NO. 23 Ameriška Domovina gj ^Slk ^ S" AMERICAN sH SPIR5T FOREIGN m LANGUAGE ONLY iSeiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR 'iŽST CLEVELAND OHIO, '1 lilIR8DA> MORNING, FEBRUARY 1, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV life p»ap! Hiiiajiu Miha]iovii do siulbe Predsednik Tito je posredoval zaposlitev za obsojenega Mihajla Mihajlova, ko se ?2 ta obrnil nanj. BEOGRAD, SFRJ. — Mihajlo Mihajlov je predaval na filozofski fakulteti v Zadru slovstvo, ko se je podal na obisk v Sovjetsko zvezo in nato o tem napisal sestavek “Rusko poletje”. V njem je precej odkrito popisal, kaj misli ruska inteligenca, posebne mlada, in se dotaknil tudi na splošno razmer v Sovjetski zvezi. Moskva je v Beogradu tedaj protestirala in trdila, da je sestavek Mihajlova žaljiv in hudo krivičen. Mihajlo Mihajlov je izgubil službo in bil obsojen v zapor zaradi “žalitve zavezniške socialistične države”. Ko je leta 1970 bil puščen iz ječe, ni imel nobene zaposlitve, prepovedali pa so nrn tudi vsako javno pisanje. S svojimi zahtevami o ustanovitvi druge politične stranke in demokratičnih svoboščin se seveda1 komunističnemu režimu ni prikupil. Obsojen je bili zato tudi zaradi “blatenja” Jugoslavije pred tujino. Ko je kljub prepovedi objavil nekaj sestavkov v New York Timesu po izpustitvi na ' svobodo, je bil pozvan pred sodišče in obsojen znova v zapor. Prepovedano mu je vsako objavljanje' njegovega pisanja do marca | 1974. Pri takem položaju se je obrnil v osebnem pismu na1 predsednika Tita in prosil, naj mu ali dovolijo, da zopet objavlja svoja dela ali pa naj ga puste, da se izseli v tujino. Pred nekaj dnevi je dobil iz Titove pisarne odgovor, da mu je predsednik posredoval službo pri Literarnem institutu v Beogradu. to sporočilo je Mihajlova, kot 50 objavili, izredno razveselilo1 m potolažilo. Sedaj bo zopet lahko delal in se preživljal! Tito je pomagal...” govorijo n]egovi slavitelji. Pri tem nič ne omenijo, da je bil tudi on tisti, ki je “posredoval”, da je Mihajlov izgubil službo v Zadru, da je kil postavljen pred sedišče, obsojen in da je moral v ječi prebiti tri leta in pol! PRI PREMIŠLJANJU — Sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, vleče pipo, ko preudarja o nekem vprašanju ali pa morda le prede svoje misli. Novi grobovi Mary Papež V starosti 87 let je umrla Velike spremembe ZDA v času vietnamske vojne CLEVELAND, O. — Od leta Mary Papež (Papesh), roj. Flak, I 1961’ k° P™ . ^ , T . J ’ vojak v Južnem Vietnamu, do konca vietnamske vojne pretekli teden, je število prebivalstva ZDA porastlo za 24.5 milijonov, skupen narodni dohodek se1 je dvignil od letnih 520 bilijonov vdova po pok. Jerryju, mati Jerryja, Anthonyja, Johna, Franka, Louisa, Charlesa in pokojnih Aleksandra A., Frances Romano in Josephine Škerl, 33-krat stara mati, 54-krat prastara mati, enkrat praprastara mati, sestra Antona Flak, pok. Igna-tiusa, pok. Josepha, pok. Johanne, pok. Franka in Karoline Škufca (Jug.). Pogreb bo iz Hopko pogrebnega zavoda na 3601 E. 93 St. v petek s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo pod vodstvom pogrebnika Josepha G. Škerla. Pokojna je bila članica Kluba slovenskih upokojencev v New-burgu, Društva Sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Slovenske Ženske Zveze št. 15 in faranka sv. Lovrenca 58 let. Amelia Maček Včeraj je umrla v Northeast Madison Hospital 70 let stara Amelia (Molly) Maček, roj. Grubelnick pri Sv. Lovrencu pri Češki pisatelji se še niso ptiali pritisku Pisatelji so biii prvi v ČSR, ki so se pridružili “praški pcmladi” pod vlado Dubčka in se tudi najdalj upi- ta}o novemu nasilju. PRAGA, ČSR. —- Husakov režim je izvedel obsežne čistke v sami Komunistični partiji, v javni upravi, pa tudi v družbi, gospodarstvu, znanosti in kulturi. Čistka je segla že v začetku v Zvezo pisateljev in v vrste drugih intelektualcev. Pristaši liberalne smeri med pisatelji in vsemi drugimi intelektualci so prišli v nemilost in so izgubili drug za drugim svoje položaje in možnosti dostojnega zaslužka. Dober del se je moral lotiti ročnega in drugega telesnega dela, da se more preživeti. To ga ni strlo, prenekate-re je napravilo še bolj odporne in trde. Pred koncem leta je na primer 39 pisateljev in drugih intelektualcev, med njimi tudi nekateri člani reorganizirane Zveze pisateljev podpisalo prošnjo, v kateri pozivajo k pomilostitvi intelektualcev, ki so bili obsojeni v lanskih sodnih procesih. “Ta skupina je manjša in ECESSiNGIR SRI V ilAKOi Prcdssdmk Nixcn je včeraj na tiskovni konferenci objavil, da bo šel dr. Kissinger prihodnji teden v Hanoi razpravljat c povojnih odnosih med ZDA in Severnim Vietnamom. — Izjavil se je proti amnestiji. WASHINGTON, D. C. — Na nepričakovano skličani tiskovni tiste, ki so pobegnili iz oboro- , „ . . , . zemii sil ali pa se umaknili kcnierenci, prvi od 5. ckccnra ... , . . . , AT. vpoklicu vanje z begom. Ti so lam, je predsednik Ricnard Ni- . ... . . . ’ Č , . , , . , , prelomili zakon ZDA m morajo xon včeraj objavil, da bo sel dr. ... . . , J J ’ računati, ce se vrnejo domov, Henry Kissinger prihodnji te- na kazen_ Nixon jfi odklonii den v Hanoi, da se z vodniki predlog) naj M ti dobm prilož_ Severnega Vietnama pogovori o nost) da služiio y «mirovnem povojnih odnosih med obema; zboru„ ali čemu sličnemu in deželama. Ti razgovori bodo v dobe nato amnestijo. skladu pariškega sporazuma o. predsednik je opozoril tudi končanju vojne v Indokini. r-redseanik sam se bo “to spomlad” sestal v San Clemente v Kaliforniji s predsednikom Južnega Vietnama Van Thisujem in se z njim pogovoril o odnosih ZDA do Južnega Vietnama v bodoče in o potrebi ter obsegu pomoči in sodelovanja ZDA pri urejanju in ustaljevanju razmer v Južnem Vietnamu. Predsednik Nixon je prepričan, da pomeni ameriško sodelovanje pri obnovi Indokine “vlogo v mir”, če bodo vse strani sodelovale v resnični že- na one, ki so tako vneto pozivali h končanju vojne za vsako ceno, pa nimajo sedaj nobenega priznanja za dosego sporazuma v Parizu. To njihovo stališče je tolmačil z mislijo, da jim ni ao “zdravljenja ran”. “Nam je!” je poudaril predsednik ZDa. -----o------ tens hrane še rastejo ; Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Carniola Hive 493 T.M. ima v soboto, 3. februarja, sejo v starem poslopju Slov. narodnega doma na St. Clair Avenue. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 4. februarja, ima Oltarno društvo fare sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa sejo. Po seji bo .zabava. Vse članice vabljene! Pozdravi iz Floride— Iz Lauderdala v Floridi pošiljajo pozdrave rojakom v Clevelandu in Euclidu Annie Dekleva, Justine Pieman, Josephine Rich, Ernestine Jevec in Mamir Marin. Zadušnica— V nedeljo ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Heleno Dolenc ob 3. obletnici ' smrti. manjša,” je dejal komunistični dolgo dobo”. Cene deželnih pridelkov so štrajk zaprl šole— cd srede decembra porast- štrajk oskrbnega osobja šol-le za 5%, z njimi seveda skih PosloPii> ki se je začel vče-... • u • < tudi cene hrane. 'raj zjutraj kljub prepovedi so- lj! pomagati pri obnovi, bo mir j WASHmGTON D c _ Po_: dišča, je zaprl včeraj večino jav- ntrn]evsef 1TenJnk11?namU“aeTo'1jedelsko tajništvo je objavilo, nih šoL Isto Pričakujejo za da-pak v vsej Indokini za zelo : ; cene deželnih pridelkov |nes’ četudi je šolski odbor izia- vodnik. “Pisatelji začenjajo počasi razumeti. Nekaterim je vze-na 1,152 bilijonov, povprečni do- lo dve in tri leta. Morda bodo hodek posameznika je pridobil prišli vsi,” je končal svojo raz- | cd srede decembra lani do srede j V^’ bodo odprte, j letošnjega januarja porastle'zai eno tretjino v kupni moči. Ameriško-sovjetsko sodelovanje v zdravstvu DURHAM, N. C. — Znanstveniki iz ZDA in iz ZSSR so tu pretekli ponedeljek podpisali sporazum o sodelovanju v študijah za izboljšanje človekovega zdravja v zvezi z “naraščajočim sovražnim okoljem”. Sporazum je dopolnilo v okviru dogovora za sodelovanje na zdravstvenem polju med ZDA in ZSSR, ki je bil lani podpisan v Moskvi. la in Edwarda, stara mati, sestra lago. Prosvetni minister dr. M. Bruzek je nekemu tujemu obiskovalcu pripovedoval, da “morajo voditi kampanjo za pridobitev intelektualcev, da skušajo pri tem razumeti stališče intelektualcev, toda tudi ti morajo razumeti stališče vlade”. no v povprečni ameriški druži-! Dota osvobodilna, vojska Črnski štrajki v Južni Afriki povzročajo skrbi JOHANNESBURG, J. Af. — Vrsta štrajkov črnega delavstva je povzročila skrbi. Vodniki go- h® zmanjša! podpro farmarjem WASHINGTON, D.C. — Far-rnarji 30 imeli lani po zveznih Podatkih v ZDA skupno 19.2 bi-|ijona dohodkov, daleko več kot j koli Preje. Vlada se je zato oUočila zmanjšati njihovo podpiranje, ki bo v letošnjem letu predvidoma doseglo 10.1 bilijonov dolarjev, na nekako 9.5 bi-ijonov v prihodnjem proračunskem letu. Odškodnina za omejitev pri-delka pšenice, bombaža in kr-jriBnega žita farmarjem bo v tekočem letu znašala 3.5 bilijonov, v Prihodnjem pa naj bi bila o-roejena na 2.6 bilijonov. Povečan bo program za razvoj eželc za nekako 310 milijonov, j egov cilj je zadržati prebivalstvo na zdravem podeželju in malih mestih, namesto da bi še __alje odhajalo v velika mesta. Vremenski prerok I... Oblačno z možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 48. spodarstva se boje, da je pred njimi doba nevarnih delavskih j so razgovori v Parizu zastali, nemirov. Ne smemo namreč po-. Tudi vodstvo Ameriške legije, Petra in Tonyja Grubelnick. Po-j zakiti> da predstavljajo črnci,1 organizacije veteranov, je izja-Mariboru, od koder je prišla v! greb bo iz Želetovega pogreb-1 domačini, glavno delovno silo v. vilo, da smatra dogovor v Pa- ZDA pred več kot 50 leti, preje I nega zavoda na E. 152 St. v so- . Južni Afriki. | rižu o končanju vojne za spre- poročena Česen, živeča na 1117 j boto ob 10. dopoldne na Knoll-' Zadnji štrajk preko 3000 črnih1 jemlji v. E. 66 St., zaposlena 30 let pri wood pokopališče. Na mrtvaški delavcev v Durbanu je ustavil Nixon odklanja amnestijo Hickock Electric Mfg. Co. do oder bo položena jutri, v petek ^ delo v veliki tekstilni tovarni1 Posebno odločno je odklonil vpokojitve leta 1971, mati Pau- popoldne ob 2. : koncem preteklega tedna. predsednik Nixon amnestijo za Kdaj ss ho Kalija odločila 'a šivamo politiko do sosede na vzhodu! “Mir s častjo” Ameriška javnost je “mir s; " ° ^ * isj bi i « i> častjo”, ki ga je Nixon objavil i 5':; in 30 seda3 21% višje, kot soi ^ lOflCU iffdl po sporazumu v Parizu, spre-ibile Pred enim letom- Posebno^ jela z nekim dvomom. Predsed-1 50 vse dvignile cene goveda in r J jj||| P§jjcjj9 nik Nixon je na tiskovni konfe- prašičev, za katerih meso gre o-1 renči pripomnil, da velja to v koli 30% vseh stroškov za hra- j prvi vrsti za vodnike javnega mnenja in občil, da pa je “mir s častjo” dejstvo, ki ga priznava ameriško javno mnenje. Nixonovo stališče je potrdila ugotovitev Gallupovega povpraševanja. Okoli 58% povprašanih je izjavilo, da smatrajo Nixonov mir za “mir s častjo”, nad polovica, povprašanih je mnenja, da je k miru pripomoglo obsežno bombardiranje področja Ha-noi-Haifong, ki ga je odredil sredi decembra lani Nixon, ko naj bi bila izvedla vsaj dva napada na policijo v New Ycrku. Ta je povečala budnost in pripravljenost. NEW YORK, N.Y. — Polidj- TRST, It. — Italija je že od DeGasperijeve dobe močno vključena v sodelovanje za-hodno-evropskih držav in Zahoda sploh. Italijanska politika, zunanja in domača, je v letih po drugi svetovni vojni prehodila že različne dobe, toda njena zavzetost za evropsko skupnost in povezanost je bila eno glavnih vodil rimskih vlad skozi vsa ta leta. Nedavno je načela pogovor o evropski gradnji celo z L. R. Kitajsko in s tem pokazala, da se zanima za odnose do vzhoda. Za Italijo je brez dvoma važen odnos do njene neposredne sosede na vzhodu, do Jugoslavije. V tem pogledu bi storila za evropsko politiko važen in uspešen korak, če bi se, kot se je Zahodna Nemčija, z njo sporazumela o vseh odprtih vprašanjih in priznala'obstoječe stanje meje kot dokončno. 11 al i j ansko-jugoslovanski odnosi so se v letih 1954-72 brez dvoma izboljšali. To izboljšanje naj bi bil potrdil o-fcisk predsednika Italije Sara-gata v Jugoslaviji in obisk predsednika SFRJ Tita v Italiji. Pri tem je vprašanje dokončne meje med obema državama pravno še vedno odprto, Italija uradno obstoječe meje med njo in Jugoslavijo še ni priznala. V zvezi s tem je nedavno obširno pisal priznani milanski dnevnik “Coriere della sera”. Celo zadevo je načel pravzaprav časnikar Dino Frescobaldi, ki je v tem listu objavil pomemben in tehten članek pod naslovom “Un’-amizia da rafforzare” (Prijateljstvo, ki ga je treba okrepiti). V tem članku prikazuje omenjeni časnikar dosedanje, stanje jugoslovansko-italijan-skih odnosov, ki ga pa vedno spravlja v zadrege in težave zadeva nekdanje cone B. Ko omenja položaj obeh držav in politično ozadje problema, v bistvu pravi, da bi morala Italija zavzeti v tem odlcčnejšc' in pogumnejšo politiko po zgledu Brandtove “Ostpolitik”. Pri tem pripominja, da še noben italijanski predsednik vlade od De Ga-sperija dalje ni imel toliko političnega poguma, da bi postavil enkrat stvari na svoje mesto. Italijanskim političnim krogom svetuje, naj se končno vendarle odgovorno in modro odločijo za pravno priznanje dejanskega stanja, kar bi lahko le razpršilo poslednje dvome o kaki revanžistični politiki določenih uradnih ali neuradnih italijanskih krogov v odnosu do Jugoslavije, vključno z vsemi možnimi ozemeljskimi zahtevami. Na Frescobaldijev članek se je vsula prava ploha pisem in protestov od strani raznih istrskih ezulskih predstavnikov in organizacij, z dobro-znanim bivšim tržaškim županom na čelu. Zanimivo je, da ni bilo med pismi uredništvu zaslediti niti enega, ki bi se zavzel za duh, oziroma vsebino omenjenega članka v milanskem dnevniku. To je znamenje, da morda samo širše italijansko javno mnenje ne čuti potrebe po zavrnitvi teh marsikdaj že smešnih anahronističnih iredentističnih teženj. Obenem da razumeti, da ni še dozorelo v pravem /vrednotenju položaja na vzhodni jadranski obali in v spoznanju potrebe po res iskrenem stisku roke jugoslovanskemu sosedu. Dejstvo, ki ne more vzbuditi zadovoljstva in pušča še precej nejasne perspektive za bodočnost. Čas bi bil, da bi se rimski parlament enkrat le odločil in ratificiral londonski sporazum in s tem sprejel itak že obstoječo stvarnost ob sedanji mirni in, upamo, na obeh straneh vedno bolj prijateljski jadranski obali. ni. Cene hrane so v preteklem letu vztrajno rastle. Povprečna družina je morala lani izdati za hrano $64 več kot v letu 1971. V j preteklem decembru je znašal £ki načelnik P. Murphy je od-račun za hrano štiričlanske pov- izredno, prekourno službo t rečne družine za celo leto po za vso mestno policijo, ko iščejo cenah v velikih živilskih trgovi- 6 pripadnikov “Črne osvcbodil-nah $1,338. ne vojske”, ki je ranila 4 polica- Od porasta $64 v teku enega ie v dveh napadih iz zasede v leta odpade $59 na deželne pri- manj kot 72 urah. delke, pravi poročilo poljedel-i Prva dva policaja sta bila na-skega tajništva. Od celotne vso- padena iz zasede pretekli četrte $1338 je v decembru odpadlo tek v Brooklynu na križišču na farmarja $551, na posredoval- i Newport Avenue in Sackman ce in predelovalce ter priprav-.ptre£d> kjer sta se ustavila zara-Ijalce in trgovce pa $787. i di prometne luči. Sličen napad Gospodarstvo dežele je na sta doživela dva druga policaja splošno v nagli rasti, v zadnjem v nedeljo zjutraj v Queens. Vsi četrtletju je dosegla 10.8%, med štirje policaji so bili ranjeni, če-tem ko je bilo lansko povprečje i tudi ne težje. 6.5%. Zvezna vlada upa, da bo! Oblasti iščejo 6 osumljencev, rast malo popustila proti sredi samik mladih črncev in ene črn-leta in s tem deželi prihranila ke. Črnka Joanne Chesimard, 25 nev val inflacije. Predsednik Ni-|let, m Andrev/ Jackson, 26 let, xon je napovedal, da bo ta celo' sta osumljena umora policajev omejena od nekaj nad 3% ob G. Posterja in R. Lauria lani v koncu lanskega leta na nekako past Village. Jacksona sumijo 2.5% kcncem letošnjega leta. To tudi umora policaja W. Jonesa naj bi seveda pripomoglo tudi k in J- Piagentinija v Harlemu ustavitvi cen hrane, zlasti še maja 1971. Po tem streljanju v mesa. ; Harlemu so dobila javna občila ^ j pisma, v katerih je bilo rečeno, Operacija D,E. Johnsona da je za umora odgovorna “Črna ni bila možna osvobodilna vojska”. HOUSTON, Tex. — štirje j zdravniki, med njimi znani strokovnjak za srce dr. M. De-Baikey, so pregledali lani v oktobru bivšega predsednika L. B. Johnsona in dognali, da ni možna operacija srca, ker je imel tudi bolno debelo črevo. Srce je bilo tako slabo, da si niso upali Nesposobnost pc činih? WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za oborožene sile je začel proučevati, u p o k o j i t ve častnikov in pri tem prišel do zanimivih ugotovitev. Sen. H. F. Byrd Jr. iz Virginije bi rad vedel, v kakem odnosu sta čin in operirati debelega črevesa, srca! mera onesposobljen j a pri pokoj- pa ne preje, ker bi bilo vnetje debelega črevesa prenevarno. Zdravniki so v soglasju z bolnikom odločili, da pri tedanjem stanju ni bilo mogoče nič tvegati in so obe operaciji odložili v upanju, da se bo morda stanje le še kako popravilo, četudi resno ni mogel na to nihče računati. ninah. Onespsobljenje nudi posebno davčno ugodnost. Leta 1971 je bilo, kot pravi sen Byrd, 47.6% generalov s 4 zvezdami upokojenih s priznanjem nesposobnosti za delo, 33.2% generalov s 3 in 2 zvezdama, pa le 11.5% podpolkovnikov in 9.2% narednikov vodnikov. p--® Ameriška Domovina 'mf ' ^yrsnnrariTck it v O IVI E MMMM M LUntUA64 OMT 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441 OS National and International Circulation i "8 „ BESEDA IZ NARODA I E i Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 23 Thursday, Feb. 1, 1973 Enaka zdravila, cena različna Povprečen Amerikanec gre petkrat na leto k zdravniku. Vselej dobi zdravila ali recept zanje, ki ga stanejo povprečno $3.92. Navadno so to kaki antibiotiki, dražila, pomirjevalna ali uspavalna sredstva. Skoro vsa zdravila so naprodaj pod različnimi imeni. Splošno (generic name) ime pove, iz kakšnih prvin je zdravilo sestavljeno, zaščiteno ime (brand name), pa pod kakšnim imenom je patentirano. Zdravila s splošnim imenom so narejena iz istega materiala kot ona, ki se prodajajo pod zaščitenim imenom, a so polovico ali tudi tridesetkrat cenejša. “Journal of the American Medical Association” poroča, da stane npr. 50 kapsul “Darvona” $6.50, pa je manj učinkovit za lajšanje bolečin kot navaden aspirin, ki ga dobite fOO tablet za 39c. Kljub veliki razliki v ceni predpišejo zdravniki samo 5.5f/o zdravil pod splošnimi imeni. Povpraševanje je ugotovilo, da 95% zdravnikov predpiše kaka zdravila za navaden prehlad. Več kot polovica teh zdravil so dragi antibiotiki, ki ne učinkujejo proti virusu prehlada. So torej nepotrebna in za mnoge ljudi celo škodljiva. Navaden aspirin, grgranje s toplo, slano ali limonino vodo bi več koristilo. Mnogo zdravil uživamo tudi čisto brez potrebe. Kdor je vse od kraja, dobi njegovo telo dovolj vitaminov in rudnin, zato dodatnih, umetnih ne potrebuje. Zakaj potem izdamo za zdravila $6 bilijonov na leto? Največ zato, ker zdravniki vedo, da so bolniki pod vplivom propagande in zahtevajo “nova, uspešnejša” zdravila in bi imeli zdravnika, ki bi predpisal nekaj dni miru v topli postelji s toplim lipovim čajem za starinskega. Recept je že kar navaden zaključek obiska pri zdravniku. Če bi ga bolnik ne dobil, bi mislil, da je z njim že tako pri koncu, da nobena zdravila ne pomagajo več. In zakaj predpisujejo zdravniki draga zdravila z zaščitenimi imeni, če se dobe enakovredna s splošnimi imeni0 Nekaj zato, ker imajo dobre skušnje s temi zdravili, nekaj pa zato, ker ljudje mislijo: cena ne laže in radi dajo precej več, “samo, da bo pomagalo”. Zveza izdelovalcev zdravil pravi, da zdravniki, ki predpisujejo zdravila pod splošnimi imeni/prepuščajo odgovornost za izbiro zdravil lekarnarju. Ta potem lahko da bolniku zdravila, ki se zde njemu najboljša ali najcenejša — ne da bi poznal bolnika. Dejstvo je pa, da je na trgu okrbg 22,000 zdravil. Mnogo je podobnih, vendar je morda samo eno izmed njih res primerno za kakega bolnika. Tudi zdravil proti glabovolu je nešteto, pa nekomu pomaga samo aspirin, drugemu samo Anacin, tretjemu samo Bufferin itd., čeprav so vsa izdelana iz istega materiala. Važno je, v kakšnem razmerju so sestavine. Majčkena množina ene prvine preveč je lahko usodna, kakor pričajo razni slučaji. Važno je tudi. da. vemo, kako je treba zdravila jemati. Ne bojmo se vprašati zdravnika, proti čemu je predpisal zdravila, kako in kdaj jih je treba rabiti, da se nam ne bo primerilo, kot se je nekomu, ki je dobil tablete, da bi jih raztopil v vodi in grgral, pa jih je požrl in smrtno obolel. Vprašajmo tudi, če so zdravila “brand name” in če so splošna prav tako dobra. Če hodimo k domačemu zdravniku in istočasno še h kakemu specialistu, povejmo obema, kakšna zdravila vam je predpisal drugi, da ne bomo uživali enakih zdravil v dvojni množini. Ne samo med zdravniki in zdravili, tudi med lekarnarji je razlika. Izoolnitev enega recepta lahko stane v eni lekarni trikrat toliko kot v drugi. Držimo se poštenega, vestnega, ki nas pozna. Prosimo ga, naj napiše na etiketo, kako dolgo so dana zdravila uporabna. Aspirin npr., ki je dalj časa na zraku, spremeni barvo in kemično sestavino in diši po jesihu. Tak ni več za rabo. Vrzimo ga proč! Držimo se tudi navodil, kje naj se zdravila hranijo: v hladilniku ali v suhem/temnem prostoru. Če imamo kronično bolezen in moramo stalno jemati določena zdravila, jih kupimo v večji množini! Lekarnar računa za izpolnitev vsakega recepta od $1.50 do $6. Včasih se tudi splača naročati zdravila po pošti ali jih kupovati v “discount” drogerijah. Če so zdravila enkrat bela, drugič rdeča in enkrat v tabletah, drugič v kapsulah, vprašajmo, zakaj! Navadno bo lekarnar povedal, da je kvaliteta ista, le izdelovalec je drug in cena nižja. Za konec pa glavni nasvet: če spadamo v tisti dve tret- Amerika in ves svet je bil tedaj v katastrofalni gospodarski depresiji. Nismo mogli toliko zaslužiti, da bi si bili kupili oblačila. Moji tedanji prijatelji so bili novodošli iz Slovenije, tukaj rojeni v premogokopnih krajih Pennsylvanije ali gozdarji iz West Virginije. S starši so odšli pred prvo svetovno vojno v Slovenijo, po vojni pa so se vrnili in trpeli brezposelnost med nami. Med temi so bili: Jacob Ser-nel, ki je bil izvrsten harmonikar, Frank Lončar, ki je pozneje popravlj al avtomobilsko ogrodje, John Rožanc, Frank in John Svet, Tony Bučan, John in Joe Šuštaršič, Joe in Frank Ziherl, Stanley Stefančič, John Zupančič, Tony Mramor in mnogo dru- Shifišek, iaraga - svetnika I ipmii] na Sepe miadosi EUCLID, O. — Cim bolj se nam leta nabirajo, tem raje mislimo na srečno, veselo mladost. Meni spomini velikokrat uhajajo nazaj v leta okrog 1930, ko smo bili mladi dvajsetletniki, veseli in korajžni, pripravljeni za vsako službo. CLEVELAND, O. — Slovenci se radi pritožujemo, da nimamo svetnikov. Stvarnosti to mnenje gotovo ne odgovarja, ker potem v nebesih ne bi bilo nobenega prebivalca slovenskega porekla, kar pa gotovo nihče resno ne misli. Nekaj bi jih vseeno bilo, če bi si jih Slovenci v gotovem času imensko prilastili, za kar pa morda ni bila dana možnost ali tudi nismo čutili posebne potrebe. Tako je nastala neka vrzel, ki bi jo mi radi izpopolnili in se uvrstili med druge narode, in tudi v tem pogledu postali enakopravni. V zadnjem času imamo več svetniških kandidatov in naj-bližja tej .časti sta škofa Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek. Bog svetnikov nobenemu narodu ne vsiljuje, vedno morajo ljudje sodelovati. Bog s posebnimi znamenji ali čudeži samo potrdi, da se ljudje v svojem sklepanju ne motijo. Tako je tudi v naši moči, da Bog na pose- gih. Ko je Sernel igral harmo-jben način potrdi, da je prav, ko niko, smo mi peli, da je odmeva- se z zaupanjem obračamo v svo-lo po deželi. Veselo je bilo po- jih potrebah do tistih, o katerih siv ati ter biti med-temi mladi- smo prepričani, da pri Bogu u-mi možmi, katerih grla so bila živajo polno blaženstvo in so polna naj lepših melodij. Ob so- nam v vzgled ibogoljubnega živ-botnih večerih in ob nedeljah^ ijenja. smo bili pri sloveških kmetih v' Dva načina sta, ki sta v naši Madisonu in Genevi, O. Kmetje'moči, da pripomoremo svetni-so nas vedno vabili, ker so bili: škemu kandidatu do pravice ol- tudi sami radi veseli, saj so bili tar j a, kakor smo se izražali do dvojezične izdaje — so ngreko- za tisk ter kot odgovorna urednika spominske knjige o posvetitvi Slovenske kapele potem, ko je celotni odbor prenehal z delom, naslednjo izjavo: POSTAVITEV SLOVENSKE KAPELE je bila plod sodelovanja več kot 4000 Slovencev v prvi vrsti iz Amerike, pa tudi od drugod, ki so v njej videli pomemben verski in spomenik. Slovenski episkopat se je darovalcem pridružil z darom Brezjanske Marije, ki je o-srednja točka kapele, kar daje Slovenski kapeli splošni slovenski značaj. POSVETITEV SLOVENSKE KAPELE in z njo združene cerkvene in kulturne slovesnosti so bile javna verska in narodna manifestacija slovenstva v ameriški prestolnici. Posebna vabila so bila poslana le slovenskim škofom, slovenskim organizacijam v Ameriki, ki ne odklanjajo krščanstva, slovenskim javnim delavcem v Ameriki ter izbranim predstavnikom Cerkve v Ameriki. Nosilci in predstavniki oblasti v jugoslovanski Sloveniji niso bili povabljeni in niso bili navzoči in jih ni na posvetitvi nihče ne zastopal ne uradno predstavljal. Vsaka drugačna trditev je lažnjiva. SPOMINSKA KNJIGA POSVETITVE SLOVENSKE KAPELE je bila izdana za udeležence posvetitve, a njen osnovni namen je bil, da ob posvetitvi kapele predstavimo sebe širši a-meriški javnosti. Prav zato smo javno vabili k sodelovanju, kar je ostalo brez odziva. Odločitev, da naj bo knjiga v angleščini — v nasprotju s prvotnim načrtom Upamo, da mu bo to pomagalo do hitrejše beatifikacije. Osmina molitve je bila potrjena od papeža. Pravijo, da se vsako leto v tem tednu posebne molitve spreobrne h katoliški veri precej kristjanov. V 64 letih se je mnogo doseglo. Prej so protestanti molili v ta namen v svojih cerkvah in mi v svojih. J v % - Zdaj molimo skupaj za zedinje-naro ni‘ n^e — enkrat v katoliški cerkvi, drugič v kaki protestantovski. Naši škofje in duhovniki pridigajo v protestantskih cerkvah, protestantski v naših. Veliko plota, ki nas loči, je že padlo — a glavni stebri še stoje. Naših verskih resnic ne smemo žrtvo- Po cerkvah kradejo kelihe in Hostije. Ko teptajo Hostijo, vedo, da onečaščajo Jezusa Kristusa samega. V “črnih mašah” posnemajo katoličane. Mi z njimi častimo Boga, oni satana. Lani so jih našli, ko so imeli “črno mašo” za glavnim oltarjem neke katoliške cerkve. Le pomislimo: Na najsvetejšem kraju, v Jezusovi evharistični bližini — služba satanu! Zakaj jih Bog ne u-dari? Ker je usmiljen, čaka njihovega spreobrnjenja... Ko so starši v Fresno izvedeli, da več kot 300 dijakov študira v srednji šolo čarovništvo in satanizem in da tudi v kolegiju predava hudičev duhovnik sata- vati, kot je npr. vera v Jezuso- nizem, so se dvignili. Protestira- vo pričujočnost v presv. Zakramentu. Torej sv. obhajila ne moremo prejeti skupno s protestanti in ker ne verujejo v Gospodovo pričuj očnost, ne morejo v naši cerkvi prejeti sv. obhajila. Molimo večkrat, ne samo v o-smini, k sv. Cirilu in Metodu za zedinjenje. Udeležimo se kdaj sv. maše v ta namen. Molitev vse doseže — naj izdatnejša molitev je pa sv. maša. Sv. maša! Da bi jo vsi le bolj cenili in se je z ljubeznijo udeleževali! * Neko nedeljo zvečer smo gle- li! Vsi protestantski pastorji so oznanili post in molitve, da preženejo hudiča iz svojega mesta. Kaj pa katoličani? Duhovnik Družbe presv. Srca Father Larkin, ki je apostol posvetitve domov božjemu Srcu, je vodil v cerkvi sv. Terezike sv. uro v zadoščenje presv. Srcu. Uspeh? Razveseljiv! Oblasti so nastopile — pouk satanizma je bil prepovedan. Presv. Srce je zmagalo nad hudičem. Nekaj mesecev potem je šolska oblast zopet poskusila uvesti pouk satanizma v svoj program, dale na TV film: Hudičeva hči. j Katoličani so se zopet zatekli k mladi trideset ali štiridesetletni-ki. Ko so svoje delo opravili, so se nam pridružili s svojimi glasovi. Obiskovali smo te-le kmete: Franka Bereticha, .Franka Kozlevčarja ter Kosička na Dock Road v Madisonu, potem Vinka Strnada, Klunove ali Korena v Severni Genevi, v Južni Genevi pa mnoge, kot Grabelškove, Grubarjeve, Debevca, Pečjakove, Gramca, Klausove, Kocjančičeve, Juratoviče, Lazarja, kjer je danes Slovenska pristava, po domače se je tam reklo pri “Po-parju” ker je Lazar preje vozil s konjsko opremo pivo in mehke pijače po Clevelandu. Potem so bili še drugi kmetje: Cugel, Zakrajšek, Keržič, Gruber, Lipold, Anton Debevec, Jack Gustinčič ter mnogo drugih. Da smo se počutili bolj dobrodošli, so kmetje mnogokrat iz kože slekli kakega teleta, da smo se nasitili dobre pečenke in po-hane teletine, kar je ostalo, so pa -imeli za svoje družine. Zopet drugi kmetje so zaklali koštru-na ali prašička, katerega so sedaj, da se nekomu po uradnem postopku prizna tudi v svetu svetništvo: molitev; na priprošnjo svetniškega kandidata se zgode zahtevani čudeži in denarna sredstva, ki omogočajo ves pravni postopek, ki je za razglasitev svetništva potreben. Številna uslišan j a, ki so objavljena v naših verskih časopisih, ki so se zgodila po zaupnih molitvah na priprošnjo Barage in Slomška, nas potrjujejo o pravilnosti sklepanja o njih svetništvu. Za potrebna gmotna sredstva pa služijo prostovoljni darovi uslišancev in nabirke v Slomškov krožek v Clevelandu bo v nedeljo, 11. marca tl., postregel z golažem, polento in štrudlj em v veliki dvorani šole pri Sv. Vidu na Glass Aveniji za dar $2.50 za odrasle in za o-troke do 12. leta starosti $1.25, od 1.30 do 2. ure popoldne. Prav takrat bo tudi žrebanje za lepo kavno mizico, ki je ročno delo našega slovenskega človeka kot darilo, da bi se zadeva Slomška zavlačevala radi pomanjka- spekli na raknju. Kako dobro ie * bilo, je nemogoče P°Pisati,'^"'za^gled je kavna mizica pose no v cis em zra u o 0 ja ^ razstavljena v izložbenem oknu Sušnikove trgovine s pohištvom Madisona in Geneve. Plačati vsega tega ni bilo tre- na vogalu Norwood in St. Clair ba navadno smo spraznili še cel Aye Listke in vstopnice za ko-scd grozdnega mosta. Ker so te- silo vam bodo ponudili naši raz- S tem, da se udeležimo kosila, pomagamo k zbirki potrebnih gmotnih sredstev za beatifikaci- J. 0-k‘. daj bili časi prohibicije, smo ga pe5evalci v predprodaji, klicah ohajcan ali vino. Za počitek po večerni sobotni zabavi smo se vlegli kar v mrvo na skednju ali po domače reče-;J0 škofa slomška. no, v kozolec. Potrebovali smo j le nekaj ur spanja in v zgod-j ______0_ njem nedeljskem jutru smo 'bili' E? „ « „ že pripravljeni za praznovanje! ® ^ nedelje. Ko so mimo vozeči vi-j ------ deli na kmetiji toliko ljudi, so se' WASHINGTON, D. C. — U-še oni ustavili in se veselili z'vodnik “Staroletna misel” v A-nami. Včasih je bilo ob nedelj ah I meriški Domovini 5. januarja lena eni kmetiji po sto ali več lju-! tos in podpsian z začetnicama di. Eno so plesali, drugi prepe-!L-p-> se v zadnjih dveh odstav-vali, njih otroci pa so se kopali! dotika Slovenske kapele v v bližnjem potoku, se igrali z | Washingtonu, njene posvetitve žogo ali kake druge igrice. Kako lepo je bilo takrat. Zato pa rečem jaz “najlepša je mladost, mladost ne pride več na- jini “bolnikov”, ki uživajo zdravila brez potrebe, ravnajmo se po besedah moža. ki je rekel; “Tudi jaz grem k zdravni-jzai-'” ku, ker vem, da mora živeti in kupim zdravila, da more tu-1 di lekarnar živeti, Ker bi pa tudi jaz še rad živel, vržem j zdravila proč!” j — V ZDA je petkrat več pi- sodnika posvetitvenega podod- Anže jjancev kot pijank. bora za program in pododbora Jacob Strekal in spominske knjige, ki je za njeno posvetitev izšla. V nadomestilo časopisne polemike, ki bi jo lahko zaključna odstavka izzvala, in da resnica ne ostane j potvorjena, podajava slovenski javnosti podpisana, kot sopred- vale tako praktične prednosti kot slovenske narodne koristi, ki jih knjiga ne bi imela, ko bi bila izdana le v slovenščini. Danes je na razpolago v številnih važnejših univerzitetnih in mestnih knjižnicah v Ameriki, kar je e-dino mogoče, ker je v angleščini. Prednost angleške izdaje potrjuje nadalje ponatis posameznih poglavij iz spominske knjige v angleških časopisih; najpomembnejši med njimi, Our Sunday Visitor, ki izhaja v večmilijonski nakladi, je ponatisnil v celoti poglavje o Slovencih v A-meriki (Slovenian Americans). Prav tako važna okolnost, ki je narekovala izdajo knjige v angleščini, je mladi rod ameriških Slovencev, ki slovenščine ne obvlada in ki jim bo knjiga priročnik in ogledalo kulturnega in zgodovinskega izročila njihovih prednikov. Kot dodatek h gornji izjavi obžalujeva z drugimi, da so v poldrugem letu po posvetitvi ponovno bila objavljena neresnična poročila, ne da bi se avtorji podpisali s svojim pravim in polnim imenom. Cyril J. Mejač Vladimir Pregelj lastsašlca drs&ffnk® KANSAS CITY, Kans. — Molitveno osmino za zedinjenje kristjanov je začel Father Paul James Francis, S.A. Bil je anglikanec, redovnik. Bolelo ga je, da smo kristjani tako razklani. Začel je moliti, da bi se uresničila Gospodova želja, “da ibi bili vsi eno”. L. 1908 je ustanovil teden molitve od 18. do 25. jan. za združenje. Postal je katoličan in z njim vred vsi njegovi anglikanski redovniki. Imenovali so se frančiškane ali družba zadoščenja — Society of Atonement of Graymoor, New York. Tam tiskajo list The Lamp, ki piše v okviru ekumenizma. Z enako gorečnostjo je deloval že okrog 60 let pred rev. Watsonom naš Slomšek. Tudi on je želel, molil in delal za ekumenizem — “da bi bil kmalu en hlev in en pastir”. Ustanovil je bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se je hitro razširila pa'Sloveniji in tudi izven njenih meja. Kar pretreslo nas je, ko smo za-gladela na častnem prostoru sliko satana, pred katero so njegovi “verniki” prisostvovali njegovemu “bogoslužju”. Velike, debele sveče so gorele njemu v čast. Najbolj žalostno pa je to, da se tako in še mnogo hujše če-ščenje satana v resnici dogaja. Zdi se, da je Kalifornija središče, od koder se širi satanizem po Ameriki., Čarovništvo, s katerim je hu- Bogu. Zopet je prišel Father Larkin. Tri ure so ljudje vztrajali v goreči molitvi pred Naj-svetejšim v cerkvi sv. Antona. Sledila je popolna zmaga nad satanom. Odkar se je Warnke spreobrnil, hodi po Ameriki in svari ljudi pred satanizmom. V nekem kraju je žel lep uspeh. Ljudje so znosili na trg vse horoskope, mizice spiritistov, vse predmete, s katerimi so uganja- dič v zvezi, cveti; časopisi pri- li čarovnije, in satanove biblije, našajo “horoskope”. Iz gibanja j Trije protestantski pastorji so zvezd berejo usodo posamezni-; vse slovesno zažgali. Hudič je kov. To je proti božji .zapovedi najbrž škrtal z zobmi — bil je — ker samo Bog, Gospodar Ve-1 zraven, a nevidno — ker je o-solja, določa in ve našo usodo. | genj strašansko dišal po peklu: Najhujši častilci satana so se žveplen smrad, črn dim ter ru-skrili v podzemlje. Tam koljejo'men in zelen plamen se je dvi-hudiču v čast živali, pijejo člo- gal proti nebu. veško kri in jedo človeško meso.1 Satanizem še ni uničen. Skril Žrtve si pridobivajo z mamili, se je v podzemlje in čaka prilož-spolnostjo in z govori po sred- nosti, J:o\ . February i, 1973 Boleslav Pnis: STRAŽA sc Požrl je in se kremžil v temi, kajti pijača ni bila tako močna, ampak čisto nedolžna. Navadno zdravilo. “No, treba se je bilo res iako-miti!” je pomislil Ovčar in za-mašivši steklenico, jo je spravil globlje pod jasli. Takoj je sklenil, da bo zanaprej vzdržnejši in ne bo pil brez potrebe pijače', ki niti okusa nima, nič kaj prida. Zmolil je očenaš in takoj mu je postalo toplejše in mirnejše. Kmalu se zdi Ovčarju, da začenja njegovo ležišče ž njim vred padati. Leti... leti Bog! kam pa leti? ... Ne, saj ne pada, saj le plava po zraku, lehak kakor pero, kakor dim. Odpira oči in vidi nad sneženim hribom temno nebo, posejano z zvezdami. Odkod nebo, saj vendar leži v zaprti staji... In vendar vidi nebo. Na kak način? ... Ne, ne vidi ga več, zopet ga je ob-! dala tema. Hoče se premakniti, toda ne more se. Končno - čemu naj se premika, ko mu je tudi tako dobro? Ali je mar na svetu reč, radi katere bi bilo vredno sploh prst zganiti? Ni je, ne, samo ena je — spanje, ki ga v tem hipu obdaja; tako globoko spanje, da se ne bi hotel Ovčar nikdar zbuditi iz njega. Oh... oh ... težko diha in spi, spi, spi... Iz sna brez sanj, ki je moral trajati okoli deset ur, je zbudil Matijo občutek nekih bolečin. Čutil je silno pretresenje. Nekdo ga je sunil v bok, potem v glavo, potem ga je začel vleči za roke in za lase, klicaje: “Vstani, ti slepar, vstani!. ..” Ovčar je mehanično hotel vstati, toda obrnil se je samo na drugo stran.. Tedaj so se udarci v glavo ponovili še sil-neje, neki glas pritajen (tako se je zdelo hlapcu) je pa kar naprej vpil: “Vstani, ti! ... Nisi vreden, da te zemlja nosi!...” Matija se je dvignil in vsedel. Toda ker se mu je bliščalo od dnevne svetlobe in je bila njegova glava težka kakor kamen, je zopet zaklopil oči, naslonil brado na roke in sedel. Začel je zbirati misli in prvi hip se mu je zdelo, da je bolan. Sedaj ga je udaril nekdo enkrat, dvakrat. S trudom je odprl trepalnice in se prepričal, da ga bije — Polž. Kmet je kar norel od jeze. “Čemu me tolčete?” je vprašal Matija, ves začuden. “Kje sta konja, ti slepar?...” je kričal Polž. “Konja? ...” je zamrmral Matija. Zlezel je po vseh štirih s svojega ležišča in še enkrat ponovil: “Konja... Kakšna konja?...” Hipoma je začel bljuvati. Malo se je zavedel in pogledal po staji. Zdelo se mu je, da v njej manjka nečesa. Otrl si je čelo, kakor bi hoti zbuditi lene misli, pa je zopet pogledal. Staja je bila prazna. dar izdahne!” Andrejček je z očmi iskal kamena, da bi ga vrgel v Ovčarja, toda — zadržali so ga stariši. Ko so bližje pogledali hlapca, so opazili na njem nenavadno iz-premembo. Imel je pepelast obraz, usta bleda kakor mrlič I in upadle oči. “Morda so tudi njega zastru-jpili,” je zašepetala gospodinja. Polž je skomizgnil z rameni, i ne vedoč, kaj bi odgovoril. Končno je začel izpraševati hlapca: če je bil kdo včeraj v bajti, za njih odsotnosti in če ga ni morda napojil? Polagoma in s trudom, vendar ničesar ne zakrivaje, jim je povedal Matija o onem potniku, ki mu je popravil sani, tudi o čudodelni pijači menihov iz Ra-dečnice, ter končal ihteč: “Gotovo so mi zavdali s kakš-; nim grdim zeliščem, da bi ko-1 nja lažje odpeljali...” Rolža je zopet namestu soču-, tja pograbila jeza: “Kaj, ti si vsprejel od njega pijačo,” je klical, “in pil?... In ti ni prišlo na misel, povedati mi o tem, ko smo se vrnili od opravila ... Kaj? ....” “Kako naj bi vam bil pove- “Kje sta pa konja?” je vpra- šal sedaj Ovčar. “Kje?...” je kriknil Polž. “Tam, kamor so jih odpeljali tvoji pajdaši, slepar!...” Hlapec je od začudenja razpel roke. “Jaz nisem konj odpeljal,” je dejal, “celo noč se nisem premaknil od tod ... Nekaj se mi je zgodilo, ker sem bolan ...” Opotekel se je, da se je moral z roko loviti za podboja staje. “Kaj praviš?... Delaš se neumnega, kaj ne vidiš, da so mi ukradli oba konja? ...” je rekel Polž kipeč od jeze. “Saj je vendar tisti, ki je kradel, moral odpreti vrata in mimo tebe živali odpeljati.” “Nihče ni vrat odpiral, nihče ni mimo mene konj peljal, naj me pri tej priči Bog kaznuje!” je dejal Ovčar in se bil ob prsi. In hipoma se je razjokal. V tem hipu sta izza skednja priletela Andrejček in Polževka. “Ata!” je klical hlapec, “za plotom leži Burek crknjen ...” “Zastrupili so ga zločinci,” je pristavila žena, “kajti pes se je penil... Zmrznila mu je pena na gobcu.” Ovčar ki ni mogel stati, se je vsedel na pragu staje. “Saj se je tudi njemu nekaj zgodilo,” je odvrnil Polž, “ker se nič ne zaveda. Komaj sem ga zbudil... Pa še zbolel je ...” “Vrag naj ga vzame!” je kriknila Polževka, grozeč mu s pestjo. “Spal je v staji in pustil, da so nam ukradli konja ... Da bi ga zemlja vrgla iz sebe, ka- bal,” je odvrnil Matija, “ko ste bili sami precej nadelani.” “Tebi nič mar,” je vrisnil Polž. “Ti, pes, nimaš pravico gledati, če sem pijan, ampak moraš, če se napijem, še bolj paziti... Ravno tak zločinec si, kakor oni, da, še slabši, ker si mene izdal, četudi sem te sprejel, ko si umiral gladu...” “Oj! ne govorite tako...” je zastokal Ovčar. Odmaknil se je od praga in se vrgel Polžu pred noge. “Pri vas imam,” je ihtel, “nekaj rubljev zaslužka ... Imam kožuh, suknjo in skrinjico... Vzemite to, toda ne govorite, da sem vas izdal... Saj še pes ni. bil vernejši od mene, pa so ga tudi zastrupili...” i Toda razjarjeni Polž ga je pahnil od sebe. “Ne boš me premotil!” je dejal jezno. “Skrinjico mi daje in svoj zaslužek, konja sta pa bila vredna okoli osemdeset rubljev ... Celo leto nisem prihranil toliko, da bi mogel nova kupiti... Osemdeset rubljev, o Jezus!... Osemdeset rubljev moram proč vreči radi tega lumpa... Ko bi bil ti moj otrok ne »pa pritepenec, ’ ti ne bi odpustil... Oba fanta, četudi sinova, me nista toliko veljala...” Njegov srd je rasteh Kmet se je tresel, stiskal pesti in vpil: “Kaj naj si pa jaz končno ubijam glavo! Izgubil’si konja — poišči ju, če ne, te pa izročim sodišču, kakor zločinca ... Poj- SHORT-TRIPPER—A cool look for spring gad-abouts is delineated in seersucker-striped cotton. The wrap-styled kimono bodice with cap sleeves tops a softly rippled skirt. It’s a Robbie Rivers design in fabric by Peter Pan. BLAG PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI BRAT IN STRIC Matthew Balazek Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. februarja 1972. Eno leto je že minilo, odkar Ti srce več ne bije. Črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije. Sva skupaj mnogo let živela, dobre in slabe čase imela, pa je ljubi Bog hotel tako, da je Tebe prvega vzel v nebo. Žalujoči: žena VERONA Sestri GIELA MADISON in 'MARIJA TERNAR (v Sloveniji) z družinami Nečakinja Marija z družino ter ostalo sorodstvo, Cleveland, O. 1. februarja 1973. ZA PTIČE — Gunnar in Agnes Berterlrud sta privezala snop pšenice v drevo za krmo pticam po stari norveški navadi. Slika je bila posneta v Argyle, Wis. r ” "”1 What a l©f ©f teivyear-eids are wearing tills year. v.; , -' % %'jC ■ j Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After / some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces 1 every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Keip them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 ZIMSKA POKRAJINA — Popoldansko sonce prodira skozi oblake in obseva dele zimske pokrajine v Fairfieldu v lowi. V snegu so vidne stopinje, pa tudi sledi snežnih avtomobilov, katerih lastniki so tod preskušali svoja vozila. di, kamor hočeš, išči kakor ho- [ bil sekiro in ti razklal glavo... češ, toda brez konj mi ne hodi i Pa tudi tega ščeneta vzemi, pan-pred oči, ker bo to moja smrt ali i krta Zofkinega, kajti tu pogine tvoja!... Tako si me razkačil s ;— pojdita proč... Če se vrneš tem hudodelstvom, da bi zagra-1 s konjema — ti vse odpustim. “MINI MISS VELIKA BRITANIJA” — Neko podjetje za izdelavo otroške obleke je priredilo tekmovanje za “Mini Miss Vel. Britanije 1973”. Izbrala je bila 5 let stara Elizabeth Seal, ki jo vidimo na sliki, ko popravlja svojo zmagovalsko krono. = POGREBNI ZAVOD = 8502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 3G1-0583 § COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 "nmiiiiiHmmimmimiMmMmmmmmiimMimiiimimiimifmiiimmmmmh1). Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, na j veselejši in naj lepši dan ^ Tvojega življenja. ^ % % Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. I s I Poročne predpriprave zahtevajo gj ogromno časa in skrbi, |l Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 iiumiiiiimimnimimnimmmnimmuimimsimipniHfmmsiuiifmmffimiHD I JOS. ŽELE IN SINOVI I •2 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo