Gospodarstvo. Gospodinjska šola v zavodu šolskih sester v Mariboru začne novo šolsko leto začetkom meseca septembra t. 1. in traja 10 mesecev. V šolo se sprejemajo dekleta, ki so dopolnila 16. leto. Prosnji za sprejem naj se priloži kristni list, šolska odpustnica in izjava istarsev, da poravnajo vse stroške šolamja. Mesecna oskfba znaša 650 Din. Prošnje se vlagajo na predstojništvo zavoda šolakih. sester v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 15. Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28 dne 1. oktobra t. 1. Sprejeraajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več kot 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realfini razred, ali pa popolno m&ščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dvoletno 'kinetijsko šolo, se sprejmejo še le po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejein, ki vsebuje prosilčev fooni naslov, je poslati direkciji šole koncem julija ali najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkovana (Din 5 m 20 ) in ji je treba priložiti: 1. krstni lisf, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. mravstveno spričevalo pri onlh prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se nazna- ni vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imcjo ikmeoki sinovi Ubažni in prtidni uoenci ddbijo podpore — Ddrektor Andrej Žmavc. Enoletna vinarska in sadjajrska šola v Mariboru pricne novo šolsko leto 1927-28 dne 1. oktobra t. 1. Z šolo je v zvezi rntemat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje femedke sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejjme 30 gojencev in sicer 20 na prosta mesta kot diržavaii gojenci in 10 tna. plaeujoča mesta kot privatni gojenci. 10 državnih gojencev je iz Ijubljanske, 10 pa iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 150 Din. Plačujoci naj vpošljejo svoje prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, iki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu sreskemu poglavarju do 1. septembra. Lastnorodno, na celo polo pisane prošnje morajo ibiti kolekovane (Din 5 in 20). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni M-st, 2. domovnico, 3. odpustnico ali zadnje šolsko spričevalo, 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredmo iz kake druge šole, 5. obveza staršev, da ostane sin doma, 6. zdravniško spricevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in račurtstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov mesčanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. 0 sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Žmavc. Kokarje. Drž. kmet. gospodarski tečaj v Kokarjih pri Mozirju priredi v nedeljo, 10. julija 1927 pod Govekovim kozolcem gled. predstavo s sledečim sporedom: 1. Petje — zbor. 2. »Brez zajutrka«, šaljivi dvogovor s samospevom »Kovarica«. 3. >Boj za doto«, veseloigra v štirih dejanjih. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1. vrste 8 Din, 2. vrste 6 Din, stojišča 3 Din. — V šotoru poleg kozolca se bodo prodajala v kuh. šoli izdelana jedila. Zamenjava drobiža. Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na svoj razglas z dne 16. maja 1927, št. A IV 2115, da se vzame državni papirnati drobiž po Din 1, 0.50 in 0.25 do 30. septembra 1927 iz prometa. Zamenjavanje za kovan drobiž po Din 0.50, 1 in 2 ter izjemoma tudi za bankovce Narodne barike ise vrši v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga oimpreje zamenjajo, da ne bodo imeli škode. Mariborski trg, dne 2. julija 1927. Trg je bil dobro preskrbIjen, 15 slaninarjev je pripeljalo 27 zaklanih svinj v mesto, kjer so prodajali meso in slanino po 15 do 27 Din za kg. Pri domačih mesarjih so ostale cene neizpremenjene. Kmetje so pripeljali 6 vozov krompirja, 20 vazov črešenj na trg. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okli 700 komadov, in so se prodajale kokoši jto 35 do 50, race 30 do 50, purani 80 do 125 Din, domači zajci 15 do 25 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 1.25 do 1.75, letošnjemu 4 Din kg, solati 6 do 8 Din, fiiolu v stročju 10 do 12 Din, kislemu zelju 3 do 350, kisli repi 2 Din kg, ohrovtu 0.50 do 2, karfiolu 1 do 10, glavnati solati 1 do 3 Din komad, grahu v stročju 8 do 10 Din kg. Maslu sirovemu 32 do 40, kuhanemu 48, čajnemu 55 do 65, medu 30 do 35 Din kg, jajcem 1.75 do 2 Din komad, mleku 2 do 2.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 28 do 36, bučnemu olju 15 do 18 Din liter, paradižnikom 10 Din kg, kumaricam 5 do 6 Din komad. Sadju: jabolkam 18 do 20, suhim češpljam 10 d6 12, črešnjam 4 do 8, breskvam 20 do 25, marelicam 16 do 20 Din kg, jagodam 12, borovnicam 2 do 3 Din liter, pomarančam 1.50 do 4 Din, limonam 0.75 do 1 Din komad. Lesena m lončena roba 1 do 100 Din kom. Brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 8 do 10, cepci 8 Din komad, leseni ročni vozicki 1.50 do 300 Din komad, koruzna slama 25 do 35 Din vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V četrtek, 30. junija je bilo 6 vozv sena, 2 slame, v soboto, 2. julija pa 20 vozov sena in 6 vozv slame na trgu. Cene so bile senu 45 do 70 Din, slami pa 25 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi 1.25 do 1.75 Din za snop. IZVOZNIKOM SADJA. Na Dunaju, 26. jun. 1927. Že več let zaporedoma pred sadno letino opozarjam v dnevnem časopisju naše izvoznike sadja v Sloveniji na nevarnosti sadne kiipčije v povojmi dobi. Dunaj je za Slovenijo najbližji eksportni trg velilkega obsega, kjer so možne prav lepe in v vsakem pogledu ugodne kupcije, ali treba je vdike, stalne pozornosti in izredne previdnosti. Pred vsem je treba uvaževati, da Dunaj sicer silno veliko rabi, alt ima pa tudi na vseh konoih in krajih sveta svoje dobavljalce, ki redno pošiljajo semkaj svoje najboljše pridelke. Kdo n. pr. pri nas danes ima lepa jabolka? Tu jih dobiš raznih plemeniitih vrst iz južne Amerike, iz Avstralije itd. Kar premorejo vsi deli naše zemlje, vse je tu redno o pravem easu v najlepši iziberi. Človeku se kar sline cedijo, ko gleda izložbe delikatesnih trgovin, kaj vse imajo tukaj na razpolago za <tiste, ki lahko dobro plačajo. Dunajčanje posebno mnogo poraibljajo sadja za razne potrebe, posebno mnogo pa za vkuhavanje: črešnje, marelice, bTeskve, češplje, jagode, brusnice, pa tudi hruške in Jabolka v ogromnih množinah. Toda Qe najboljše vrste gredo na Dunaju v denar. Tudi jako mnogo dajejo tukaj na zunanjo opremo, n. pr. kako je sadje pakovano, ali je lepo prebrano, da je vsak nezrel ali ikakorkoli nakazan sadež odstranjen. Ako imaš n. pr. vagon jabolk na prodaj, tedaj se ti izplaca, ako ga nekaj stotov doma obdržiš, a na Dunaj pošlješ ,Ie zares lepa in nemadežna jabolka. Kolikor za tako blago več prejmeš, ti plača ves trud in vse ono, kar si prebrail in doma obdržal. Prvo pravilo bodi: le najlepse blago na Dunaj! Drugo pravilo je: hitrica dobave blaga na dunajski trg. Posebno zgodnje sadje ne prenaša dolgotrajne vožnje. Iz Slovenije more priti sadje (tretji dan po trganju že na dunatjisM frg. Kdor tega ne zna, naj pusti sadno kupčLjo z Dunajem. Južna Štajenska je kakor nalašč za izvoz na Dunaj, toda treba se je na to tudi skrbno pripravljati. Ne bo se Dunaj ravnal po navadah in komodnosti naših poljedelcev in izvozniikov, marveč oni se morajo povsem prilagoditi dimajskim navadam in zahtevam. Natrgano blago se ne sme po vec dni valjati po kleteh, marvec takoj mora biti prebrano in na kolodvoru. Vagon je najbolje spremljati do Lipnice in tam poskrbeti, da gre s prvkn tovornim vlakom dalje. Ako je v Lipnici vagon enkrat v vlaku za Dunaj, ftedaj je gotovo, da pride res o pravem času na Dunaj. Ta trošek se brezdvomno izplača. Ali kar je za dober uspeh trgovine jako važno, je to: koga imajo naši izvozmiki na Dunaju, da se nanj zanesejo, da mu svoje blago zaupajo. Danes |e skoro povsem prenehala kupčija iza gotov denar. Italijani in drugi narodi dovažajo semkaj sadje, zelenjavo itd. iz vseh možnih dežel, toda imajo na Dunaju svoje ljudi, ki fo razpečavajo na takozvane mNaschmarktu grosistom, ki skrbijo, da je blago tekom dneva prodano in zvečer ali drugi dan plačajo po odbitku svoje zakonite provizije, ki znaša zdaj 8%. A. Gabršček.