srečanju z Delmarjem v Izoli krivi v glavnem sami. Ekipa, ki zastrelja vseh pet sedemmetrovk in zapravi tudi podobno število stoodstotnih priložnosti, težko zmaga tudi s slabšim nasprotnikom, kot je Delmar. Krčanom se je tako zmuznila priložnost, da bi spet zasedli 3. mesto na lestvici. Na srečanju v Izoli so imeli nevšečnosti tudi krški navijači, ki so imeli precej težav z vstopom v športno dvorano, nekaj pa jih je po izjavah očividcev ostalo tudi zunaj. (J.A.) Gorenje - Lisca: Rokometaši Lisce so imeli edini od treh posavskih prvoligašev priložnost zaigrati neobremenjeni z rezultatom, saj od njih na gostovanju v Velenju nihče ni pričakoval čudeža. Toda vseeno ostaja občutek, da mladi Sevničani dejstva, da je gripa močno razredčila vrste gostiteljev, niso znali najbolje izkoristili, saj bi lahko iztržili vsaj dosti nižji poraz. Toda kaže, da so igralci z mislimi že pri bojih za ostanek, saj je sicer težko pojasniti, zakaj s sedmih metrov kar šestkrat niso uspeli premagati domačega vratarja. (ES) Kadeti Lisce uspešnejši od članov V sedmem krogu B poltinalne skupine državnega kadetskega prvenstva so rokometaši Lisce še šestič zmagali. Tokrat so brez posebnih težav pohrustalt Preventa iz Slovenj Gradca z rezultatom 24:14 (15:8), najučinkovitejša pa sta bila Mlakar (5) in Mlkerevič (4). V soboto bodo mladi sevničani gostili trboveljskega Rudarja, ki jih je doslej edini uspel premagati. (L.M,) KOŠARKA Interier prvi! Kadeti so prvi končali letošnje ligaško tekmovanje pod koši. V D skupini so bili z devetimi zmagami in enim samim porazom prepričljivo najboljši kadeti krškega Interierja, ki so v zadnjem srečanju v gosteh visoko s 106:60 (59:30) premagali vrstnike četrtouvrščenega Kemoplasta iz Šentjurja. Tako so golobradi mladeniči pokazali, da v tem delu Slovenije raste obetaven domač rod košarkarjev, ki bo čez kakšno leto lahko najmanj enakovredno zamenjal tiste, ki v prvi članski ligi čedalje težje lovijo korak s konkurenco. Za Interier so nastopali: Tadej Lupšina, Miha Cerle, Matej Murko, Den Kožar, Marjan Božič, Davor Devčič, Tine Ogorevc, Gorazd Černelič, Franjo Boh, Samo Sambol, Boštjan Kozole in Vladimir Veljkovič. (ES) Občinsko rekreativno prvenstvo v košarki Športna zveza Brežice prireja občinsko rekreativno prvenstvo v košarki, ki se bo pričelo v soboto 1. marca v telovadnici brežiške Gimnazije. Prijaviti se je mogoče na športni zvezi, ali pa neposredno pred pričetkom tekmovanja. Če bo prijavljeno dovolj ekip, bo tekmovanje potekalo po ligaškem sistemu, ne smejo pa igrati registrirani igralci košarke in tisti, ki še niso dopolnili 16 let. Prijavnina znaša 5000 SIT, najboljše pa čakajo pokali in praktične nagrade. PLES Odprto prvenstvo v Kopenhagnu Peter in Tina devetnajsta v latinskoameriških plesih Odprtega prvenstva v danskem Kopenhagnu, ki je potekalo od 14. do 16. februarja, se zaradi bolezni ni udeležil najboljši plesni par Posavskega plesnega kluba Lukec Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, odlično pa so se znašli mlajši plesni pari. V močni mednarodni konkurenci sta najboljši rezultat dosegla pionirja Peter Toporišič in Tina Strgar, ki sta v latinskoameriških plesih osvojila odlično 19. mesto in v 29. mesto v standardnih plesih. Ta rezultat je še posebej pomemben, ker so vsi vzhodni pari plesali neomejeni program, kar pa v pionirski konkurenci ne bi smeli dovoliti. Seveda pa je to prepuščeno organizatorju. Mlada plesna para se bosta sedaj še intenzivneje pripravljala za tekmovanje v angleškem Blackpoolu, kjer pa so organizatorji zelo natančni pri pravilih, zato verjamemo, da bosta rezultat še izboljšala. Pri mlajših mladincih sta Mitja Puntar in Jasmina Zakšek (zaradi bolezni plesalke) tekmovala samo zadnji dan in v LA plesih zasedla 37. mesto. Klemen Škoberne in Staša Puntar sta osvojila 37. mesto v ST plesih in 45. mesto v LA plesih. (GAIex) Udeleženci odprtega prvenstva v Kopenhagnu ¦ od leve: Staša Puntar, Tina Strgar, Klemen Škoberne, Peter Toporišič, Jasmina Zakšek in Mitja Puntar. NOGOMET Prijateljske tekme Krško - Ivančna Gorica 1:3 (0:0) Domači nogometaši so bili gostom na Senovem enakovredni le v prvem polčasu, v drugem pa so jih gostje, pri katerih igra kar sedem nogometašev, ki so že nastopali v 1. slovenski ligi, povsem nadigrali. Najboljši Krčan je bil vratar Stritar, častni zadetek pa je iz enajstmetrovke dosegel Ameti. (pilip) Šenčur-Krško 2:3 (1:1) Drugo tekmo v dveh dneh so Krčani odigrali v Šenčurju pri Kranju in zasluženo zmagali, čeprav so tja zaradi poškodb in bolezni pripotovali v nekoliko spremenjeni postavi. Kljub temu so imeli večji del tekme pobudo, zadetke pa so dosegli Ameti (2) in Dvorančič iz 11 metrov, (pilip) Brežice - Sava (Strmec) 0:4 (0:2) Brežičani nadaljujejo prakso igranja tekem z ekipami iz sosednje Hrvaške. V soboto so bili gostom iz Strmca pri Samoboru enakovreden tekmec le prvih 30 minut, nato pa se je pokazalo, da so fizično preslabo pripravljeni. Med vratnicami domačega moštva je po nekajletni odsotnosti znova stal lanski državni mladinski podprvak v streljanju z zračno pištolo, Robert Ferenčak. (pilip) MALI NOGOMET Zmaga Krčanov v Velenju Starejši dečki NK Krško (12-14 let) so dosegli enega največjih uspehov v zgodovini kluba. V soboto so v velenjski Rdeči dvorani postali zmagovalci tradicionalnega Rudarjevega turnirja v malem nogometu. Rezultati skupine A: Rudar II - Brežice 1:0; Brežice -Krško 0:1 in Krško - Rudar II 4:1. Vrstni red: 1. Krško 6,2. Rudar II3,3. Brežice brez točk. V boju za 5. mesto so Brežičani po izvajanju sedemmetrovk premagali Usnjarja z rezultatom 5:4, tretje mesto je pripadlo ERI Šmartno, v velikem finalu pa so Krčani kar s 3 : 0 premagali favorizirane gostitelje in prejeli lep pokal. Za NK Krško so igrali: Zalokar, Hrženjak, Papež, Sintič, Brdik, Koretič, Nadarevič, Urbanč, Kelnerič, Vlahušič, Pavlovič in Džinič. (pilip) Plesni turnir Urška Open Na plesnem turnirju Urška Open, ki je štel tudi za kvalifikacijske točke, so nastopili štirje plesni pari PPK Lukec. V konkurenci plesnih parov iz Rusije, Italije, Jugoslavije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in BiH so krški plesalci osvojile naslednja mesta - mlajši mladinci C: 4. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek; 14. mesto v ST in 26. mesto v LA plesih Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič; mladinci C: 4. mesto v LA in 6. mesto v ST plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak; 9. mesto v ST in 12. mesto v LA Klemen Škoberne in Staša Puntar. (GAIex) SAH Mednarodni hitropotezni turnir "Krasa" ŠK Novo mesto je organiziral mednarodni hitropotezni turnir šahovski turnir "Krasa", na katerem je sodelovalo 54 šahistov iz Slovenije, Hrvaške in BiH. Turnir je bil izredno močan, saj je velemojster Cebalo osvojil komaj ti. mesto. Zvonimir Meštrovič je zasedel odlično 4. mesto, Toni Kos pa je bil je bil deveti. Rezultati: Zečevič (HRV) 11,5 točk, 2. Bašagič (BiH) 11,5, 3. Gostiša (LJ) 10,5, 4. Meštrovič 10,5. 9. Kos 9,5, 12. Šitnik 9 (vsi ŠK Triglav Krško). Med ženskami je bila najboljša Sanja Žnideršič, med mladinci Tomaž Tomažin, najboljša pionirka pa Mirela Ahmatovič, vsi člani ŠK Triglav Krško. (T.Ž.) Državno prvenstvo za osnovnošolce v Ahmatovičeva druga, Stajner tretji V Kranju se je končalo državno prvenstvo v pospešenem šahu, ki so se ga udeležili prvouvrščeni šahisti iz vsake regije po posameznih starostnih kategorijah. Med 130 dečki in 120 deklicami je nastopilo 18 učencev, ki so zastopali krško občino. Nastopili so dokaj povprečno, razen Mirele Ahmatovič, Sama Štajnerja, Sanje Žnideršič in Anžeta Urbanča, ki so tekmovali zelo dobro in bodo prav gotovo igrali vidno vlogo tudi na državnem prvenstvu v počasnem šahu. Rezultati - dečki do 9 let: 12. Matija Tomazin, 16. Uroš Pavlic, 17. Marko Bučar, 29. Stane Tomazin; deklice do 9 let: 16. Katja Bogovič, 25. Eva Mirtič; dečki do 11 let: 3. Samo Štajner, 7. Anže Urbanč, 16. Simon Poznič, 23. Joži Bogolin; deklice do 11 let: 2. Mirela Ahmatovič, 20. Martina Bogovič; fantje do 13 let: 9. Sašo Župevc, 20. Iztok Bogolin; dekleta do 13 let: 6. Sanja Žnideršič; fantje do 15 let: 10. Gorazd Novak, 24. Tomaž Tomažin, (T.Ž.) OD TU IN TAM NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 V deželi, ki pridela desetkrat toliko vina kot Slovenija V Južnoafriški republiki je red red tudi za belce Dobra vina, obrana ob pustu, so konkurenčna na svetovnem trgu, Slovenci pa bi se lahko marsičesa naučili Leskovec pri Krškem 24. februarja in Južnoafriška republika okrog Pusta _ Zdravko Mastnak, enolog v vinski kleti krške kmečke zadruge je na svojih obiskih vinskih sejmov (v Franciji) pogosto srečeval vrhunska, visoko nagrajena vina iz Južnoafriške republike. Srečeval je tudi trgovce in vinarje iz te dežele, ki so bili (za razliko od praviloma nadutih in osornih Francozov) prijazni in so obiskovalce svojih razstavnih paviljonov zasipavali s propagandnim materialom in z degustacijami. Zato se je tudi odločil za obisk Južnoafriške republike. Šel je pogledat tehnolojo, ki daje tako izborno kapljico in marketinške prijeme, s katerimi jo tržijo po svetu. Po odpravi apartheida se morajo namreč vsi vinarji soočiti s konkurenčnimi vini iz te dežele. Skrivnost vrhunske kakovosti se je kmalu razvozlala kar sama. Mastnak: "Sploh ne gre za nobeno skrivnost. Potrebne so samo naložbe v vrhunsko tehnologijo. Tam sem videl tehnološko boljše kleti, kot jih imajo kjerkoli v Franciji ali drugje. Lastnik najboljše je nemški bankir, a take vinarske tehnike nisem videl nikjer drugje, pa sem prepotoval vso vinsko Evropo, ki je za vino zakon, ki je mati vina. Res je, da je pri njih delovna sila zelo poceni in to vpliva na zmanjšanje stroška pri vsakem proizvodu. Imajo pa še vedno velika prostranstva, ki se kar sama ponujajo v obdelavo, čeprav cene zemlji rastejo, saj (zlasti) nemški kapital močno prodira. Belcem se tam zelo otepajo očitka, da so svoje bogastvo zgradili na suženjstvu. Verjamem, da brez krepkih naložb od zunaj in brez znanja niti vinarskega niti ostalega gospodarskega razcveta pač ne bi bilo. Državo imajo "pošlihtano", gospodarstvo tudi in ne bo čudno, če belci zlepa ne bodo izpustili iz rok kontrole nad tolikšnim kapitalom... Sedaj so tudi že v vrhovih Mandelove stranke... Priznati pa je treba, da vsak belec s prihodom tja stopa v novo okolje in mnogi med njimi so res uspeli, ne pa vsi. Uspeli so predvsem tisti tujci, v katerih je bilo dovolj pustolovskega in osvajalskega duha. Drugi so propadli in o tem priča tudi relativno hitro menjavanje lastnikov: Nizozemci, Angleži, Nemci, Francozi... se kar vrstijo, podjetja in posestva propadajo, prodajajo jih, a delavcem je vseno, kdo je gospodar. Dežela priznava trinajst uradnih jezikov, čeprav vsi obvladajo Angleščino." Ing. Mastnak je del stroškov za pot pokril sam, del jih je plačala Kmečka zadruga. Za tja in nazaj je plačal med 2.500 in 2.800 mark, življenje v Južnoafriški republiki pa je približno tako poceni (oz. drago) kot doma. Tudi z vini je tako. Najcenejšega namiznega vina (iz soda) ne dobite za manj kot 2,5 marke. Potencialnih pivcev je 7 do 8 milijonov (belcev), ob njih pa živi še 35 milijonov črncev, ki jih ne uvrščajo med pivce vina. Kljub temu manjši vinarji v Capetovvnu, ki letno napolnejo med 200 in 500 tisoč steklenic vina trdijo, da je domovina za njih dovolj velik in dober trg. Večji seveda morajo izvažati in izvoz imajo organiziran, da se reče. Vsi skupaj (4.700 lastnikov) so ustanovili izvozno družbo, zadrugo, največjo klet na svetu, KWV, ki prodaja tržne presežke vseh njih po vsem svetu. Samo doma vina KWV ne smejo sama sebi konkurirati z izvoznimi (nižjimi) cenami. Preko KWV prodajo letno 25 Nič tradicije. Samo vrhunska tehnologija tisoč vagonov vina, kolikor znašata dve slovenski vinski letini skupaj. V to klet oddajajo kmetje vino po prvem pretoku in menda ga kar četrt prodajo v tankerjih, polnijo pa ga njihove poslovalnice po svetu. Zdravko Mastnak je hotel doživeti pustno trgatev. Pusta tam menda ne proslavljajo kdove koliko, zato pa toliko več pozornosti namenjajo Valentinu. Tudi s starimi šegami in običaji, ki se z njimi še radi ovenčamo ob naših trgatvah v Sloveniji in Evropi, tam ne priznavajo. Trgatev je delo kot vsako drugo _ predvsem za črnsko delovno silo v vinogradih in za kletarske strokovnjake, vrhunsko šolane v Franciji in Nemčiji. Kakšna vina pijejo (in prodajajo) Južnoafrllanl? Predvsem suha, veliko dajo tudi na staranje, vina imajo okus po lesu. Barique (zlasti iz rdečih vin) sestavljajo na poseben način. Med seboj "režejo" v tretjinah tri leta, dve leti in leto dni stara vina in taka pijača sicer nosi sled posode (sodov), a je menda čudovito harmonična, deluje izredno sveže. Izmed belih vin starajo samo chardonnav. Malo povrtamo. češ, ali si nesel s seboj kaj cvička? Mastnak: "Ne, šel sem gledat tehnologijo in marketing. V svetu pa čedalje bolj prihajajo v modo lahka vina in njihovo lahkost si zagotovijo z obilnim zalivanjem (škropljenjem) nasadov. Seveda je v tem logika. Če je v jagodi več vode, potem vino ne preseže 10 _ 10,5 odstotka alkohola, komponente niso tako zgoščene in vino ni več tako ekstraktno. Vina imajo burgundska in bordojska (caberneti in merloti pri rdečih), shiraz (mešanica modrega pinota in hermitagea), med belimi vini pa imajo sauvignon, chardonnav, beli pinot, rizlinge, malo traminca." Kako bi tržili v svetu cviček? Seveda Mastnak takoj vzroji: "S cvičkom imamo možnost prodreti samo, če nam uspe združiti dolenjske pridelovalce. Res je sicer najslajši greh, če uspeš domače vino prodati doma, kjer te poznajo, a mi smo odkupili malo pod milijon litrov vina. Po Dolenjski ga je gotovo še pet milijonov litrov rezerve in več kot pol ga sploh ne bo ugledalo niti pivcev, kaj šele kupcev. Zašuštrano je in vrgli ga bodo ali pokuhali v žganje. Predvsem zaradi slabe posode, saj se pri njej vse začne. To si lahko privošči tisti, katerega vinogradniški dohodek ne predstavlja niti deset odstotkov deleža prihodka na kmetiji. Ko ta delež enkrat doseže tretjino, se začnejo obnašati drugače, tržno. Pa še nekaj: v Južnoafriški republiki nikomur ne pade na pamet, da bi najboljše grozdje (ali vino) prodal na črnem trgu, tisto, kar ni za drugam bi pripeljal v zadrugo in potem prišel tja še upravljat kot solastnik. Na vsak način bo slej ali prej moral obveljati neki red _ vsaj pri enakopravnem obdavčevanju. A dokler je v vladi pravi lobby, bomo imeli tu kmetijski raj, ki nam ga Evropa zavida. Ko pa bo trgovec naložil vino v Franciji in ga pripeljal k nam brez kakršnihkoli ovir..." Vinske ceste in tujski turizem v Južnoafriški republiki cvetejo. Vsak pridelovalec ima tudi svoje peneče vino, za suvenir. Imajo celo vina pozne trgatve in ledena vina. Saj ni dovolj mrzlo, imajo pa nekaj, kar trgajo zelo pozmo. Turizem se menda nenormalno razvija, letalske linije iz Evropskih prestolnic so redno prenatrpane, vinske ceste so speljane od farme (posestva) do farme, vsaka klet ima tudi degustacijsko dvorano za turiste in posebnega vodiča za predstavitve, filme o sebi in lokalni zgodovini.. Obiskovalce naložijo na sodobne traktorske razgledne prikolice in jih popeljejo med trsje, Evropejci se fotografirajo ob grozdju (februarja)... Prigrizek je sila skromen, kak kruhek, kreker, potem pa zopet vino. (Ika) Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah in Krškem. Čisti Računi - Dobri Prijatelji! ^^Nova KBM Občni zbor Kmečke zadruge Bohor Koprivnica Dobro delo in pametne odločitve dajejo dober rezultat Armeško, 23. februarja - Zadružniki, člani kmečke zadruge Bohor Koprivnica so se zbrali v gostilni Mirt, da bi pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu. Ugotvili so, da so kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki neusmiljeno udarjajo tudi po kmetijstvu, poslovali zadovoljivo. Veliko pričakujejo tudi od nove vlade in novega kmetijskega ministra. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik UO KZ Bohor Koprivnica Franci Bogovič podal poročilo o delu zadruge. Že na začetku je poudaril, da se s tem občnim zborom zaključuje tudi prvi mandat UO in NO, saj so od ustanovitve zadruge pretekla že štiri leta. Tako kot predhodnja tri leta je tudi lansko leto zadruga poslovala pozitivno. Znotraj poslovanja opažajo, da je pišlo do nekaterih strukturnih sprememb, še posebej na področju oddaje mleka, kjer beležijo rahel padec - za okrog 8 odstotkov. Spreminja se tudi struktura proizvajalcev v korist velikih pridelovalcev, saj je čedalje manj malih oddajalcev mleka. Lani so odkupili 1.856.000 litrov mleka, od tega so člani zadruge proizvedli 70 % navedene količine. Pri odkupu živine so trendi v porastu. V lanskem letu so odkupili 514 telet, 209 pitancev, 28 glav govedi in 8 prašičev. Zanimiv je tudi podatek, da imajo lastno čredo 107 telet v pitanju. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da so ohranili dobre odnose s prodajalci in kupci njihove živine in da nimajo odprtih terjatev. V lanskem letu se je zadruga včlanila v Zadružno zvezo Slovenije. V imenu NO je poročilo podal Andrej Šerbec, ki je povedal, da je bilo poslovanje korektno in v skladu z zakoni. Zadružniki so obravnavali in sprejeli zaključni račun poslovanja zadruge. Ugotvili so, da so ustvarili 157 mio SIT prihodkov, da so bili odhodki nekaj nad 153 mio SIT in da so ustvarili za 3,187 mio SIT dobička. Vsoto v višini 1 mio SIT so namenili za doplačila kmetijskih pridelkov, drug del pa je ostal zadrugi za njeno poslovanje. Zadružniki so izvolili novUO, ki kadrovsko pokriva celoten teritorij kjer delujejo zadružniki. Izvolili so tudi nov NO. Zadružnike sta pozdravila gosta, Gabrijel Metelko iz UE Krško in Viktor Kožar iz kmetijsko svetovalne službe. Govorila sta o zakonodaji, ki naj bi ohranila našo kmetijsko posest in preprečevala njeno drobljenje. Odgovarjala sta tudi na postavljena vprašanja. (Toni) Divjad na kmetijskih površinah Zaradi mnogih vprašanj, ki jih kmetje naslavljajo na našo službo, smo dolžni opozoriti na nekaj stvari. Naš kmet je že tako in tako v težavah, saj ga "strašijo" tako z vstopom v Evropo, visokimi stroški pridelave, majhnimi odkupnimi cenami in nenazadnje z nedorečeno kmetijsko politiko. Poleg vsega ga muči tudi divjad, ki mu ob že tako skromnem dohodku na kmetiji lahko uniči še tisto, za kar je mislil, da mu je navkljub vsem prej omenjenim težavam uspelo pridelati. Zaradi vedno večje intenzivnosti kmetijske pridelave so stroški investicije zaradi gostejših sajenj teh kultur ter usmerjanja pidelave v določeno kmetijsko pridelavo vedno večji. Predvsem gre opozoriti na napravo trajnih nasadov in vinogradov ter pridelave jagod in zelenjave. Škode, ki jo lahko povzroči divjad v takšnih in podobnih kulturah, pa so izredno velike in puščajo daljnosežne posledice. Vemo, da tudi lovske organizacije nimajo toliko denarnih sredstev, da bi lahko nadomestila te škode, ki včasih pomenijo ne samo denarno škodo, saj gre v bistvu za "delovno sredstvo" kmeta, s katerim naj bi čimprej prišel do dohodka. Ker se denar v kmetijstvu izredno počasi obrača in še to z veliko vloženega dela, je lahko škoda divjadi za kmeta pogubna, saj kmet večinoma nima sredstev, da bi popravil "napako", ki jo je storila divjad. Ker je problematika škod od divjadi vedno večja in moti delo na kmetijskih površinah, bo vprašanje varovanja oz. povračilo odškodnin vedno večje, že zdaj pa moti delo na kmetijskih površinah. Treba bo pač ugrizniti v to nezrelo jabolko in poskušati rešiti problem. Dejstvo je, da do škode od divjadi prihaja. Po pripovedovanju kmetov je divjadi več, kot je je bilo včasih. Kaj storiti, da bo volk sit in koza cela, prepuščam v razmišljanje tudi lovcem, saj brez njihove strokovne pomoči ne bo šlo. Divjad je v njihovi pristojnosti in škodo od divjadi bo kmetu nekdo moral povrniti. Če lovske organizacije za to nimajo sredstev, bo to pač moral striti nekdo drug. Ker je Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč še "zvezni" iz leta 1976, je jasno, kdc zac Trenutni nasvet, ki ga lahko damo kmetom je ta, da trajne nasade zavarujejo z ograjo oz. tiste nasade, ki so v našem območju po navadi ograjeni. Nove posevke in naprave trajnih nasadov in vinogradov prijavljajte lokalnim lovskim družinam in upajte na najboljše. Vsako škodo prijavite pisno in to čimprej najbližji lovski družini. (M.V.) do bi bit najbolj pristojen za ačetek rešitve tega problema. NAŠ GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 lis Tel./fax: 0608/81-709 3.500 SIT/teden cr & d.o.o. INZEHIRIHG-TRGOVINA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746. Fax: 62-780 študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 BS3 Štipendije in posojila Posredovanje dela MALI OGLASI 0> KRONIKA Hude poškodbe pri izdelavi eksplozivnega telesa Pred dnevi se je 16-letni A.O. Iz Brežic odločil, da bo izdelal improvizirano eksplozivno telo. Najprej si je z ročno žago za kovino odžagal del priključne kromirane cevi od manjšega bojlerja in jo na enem delu sploščil in zaprl odprtino. Ploščati del je vstavil v primež in v odprtino nasul manjšo količino zmesi počasi in hitro gorečega smodnika, ki ga je pridobil iz razstavljenih neaktiviranih petard. Ko je cevko napolnil skoraj do vrha, je v roke vzel pripravljen lesen čep in z njim poskušal zapreti odprtino z udarci kladiva. Na primežu je cevko držal z vrhnjim delom prstov leve roke, ko pa je drugič udaril, je prišlo do eksplozije. Ob tem je A.O. zadobi I hude telesne poškodbe. Tatovi tokrat na Malem Kamnu Minulo soboto so se nepridripravi odpravili na tatinski pohod na Mali Kamen, kjer so obiskali dve stanovanjski hiši. Pri B.M., roj. 1966, so vstopili skozi okno kopalnice. Odnesli so okrogle uhane, zapestnico, tanko verižico, 300 nemških mark, nekaj italijanskih lir in avstrijskih šilingov ter manjšo količino lomljenega zlata. Lastnika so oškodovali za okoli 50 tisoč tolarjev. Pri UA roj. 1942, pa so neznani storilci (ali pa tudi samo eden) vstopili v hišo skozi okno. Lastnici, ki so jo oškodovali za okoli 130 tisoč tolarjev, so odnesli dve zlati zapestnici, ženski in moški poročni prstan, prstan z manjšimi kamni, uhane iz zlata in belega zlata, dva srebrna prstana, poročni prstan iz rumenega zlata, srebrno verižico In 200 DEM. Vozilo trčilo v konja, nato zagorelo V četrtek nekj minut čez polnoč se je na magistralni cesti Grmovlje - Obrežje pri naselju Velika vas zgodila prometna nesreča. Voznik kombiniranega vozila z ljubljansko registracijo, M.J., roj. 1945 je vozil iz smeri Ljubljane proti Obrežju. Pri naselju Velika vas je s sprednjim delom vozila trčil v konja, ki je stal na vozišču magistralne ceste. Po trčenju je voznik izgubil kontrolo nad vozilom in zapeljal čez desni rob vozišča po strmi brežini nasipa in obstal v strugi potoka. Vozilo se je nato vnelo in pogorelo v celoti kljub hitri intervenciji gasilcev. Policista sta vozniku in sopotnici pomagala izstopiti preden je ogenj zajel vozilo. Konj je obležal 85 m od mesta trčenja in je poginil. V nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval, lažje poškodbe pa je utrpela tudi 22-letna sopotnica. Policisti še zbirajo obvestila o lastniku konja, zoper katerega bodo ustrezno ukrepali. Romuni pod vagonom V petek so policisti MMP Dobova pri Izvajanju mejne kontrole odkrili pod kolesi vagona tri romunske državljane, ki so nameravali ilegalno vstopiti v Slovenijo. Vsi trije so predlagani v postopek pri sodniku za prekrške. vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Pridržani Senovčan pihnil 2,93 V soboto so policisti PP Krško na Senovem ustavili K.J.,roj. 1964, s Senovega, ker je biio ugotovljeno, da je bilo pred slabimi tremi urami že odvzeto vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ker je obstajal sum, da bo s kršitvijo nadaljeval, je bil s službenim vozilom pripeljan na krško policijsko postajo, kjer mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti Elektronski alkotest je pokazal 2,93 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Po končanem preizkusu je bil kršitelj pridržan do iztreznitve. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času med 17. in 24. februarjem so v brežiški porodnišnici rodile: Mojca Jovanovič z Jetrnega sela • Ivo, Dragica SAavsar z Osredka -dečka, Jožica Ogrinc iz Laz - dečka, Vera Jagrič z Osredka - dečka, Marija Lah iz Križ - dečka, Smiljana Radi iz Sevnice • dečka, Sonja Nauird iz Brežic - dečka, Veronika Štrlek iz Podčetrtka- dečka. Ljudmila Kunej iz Koprivnice -dečka In Marjetica Jalovec iz Velikega Podloga -dečka, čestitamo! i i o i o postni Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). V Krškem prodam prostore, primeren za pisarno ali predstavništvo. Tel.: 32-147. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2). primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x TI m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. Opremljeno stanovanje v Krškem oddam. Tel.: 32-405 (od 16. ure dalje). Oddamo dvosobno stanovanje z zelenico in centralno kurjavo. Tel.: 33-441. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Tel.: 59-008. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31 -910. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem (na Bohoričevi), v izmeri 61 m2. s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2 Tel.: 32-354 (Stane Urbane) V Krškem prodam stanovanje (46 m2). Tel.: 32-147. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99385 1/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Na Libni prodam vinograd s kletjo in vso opremo (750 trt) in sadovnjak (50 različnih vrst sadnih dreves). Prodam tudi cirkular in gumi voz (15 eolski). Tel.: 70-022 (po 15. uri). V Drenovcu pri Leskovcu prodam vinograd (18 arov). Tel: 33-213. Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Kupim dobro ohranjen leseni hram ali zidanico z vinogradom v okolici Krškega. Cena do 10.000 DEM. Tel.: 21-723. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam passat 1,6 TDI, letnik 1989, registriran do januarja 1998, črne barve, temna stekla, sončna streha. Tel: 22-506. Prodam fiat 128 TI00 S, letnik 1974, registriran do 07/08/1998, rdeče barve. Cena 1.200 DEM. Tel.: 22-081 (od 17. do 18. ure) ali Martin Vračun, Grajska pot 20, Leskovec. Prodam yugo 45 E, letnik februar 1987, prvi lastnik, prevoženih 70.000 km, generalno obnovljen, nove zimske gume. Cena z registracijo 1.500 DEM, brez registracije 1.200 DEM. Tel.: 71-308. Prodam citroen AX 1,1 I caban, letnik 92/93, bele barve, prvi lastnik, garažiran. Tel.: 61-419. Ugodno prodam fiat 750 (f ičo) v voznem stanju. Tel.: 75-t17. Ugodno prodam snežne verige, številka 6 (175-70-13 ali 175-75-14), prtljažnik za avto hvundai pony in jadralno desko (kompletno) Burin-Veplas. Tel.: 32-300. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Prodam otroško posteljico, belo (cena 3.000 tolarjev), zložljiv voziček (cena 3.000 tolarjev) in računalnik C 64 (disketnik, tipkovnica, joy-stick) za 5.000 tolarjev. Tel.: 33-046. Prodam pisalno mizo s sedmimi predali na ključ. Tel.: 75-223. "Kino servis" Brežice 27. in 28. II. in 1 in 2. III. ob 18. uri In 3. III. ob20. uri: SPACE JAM (dts). komedija 27. in 28. II. in 1. in 2. III. ob 20. url: TISTEGA ČAROBNEGA DNE. romantična Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem. Cena 40.000 tolarjev. Tel: 71-420. Skoraj novo črno-belo kuhinjo s šestimi elementi, kuhinjsko napo, delovnim pultom, pomivalnim koritom, bojlerjem in hladilnikom, prodamo. Tel.: 62-191. Prodam TV sprejemnik Goldstar (pod garancijo), cena 55.000 tolarjev in dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x HO) in štiri stole, cena 20.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam opremo za trgovino - blagajniški pult, 9 metrov šestetažnih lesenih polic, 6 metrov petetažnih skladiščnih polic, električno tehtnico, nerjavečo salamoreznico in hladilno vitrino. Tel.: 43-203. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino, še pod garancijo. Tel: 77-331. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 kosov rabljenih strešnikov vrste Bramac Sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam čebeljnjak z osem panji AŽ in dodatno opremo. Cena po dogovoru. Tel.: 71-038. Prodam plastično cisterno 1.000 I, primerno tudi za kurilno olje. Tel.: 33-652. Prodam belo in rdeče vino (Bizeljsko). Tel: 51-267. Ugodno prodam 120-basno harmoniko Melodija, kot nova. Tel.: 34-803 (popoldan). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Iščem varstvo od 1. septembra v popoldanskih urah za H-mesečno deklico in 3 5-letnega fanta. Tel.: 22-728. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Nemško ovčarko, čistokrvno, brez rodovnika, staro leto in pol, prodam. Je primerna za družino z otroci. Cena 15.000 SIT. Tel.: 70-024. Če si želite popestriti življenje in pri tem tudi nekaj zaslužiti, nas pokličite na telefonsko številko 62-293 ali 62-179 SKUPAJ -bomo uspešnejši. II. komedija 4 III.: ni predstav5. II ob 20. uri in 6 III. ob 18. uri: KOSEC 2, triler 6. III. ob 20, uri: SLEEPERS, drama (dts): 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 28 II ob 20 uri in 2. III ob 18 uri: OSTRŽEK, risanka Na podlagi ZOFVI, Odloka o ustanovitvi Glasbene šole Brežice in Statuta Glasbene šole Brežice razpisuje Svet Glasbene šole Brežice prosto delovno mesto RAVNATELJA za 4-letni mandat Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: - da je učitelj z visoko izobrazbo - da ima opravljen strokovni izpit - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: GLASBENA ŠOLA BREŽICE Cesta prvih borcev 22 8250 BREŽICE s pripisom "za razpis" Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh. ZADNJA NAS GLAS, 7 - 27. FEBRUAR 1997 Mladi za razvoj orkestralne glasbe Kam so šli vsi? Javna televizijska dražba bo v petek Akcijo zbiranja sredstev za gradnjo nove pediatrične klinik« je pognala korenine globoko in v petek, 28. februarja ob 20. uri jo bo na prvem programu TV Slovenija zaključila javna televizijska dražba. Oddajo bosta vodila Misa Molk in Stojan Auer, svoj denar za gradnjo nove klinike pa bodo lahko preko telefonov prispevali vsi tisti, ki se jim do 22. februarja ni uspelo udeležiti prireditev v Cankarjevem domu. Tam je namreč pokrovitelj akcije, Mobitel, v sodelovanju s Skladom za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani, pripravil razstavo darovanih medvedkov. Ob razstavi so v programu sodelovali še Lutkovno gledališče Ljubljana, Dramska šola Barice Blenkuš in TV Slovenija s projekcijami "medvedjih" risank iz svojega arhiva. Vsi, ki so darovali sredstva na razstavi, so v zahvalo prejeli enega izmed medvedkov. Svojega medveda Snežka je daroval tudi častni pokrovitelj akcije, predsednik Kučan, v zameno za svoj donatorski prispevek pa si je izbral koalo, ki so jo prispevali avstralski Slovenci. Koalo je nato podaril osnovnošolki Nini. (Foto: Dušan Moli in V M ) Osnovnošolci spoznali pravi simfonični orkester Poročali smo že o projektu Mladi za razvoj domačega kraja oziroma podprojektu Mladi za razvoj orkestralne glasbe, ki ga je Glasbena šola Krško pripravila v sodelovanju s krško Zvezo prijateljev mladine v veliki dvorani kulturnega doma. O tem odmevnem dogodku smo se pogovarjali s prof. Dragom Gradiškom, ravnateljem GŠ Krško, ki je poudaril, da glasbena šola v želji vraščanja v okolje že dlje časa pripravlja številne komentirane koncerte vseh glasbenih skupin, ki delujejo na šoli. Tokrat se je učencem višjih razredov osnovnih šol krške občine predstavil simfonični orkester, ki ga uspešno vodi prof. Gradišek. Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod vodstvom prof. Draga Gradiška. Pacifikov vroči menu Po uspešnem glasbenem vikendu, na katerem smo spremljali enega od paketov iz dance produkcije nove slovenske scene in naslednji dan razvpitega Dina Dvornika, se nam v petek, zadnjega februarja obeta najboljši predstavnik domače dance scene. Seveda nihče drug kot Gimmie 5 z Dejo Mušič. Vstopnine ne bo! V soboto, dan kasneje pa bomo priča priljubljeni Severini. Vstop bo prost do polnoči. Kot novost za gurmane pa bo prav gotovo nov menu restavracije ali kot ji popularno rečemo paluba Pacifika, ki bo vsak dan v znamenju drugačne ponudbe. Tako bo v ponedeljek dan testenin, torek dan perutnine, sreda morske jedi, četrtek dan "steak", v petek pa bo v Pacifiku moč dobiti pravi vegetarijanski menu. Naj vas še enkrat opozorimo, da se boste ob vikendih lahko v in iz Pacifika vozili v vinjenem stanju, seveda z organiziranim prevozom, za katerega je poskrbljeno iz Novega mesta, Radeč in Brežic ter nazaj. Vljudno vabljeni. "Želeli smo na enosteven način pokazati, kako deluje pravi simfonični orkester. Učencem smo predstavili vlogo dirigenta in samo dirigiranje, vlogo instrumentov, ki so jih tudi spoznali, ter kako nastane skladba. Izbrali smo repertoar, ki je bil blizu tem učencem, zato so bili tudi odzivi zelo dobri. Učenci so ves čas aktivno sodelovali, na koncu pa so se pomerili še v kvizu, ki je pokazal, da so zelo sledili, saj niso zabeležili nobenega nepravilnega odgovora. Na koncu so bili vsi zmagovalci. Prepričan sem, daje bila večina učencev zadovoljnih, saj so se lahko približali zvokom simfoničnega orkestra," je povedal prof. Drago Gradišek, ki nenehno poudarja dobro sodelovanje glasbene šole z onovnošolskimi ustanovami in tudi vrtci. Podobnih prireditev se bo zagotovo zvrstilo še nekaj, zanimanje pa se kaže tudi izven krške občine. Vsekakor pa je ceneje, da se krški simfoniki predstavljajo v Posavju, kakor pa, da se osnovne šole odpravljajo v Ljubljano ali Zagreb, kjer nastopajo podobni orkestri. (GAIex) Ekipe učencev, ki so se predstavile na kvizu, so bile nagrajene s CD-ploščo in knjigo. NMT ŠENTJERNEJ Šmarje 13 • tel.: 068/ 81-118 GSM fax: 068/ 81-119 OB KOFETKU Južnoameriške činčile v Posavju "Temeljita nega pri reji se poplača z uspehom, ?? pravi Dušan Srpčič, rejec južnoameriških činčil v Jesenicah na Dolenjskem. Kot že samo ime pove, prihajajo te živalce iz Južne Amerike, natančneje iz Čila, Bolivije, Peruja in še nekaterih držav. "Če jih ne bi vzgajali na farmah, bi izumrle", dodaja Srpčič. Ob obisku na njegovi farmi, kjer trenutno goji 480 činčil, nam je razložil vse o teh prijaznih živalih, ki jih v Evropi vzgajajo že od začetka petdesetih let. Činčile živijo v družinah, kjer ima samec od pet do osem samic. Da ne pride do nezaželenega parjenja in poškodovanja krzna, ima vsaka samica svojo kletko, temperatura v prostoru pa se mora gibati okoli 15 stopinj C. "Činčile so brez vsakega neprijetnega vonja in zaradi tega so primerne za vzgojo tudi v stanovanju. Razplodne je najbolje držati na oblanju, katerega menjamo vsak teden. Živali, katere so namenjene za kvalitetno krzno, se morajo dnevno kopati v pesku vulkanskega porekla (At a p uI ko). Posebej se mora paziti, da so prostori čisti. Temeljita nega pri reji se poplača z uspehom," poudarja Dušan Srpčič. Hranjenje činčil je zelo enostavno, saj se hranijo dnevno, in to zvečer. Vsaka živalca dobi 20 gramov (eno žlico) briketov in dobro pest dobrega sena. Činčile niso občutljive na bolezni, če jih pravilno namestimo in hranimo. Znana epidemična obolenja jim niso znana, saj so izredno odporne in regenerativne živali. Kožuščki činčil so dozoreli, ko živalca doseže osem do enajst mesecev starosti. Dozorelost kožuščka ni odvisna od letnega časa in se obnavlja vsake štiri mesece. Cena dobrega kožuščka se giblje med 300 in 600 ATS, a kot pravi Srpčič z vzrejo činčil ne boste postali milijonar, vednar pa se z malim številom živali da ustvariti lep dodatni zaslužek. Na farmi na Jesenicah na Dolenjskem si lahko ogedate zanimive južnoameriške činčile, za bodoče rejce pa organizirajo tudi seminarje. Pri njih lahko dobite tudi vse, kar je potrebno za vzrejo, od kletk, hrane, do činčiljih družin, ki jih nabavljajo v matični farmi Chinchilla International v Miklavžu pi Mariboru. Za vse živali dobite garancijo, kakor tudi za odkup kožuščkov. (Božidar Zore) MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL S 16-LETNIMI IZKUŠNJAMI 2204 MIKLAVŽ • Tel.: 062/692-250 Postanite naš partner-začnite donosno delo dodatno ali poklicno PONUJAMO VAM: visoko kakovostne živali strokovno pomoč ZAGOTAVLJAMO: odkup živali ceno zanesljivo poslovnost Podrobnejše informacije dobite na brezplačnih seminarjih. Prijave: JESENICE NA DOLENJSKEM* Telefon: 0608/57-070.